Drugo berilo in slovnica za ljudske šole, izišlo na Dunaji v c. k. založbi šolskih knjig 1879. — Cena 35 kr. Dasi je o tej novej slovenskej šolskej knjigi že gosp. Brezovnik v nSlov. Nar." precej obširno in temeljito pisal, naj se vendar šc ob kratkcm v „ Uč. Tov." omeni nekoliko njenih lastnosti. Težko, da prav težko smo slovenski učitelji pričakovali novili šolskih beril, hajti novi učni čerteši zahtevajo mnogo več in bolj razširjenega poduka na podlagi beril, kakor so obsegala dosedanja, že v minuli dobi spisana berila, zato s toliko večjo radostjo pozdravljamo ravnokar izislo novo šolsko knjigo, ki se deli v berilo in slovnico. Tvarina je nabrana nekaj iz prejšnih beril, nekaj pa iz nCvetnikau,' nVerteca" in iz drugod, mnogo tvarine je predelane in prestavljene iz raznih bukvic in časopisov. Hvale vredno je imenovati, da je pod berilom zapisano tudi ime dotičnega pisatclja; naj otroci že v Ijudskej šoli spoznavajo pesnike, pisatelje in druge sJavne može, kateri delajo z glavo in s peresom za duševni razvitek in blagor domovine; škoda je le, da tako ni pod vsenii berili. Se ve, da je nekatero berilo od dveh, treh ali še od več pisateljev; v takih slučajih naj bi se na pr. zapisalo J. J. po J. J. predelal ali tudi drugače v tem stnislu. Vidi se sicer, da je končno šla vsa tvarina še skoz cno roko, a knjiga se vendar nij še popolnoma znebila posameznosti posameznih pisateljev, njih oblik in izrazov v pisavi, šolska knjiga bi si morcda biti v oblikah in izrazih skoz in skoz dosledna. Ta knjiga, ki je menda namenjena za tretje in četerto šolsko leto, je jako bogata gradiva, zelo raznoterega v kratkih berilih, v vezanej in nevezanej besedi in se razdeljuje na sledeče oddelke: I. Povesti, pesmi in pregovori — skupaj 30 berilnih vaj. II. človeško truplo *) jed in *) Ali bi ne bilo bolje rečeno človeško ntelo" ? Dokler človek živi rečemo: človek ima dušo in telo — ne truplo. Kadar pa duša gre iz telesa (ne iz trupla), potem človeško tmplo (cadauer) zakopljejo. — Pis. pijača. To obsega že znano povestico Kravdr 14. beril. vaja. III. Dom. — V tem oddelku se nahajajo berila: nHiša", »Lastovkam" (pesem iz Zvona), nKorist goveje živine", »Konj", Koliko stoji žrebe, nOvcau in druge domače živali, in take, ki se navadno blizo doma nahajajo bodi si, da so koristne, ali škodljive; cvetlice**) itd., skupaj 26 beril. IV. Polje, gozd in gore. Tu se opisuje pomlad in zopet cvetlice, živcdi, ki žive navadno na polji in v gozdih, tako tudi nekatere rastline teh krajev, — skupaj 37 beril. V. Nebo in zemlja — obsega 24 beril. VI. Domovina in zgodovina. Ta oddelek obsega največ, 45 beril. Tu se govori nekoliko v obče o domovini, o stanovih, o občini, o kraji in deželi; tem nasledč kratki opisi posameznih krajev Štajerske, Kranjske, Eoroške. Eealije, koje smo v prejšnjih berilih največ pogrešcdi, so tu še kol obilno zastopane. Glede zgodovine naj mi bo tu dovoljeno, da izrasim svojc nemerodajno mnenje. Tu se vverstujejo slike stare zgodovine iz gerških in rimskih časov; dasi so na osebah kakor so Solon, Krez, Cir itd. prav lepi značaji upodobljeni, bi se moralo vendar dajati prednost zgodovinskim slikam, katerih dejanjc se je veršilo na našej domačej zemlji, katere so v bližnjej dotiki z našimi pradedi, z našo domovino, z našo Avstrijo. Saj nam ne manjka domačih slavnih, skoz in skoz značajnih mož, katere bi si osmelo mogli jemati v izgled in posnemo. — Zgodovina se ima ueiti (tudi nazorno) s pomočjo zemljepisja, zgodovinski nauk naj se se zemljepisnim naukoni razširja. Kje pa je na tej stopnji mogoče se zgodovinskimi slikami zemljepisje združevati. Med slovenskim Ijudstvom je navada, da osebe, katere posebno s poštovanjem odlikovati hočemo, da one osebe tudi v tretji osebi vičemo; in ako ravno so se že nekateri poprijeli neke bolj »nobelj* šege, da otroci starišev ne vičejo, tako tudi stricev, tet itd. ne, se med Ijudstvom vendar to nikakor udomačiti noče. No, naša nova knjiga v tem obziru ni popolnoma dosledna, enkrat viče n. pr. str. 16 dejali so oče; v drugo pa tiče n.pr. str. 24 tvoj stari oče pa mora peš hoditi, in str. 25 Milika sc spomni, d a j e teta bolana. Ne osiraje se na tiskovne pomote, katerih je precej. navajam le nekatera načela, po katerih je knjiga pisana ter nekatere izraze in oblike, katere jej služijo. Med tem, ko pisatelji slovenski še niso edini v pisavi zaradi polglasnega e pred r0™, naše berilo odločno e pred r°™ spušča; za r°™ vendar navadno piše samoglasnik, kjer ga eni pišejo, drugi ns, u v vsakdanjem govoru se navadno nikoli ne sliši, n. pr. varičnost itd. (Zvon n.pr.piše brez i — varčnost v tekočem letniku str.287.) V besedi varuh, **) Knjiga rabi skoz daljši izraz: cvetlica, ne cvetica. kdkor je pisano v dosedanjih naših berilih pa u vendar spušča (str. 97.) in piše: varh. Pri stopnjevanji pridevnikov se pogosto rabi besedica bolj, čcravno se da pridevnik popolnoma pravilno stopnjevati. (Str. 98. Dan je najdaljši, noč naj bolj kratka — in še na več drugih krajih.) Predlog s in se sc menjava svojevoljno prcd z, s, c, č in š. Pisava nj je v primeri prejšnjim berilom redkejša, n. pr. se piše gnczdo (gnjezdo), ncžen, a, o (nježen, a, o) zanka {zanjka) itd. brez j, isto tako tudi dekžuiki terpevno - prctekl. časa glagolov drugc verste sc pišejo sploh brez j, n.pr. pritisneni (2)ritisnjcni), napihnena (napihnjcna), pripognen {pripognjen), potuhnen (potuhnjen), obernena (pbernjena), pogrnena (pogernjcna) itd. Tudi pri l je j sem ter tje izostal (n. pr. str. 87, V ta namen izkoplejo —). Pri osebnem zaimku ženskega spola za trctjo osebo rabi dcdjšo obliko, kjer se sicer govori in piše navadno krajša n. pr. str. 9. Mala zaloga je nji kmalo posla (ji je kmalo pošla); str. 47 Sama trava njcj ni po volji (Sama trava ji <Ai jej ni po volji); str. 63 Cvetlice so . . • pa tndi po zimi cveto nekatere, ako nje obvarujemo mraza itd. Obliki ranjki in rajni se povoljno menjate str. 13 — molila je za svoje ranjke stariše — str. 22 pa: Še na smertnej postelji so mi rajni oče rekli. .. Tako se tudi v enem in istem berilu menjavate obliki zelijce in zeljice str. 16. Oblike zategadelj, (str. 18) alj, kolj (str. 23 in 25) niso najnavadnejše niti v govoru niti v pisavi. Beseda pot (der Weg) nam rabi v vseh treh spolih; v množini se vendar najnavadnejše piše in govori srednjcga ali moškega spola, Str. 119 — popravljati pote in moste, — se ne sliši posebno prijetno. Do sedaj smo imeli po šolskih knjigah in drugih za otroke namenjenih izraz šivelja, pozneje že tndi švelja, a zdaj smo pa dobili še tretjo obliko šivilja. Taka pogosta menjava in brez potrebno predclovanje izrazov in besednih oblik, gotovo več škoduje nego koristi. čemu s takim novačenjem zmešnjave delati? Naj bi se ena oblika sprejela, in pri tej naj bi se ostalo. V novo berilo je tudi precej novih in veliko nenavadnih izrazov vzetih; nekateri so celo težko umljivi. Nekatere takšne novejše besede in oblike so: zarncin (zastonj, brezuspešno), korun (krompir), vojke (vajeti), čakdni (zobje), kočej (prasec, pujsek), kabelj (škaf, vedrica), baš (ravnotakrat), češče (pogosto), iz objesti in še drugili več. V takih slučajih, če se ze jemlje nenavudni izraz, kateri se naliaja skoraj edino le v besednjakih, in še tu zavzima komaj drugo ali tretje mesto, a v vsakdanjem govoru in pisavi se ne nahaja, bilo bi potrebno, da se mu pridene tudi navadni, rabljivi israz, kar pa novo berilo z jako malo izjemo opušča pojasniti. V nekaterih berilih (posebno v prirodopisu živalstva) je jezik precej terd in izrazi tcžko umljivi. — Puran brusi razprte perutnice po tleh. Kri mu sili v glavo; glasno kavdrajoč nosi se mastito . . . Tukaj se dvojini ne daje njeno mesto, tudi nenavadni izrazi bi se morali pojasnjcvati. — V bcrilu 52. se pravi: Pes je bolj podncvna žival — čc pomislimo, da nam pcs posebno po noči čuje in naše imetje varuje, bi ta stavek slobodno izpustili. — Sneg pada v plahticah (ali bi ne bilo bolje rečeno v Jcosmičih?) — Od teh divjih Ijudi je šel velik strah itd. To sc mi ne zdi dobro rečeno, kakor tudi to ne: Zato drže ščuke v posebnih ribnikih. Ali ni tu nemška beseda v slovenskej obleki? V berilu »ovca" se bere: Kokoš brani piščeta; ovca pa se ne upa postaviti se v bran za svoje jagnje. Ta terditev je entnalo pretirana, ni popolnoma resnična. Ce ima ovca jagnje, se sicer plaho ozira po sovražnikn, a se odločno zakadi v psa, če ji preblizo pride. — V beriln ngos" pravi: Gos Ijubi vodo, v katerej plava in roni. Zadnja beseda bi potrebovala pojasnila. — Vberilti nkonj" sepravi: Ko (konj) začuje stanoviti glas . .. Beseda stanovit nikakor tu ni na svojem mestu. — Nekoliko niže pa pravi: tudi meso (konjsko) je užitno, če tudi Ijndje z a nj e ne marajo posebno. — Taksnih in enakih težko umljivih stavkov in izrazov se v knjigi nahaja precej. Vpridjanej slovnici, o katerej pa morda pozneje enkrat kako besedo, se rabi samostavnik otrok srednjega spola, kakor se tu in tam tudi govori — str. 162. Otrok se je opcklo. Jabelko se jemlje v ženskem spolu n. pr. Jabelka je rudečelična str. 161. Vse tu navedene in druge ne omenjene mcdenkosti vendar veljavo skupnega dela ne zmanjšujejo. Knjiga je pripoznave vredna in slovenski učitelji bodo izdajateljti hvaležni. — Vcndar bi bilo želeti, da bi se tiskovni pogreški in druge nepriličnosti popravile, predno se knjiga v razprodajo dd, da potem dobomo čitanlco brcz pogrcškov, v lcpcm gladkcm in slovniško - pravilnem jeziku. V. J.