Poštnina plačana v gotovini.
24. marca 1938
Enake dolžnosti za vsakega Enake pravice za vse!
Leto II St. 12
ooanavda
SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI I N STROKOVNI LIST
:haja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4—, četrtletno Din 10'—, polletno Din 20-—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1’—. redništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74.
Moderni statuti dela
Prizadevanja za notranji socialni mir Francije
Stavka in služba
Na neko sodišče je vložilo tožbe več delavskih zaupnikov na plačilo mezde proti podjetnikom tekstilnih tovarn, ki so odpustili zaupnike po tekstilni stavki. Sodišče pa je tožbo zavrnilo z motivacijo, da je stavka tehten vzrok za takojšen odpust iz službe po obrtnem zakonu. Okrožno sodišče pa je to sodbo razveljavilo, češ da je po naši zakonodaji stavka dovoljena im da ista ni razlog za odpust. Seveda, da je stavka upravičena. Nato pa je Stol sedmorice ugodil reviziji tožene tvrdke iz sledečih razlogov: Torej ugotovilo se je, da je tožnik odpuščen iz službe, ker se je pridružil stavki. Prizivno sodišče je mnenja, da pristop k stavki ne tvori odpu-slitvenega razloga, ker se je tožnik pridružil stavki pod pritiskom in spričo dejanskega položaja, ki vlada sedaj med strankami, ko ni mogoče siliti posameznikov, naj delajo, ko drugi stavkajo in se s tem izpostavljajo nevarnosti za zdravje in življenje ter očitkov s strani kolegov ali še hujšemu.
Revizijsko sodišče pa temu ne potrjuje in pravi, da zakonodaja ne priznava stavke kot pravice delavcev. Oblastni inšpektor vodi statistiko o stavkah, mezdnih sporih in izporih, kar pravi določba člena 9 zakona o inšpekciji. Do-ločka § 73 zakona o zaščiti delavcev, po kateri borze dela ob stavkah ne opravlja posredovanja za ono podjetje, v katerem je stavka ali izpor in iz določbe .S 109 zakona o zaščiti delavcev, po kateri zahtevajo delavski zaupniki posredovanje državnih oblasti ob grozečih stavkah, sledi le to, da računa zakonodaja s stavkami, kot dejanski pojav gospodarskega boja, da skuša te pojave iz gospodarsko-političncga stališča preprečiti ali vsaj omiliti njih posledice, nikakor pa ne, da priznava stavko kot pravico delavcev. Dovoljena pa je pravica združevanja v svrho poboljSanja ekonomskih in socialnih prilik delavca. Stavka je borbeno sredstvo združenih delavcev in je borba naperjena proti delodajalcu in predstavlja, kolikor je z njo neobhodno združeno kršenje službenih pogodb, napram delodajalcu civilno krivico. če so službene pogodbe kršene od celega kolektiva stavkujočih delavcev, ne more na tem ničesar spremeniti. Kršitev službene pogodbe se tudi ne da upravičiti s sklicevanjem na višjo silo, da je bil tožnik pod moralnim vplivom kolektiva ali se celo bal fizičnega obračunavanja od strani sodelavcev, če bi kazil stavko. Takšnega odgovora bi se mogel končno poslužiti vsak posamezni stavkujoči delavec in bi v posledici tega stali vsi delavci pod pritiskom višje sile, katero so si pa stvorili sami. Torej je tožnik zapustil delo brez v zakonu priznane ovire. On svojega postopka ni opravičil s tem, da bi mu bilii drugi de-lavci s silo zabranili ali onemogočili delo, ko je bil sam delavoljan.
Važen razlog za odpust iz službe je podan in ker je tak važen razlog podan, se t^n>k ne more sklicevati na zakon o zaščiti delavcev-zaupnikov.
Priključek k stavki se ne more sma-
f VZa kršitev pogodbe, ker je bila stavka upravičena in utemeljena z ozirom na razmere, ki so vladale v obratu tožene stranke, s čemur so mišljene ne-higijenske prilike, šikaniranje nekaterih delavcev s strani nadrejenih in sramotno nizke mezde. In tudi ti razlogi ne morejo obveljati, ker tožnik s svojo tožbo ni uveljavljal, da bi bil iz kateregakoli razloga upravičeno iztopil iz službe, ampak Je uprl svoj zahtevek na trditev, da je bil brez utemeljenega razloga odpuščen iz službe.
Francoski parlament je razpravljal o velikem zakonodavnem delu, katerega uvedba pomeni ne le neizmerni napredek socialnega življenja v Franciji, temveč tud globok poseg v samo strukturo vsega gospodarskega delovanja. Pri teh razgovorih je prišlo do dramatične izmenjave nazorov v parlamentarnem odboru o «gibljivem sistemu mezd» in zahtevek avtomatičnega poviševanja mezd, v zvezi s kontrolo vodstva podjetja. Določeno je bilo, da se zvišajo mezde, če se dvigne indeks cen za pet odstotkov. Pri vsem tem ostane delodajalcu še možnost dokaza, da povišanje plač preveč obremenjuje podjetje. Nadzorstvo nad podjetjem bodo iahko izvrševali samo uradni razsodniki in vsi dokazi bodo podvrženi profesionalni tajnosti.
Ta zakon ima tele nove statute:
Kolektivne pogodbe
Če ne bo doseženo soglasje mesec po nastalem sporu, bodo začasno aplicirana tako imenovana splošna pravila, o stanovski organizaciji razmer med delojemalcem in delodajalcem. Za vsako priliko izdela ta pravila pristojini javni urad po posvetovanju z delodajalskimi in delojemalskimi organizacijami in Narodnogospodarskim svetom.
Razsodišče in poravnalno postopanje
V kolektivnih pogodbah je določilo o paritetnih poravnalnih odborih, kateri odločujejo, če spor ni mogel biti poravnan v času, ki ga določa kolektivna pogodba. Obe stranki imenujeta svojega razsodnika, kateri odločuje v primeru neuspeha razsodniškega odbora, v primeru neuspeha razsodnikov pride spor pred superarbitra, katerega določita oba razsodnika, ali prizadete stranke, ali uradno prvi predsednik apelacijskega sodišča z liste 10 imen, ki so jih izbrale organizacije delodajalcev in delojemalcev (v primeru nesoglasja pa od prefekta). Zakon predvideva še nadaljnjo instanco v primeru nesoglasja (Državni svet). Proti odločitvi najvišje instance ni priziva.
Stavke
Pri vseh sporih se mora najprej uvesti poravnalno postopanje in morajo priti pred razsodišče, preden se proglasi stavka. V primeru stavke se glasuje tajno o nadaljevanju stavke in to glasovanje se ponavlja tedensko, dokler traja stavka. Kdor ne glasuje, je kaznovan, če se večina delojemalcev izreče za stavko, ker se ne izvaja kolektivna pogodba, se prav do tedaj, dokler ne odloči razsodišče ali pa da se z glasovanjem prekine stavka, ne sme sprejemati novih delovnih moči. Če je obratovanje podjetja, v katerem traja stavka, neobhodno potrebno za eksistenco prebivalstva, uredi vlada obratovanje v soglasju z obema strankama. Sankcije, ki jih določa zakon v primeru divje stavke, predvidevajo zapor od šestih dni do treh let ali denarno kazen od 16 frankov do 3000 frankov, razen primerov, v katerih delodajalec ni izvedel arbitražne razsodbe. Zakon, žalibog, ne predvideva sankcij za delodajalce pri kršitvi.
Sprejemanje in odpuščanje delavcev.
Podjetja, ki zaposlujejo več nego 30 delavcev, so načelno dolžna obračati se na javne posredovalnice dela. Vendar lahko iščejo delavce direktno, in sicer
tako, da v lastnem podjetju ustanove pisarne in dajo potrebne tiskovine za povpraševanje in ponudbe. Svoboda strokovnih organizacij je z zakonom zaščitena in je določena kazen od 20 do 2000 frankov, v primeru recidive pa zapor od 6 do 30 dni, če se krši ta svoboda.
Javne posredovalnice dela bodo eksistirale v vsakem mestu, ki ima nad 10.000 prebivalcev. Privatne posredovalnice bodo ukinjene 1. junija letos, z edino izjemo onih, katere so ustanovile razne delavske strokovne organizacije, ali delodajalske organicazije ali skupno.
Ureditev zastopstva
V vseh podjetjih, ki zaposlujejo najmanj deset oseb, bodo imeli delojemalci svoje zastopnike. Volijo jih delojemalci,
Mednarodni urad dela je izdal poročilo, ki obsega pregled dela posameznih organov Mednarodne organizacije dtela v minulem letu in navaja istočasno delavni program za to leto. Iz tega povzemamo najvažnejše dogodke iz svetovnih konferenc, ki so se vršile lani v Washingtonu in v Ženevi.
Posebno važen dogodek v minulem letu iz delovanja Mednarodne organizacije dela Je bila svetovna konferenca za tekstilno industrijo, ki se je vršila v aprilu v Washingtonu in junijsko zasedanje Mednarodne konference dela v Ženevi. Pri washingtonskih tekstilnih razgovorih in posvetovanjih predstavnikov vlad, delavstva in delodajalcev Jo bilo zastopanih 26 držav. Tudi Nemčija, ki ni član Mednarodne organizacije dela, je imela na tej konferenci svojega opazovalca. Washingtonska konferenca je bila prvi poizkus o velikonačrtneml proučevanju gospodarskih in socialnih razmer v industrijski panogi svetovnega pomena. Ta poizkus je imel uspeh. Končal je s tem, da je 23. zasedanje Mednarodne konference dela v juniju 1937 odobrila dogovor o skrajšani delovni dobi v tekstilni industriji na 40-urni d!elovni teden. Če pomislimo, da tekstilna industrija zaposluje na svetu 14 milijonov oseb, lahko razumemo pomen tega napredka.
Lansko zasedanje Mednarodne konference dela spada med najvažnejša zasedanja, kar jih je bilo od ustanovitve Mednarodne organizacije dela. 53 držav članic je poslalo v Ženevo 175 vladnih, delodajalskih in dlelojemalskih delegatov, dalje 256 strokovnih svetovalcev, tako da je konferenčni zbor štel 431 oseb. Pri razgovorih je bilo zopet glavno vprašanje skrajšanje delovne dobe na 40urni delovni tedbik, in sicer v gra-
Večina samomorov študentov, ki se Jih smatra, do so storjeni zaradi slabega napredka, dajejo povod do najrazličnejših komentarjev. Roditelji po navadi obdolžijo šolo in učitelje, včasih pripisujejo prav majhno krivd'o sebi, po navadi pa so oni vedno nedolžni. Poglejmo enkrat problem z druge strani!
ki so stari nad 18 let in ki delajo v podjetju najmanj tri mesece. Izvoljeni so lahko samo državljani, ki so zaposleni v podjetju najmanj leto dni. Mandat traja eno leto in ko preneha, so delegati lahko ponovno izvoljeni. Zaupnik in en namestnik pripadata v podjetju na II do 50 delavcev, 2 na 51 do 200 delavcev, trije na 201 do 500 delavcev in 4 na 501 do 1000 delavcev. V večjih obratih, ki imajo zaposlenega več ko 1000 delavstva, se računa na vsakih 500 novih delavcev en zaupnik in namestnik.
Od vseh teh določil so najinteresant-nejša ona, ki se tičejo razsodišča in poravnalnega postopanja.
Francija je zdaj v tem pogledu zelo napredovala in je daleč pred drugimi državami. S praktičnimi razsodbami bo lahko prejudicirala načela novega socialnega reda, ki se bo vedno bolj oddaljeval mezdnemu sistemu in bo vedno bolj respektiral delavčevo osebnost.
Delo mednarodne organizacije dela v letu 193 7
Problem mlade generacije
fični, kemični in tekstilni industriji. Posrečilo se je dobiti dvetretinsko večjno glasov za sprejem predloga za uvedbo 40urnega delovnega tedna v tekstilni industriji. Pri tem predlogu za ureditev delovnega razmerja v kemični in grafični^ industriji je bila dosežena nadpo-lovična večina glasov, potrebne dve-tretinske večine ni bilo. Zato je konferenca storila sklep, kar je imelo za posledico, da je upravni svet Mednarodnega urada dela dal na dnevni red konference, ki se bo vršila letos, vprašanje uvedbe štirideseturnega delovnega tedna za vse industrijske panoge. Ta sklep ima velik bistven pomen. To pomeni tudi opustitev dosedanjega postopnega uvajanja štirideseturnega delovnega tednika v posameznih industrijskih panogah ter splošno uvedbo štirideseturnega tednika. Na letošnji 24. konferenci dela bo treba zavzeti do tega vprašanja gotovo stališče.
Razen dogovora o štirideseturnem delavnem tednu v tekstilni stroki je sprejela Mednarodna konferenca dela v letu 1937. dva dogovora, s katerima1 se minimalna starostna meja za pripustitev otrok k delu v industriji im izvenin-dustrijskih strokah povišuje od sedanjih 14 na 15 let. Nadalje je sprejela konferenca predlog za preprečenje nezgod v stavbinski stroki, ki je dopolnjen s štirimi priporočili im vzornimi varnostnimi predpisi. Posebnega zanimanja so vredni razgovori lanske konference o mednarodni sodelavnosti pri izvajanju javnih del kot sredstvo za prehod brezposelnosti in izravnavanje gospodarskih pretresov, zaradi katerega je konferenca sprejela dvoje priporočil.
Gotovo je, da naša šola dobiva drug značaj kakor ga je imela šola pred vojno. Prej je bila mladina zdrava, odporna, dohodki staršev so bili ustaljeni, pri vsem tem pa so bili stroški za študij minimalni. Roditeljem je napravljal največjo skrb začetek šole, ko so otroci potrebovali novo obleko in obutev, tod'a
kakih drugih stroškov, katere imajo starši dandanes, sploh tedaj niso poznali. Otroci so prihajali v šolo s precej mirnega družinskega miljeja, o skrbeh, ki so jih imeli starši, sploh niso vedeli in to je bila 'tudi posledica njihovega du^gvTiega zdravja. Tedaj se ni govo-rjjf} p kak Sni študentovski nervozi, v šoj$|i §o se pojavljali le primeri razposajenosti, so s pravilnim pedagoškim postppjfpm odstranili. Tudi učitelji in profesorji so bili pri svojih nastopih nerazdraženi in mirni, le tu pa tam se je lahko govorilo o izpadih profesorjev in učiteljev ter o koleričnih temperamentih. V veliki večini so bili v glavnem srednješolski profesorji dobro situirani in že kot suplenti so bili dobre partije za hčerke bogatih občanov.
Povojne razmere in glavno poslednja desetletja pomenijo konec tega patriarhalnega stanja. Vsepovsod imamo dijaštvo, ki se je rodilo v omenjenih gospodarskih in socialnih razmerah, imamo pa tudi že novo generacijo učiteljev in profesorjev, ki so doslužili in so zaradi tega dani v zasluženi pokoj.
JCakšen karakterističen značaj ima dandanašnja mladina? če bi uvedli v vseh šolah gotove vprašalne pole, bi iz njih lahko ugotovili, da je ta doba mednarodnega pritiska in nerazpoložena ter gospodarska kriza vtisnila v telesno in duševno zdravje svoj pečat. Bolezen se pojavlja v vseh šolah v velikem številu in vzrok te bolezni je prav za prav prehrana in mizeme socialne razmere sploh. Borba za obstanek in življenje je ustvarila tudi povsem drugo življenjsko lice družine. Oče in mati sta v večini primerih od jutra do večera zaposlena in otroci so ves dam prepuščeni sami sebi. Doma se priprav-
ljajo za šolo — nekateri se sploh ne Najvažnejše in mnogo bo treba dela
pripray|jajp — brez kontrole, veliko pa jih sploh nima primernega prostora za učenje. In kakšen naj bo potemtakem uspeh teh študentov?
Zdaj si pa predstavljajmo mlado učiteljsko in profesorsko generacijo! To je neverjetno, za kako malo plačo morajo dandanes učiti dolgo vrsto le<f mladi izobraženi ljudje. S to malo plačo ne morejo delati čudežev. Povedati pa je potrebno tem, ki gledajo na učiteljski in profesorski poklic edino s stališča praznovanja in počitnic. Poučevanje v šolah, ki so prenapolnjene z mladino, živčno stre vzgojitelja in čim bolj je vesten, tem večje so posledice, ki jih vzgojitelj utrpi na svojem zdravju. Tu bi morali vprašati mladega učitelja in profesorja, s kakšnim občutkom prevzema svojo dolžnost, Če pomisli na vse težkoče in povrhu še one, ki izvirajo še iz njegove beraške plače. Nervozni in nemirni učitelji vzgajajo nervozno in nemirno mladino — kaj je posledica tega?
Vemo, da se ne morejo stvari rešiti z nasiljem; ta doba pa je itak doba preloma, toda moramo govoriti o tem, kar nas teži. Težke socialne razmere so nakopale že toliko zla, da lahko govorimo o resničnem upadku narodnega zdravja. Do novih, mirnih im boljših časov je potrebno kreniti z jasnimi načrti. Predvsem mislimo tu na šolo, na njeno ureditev in učiteljstvo. Odstranimo, kakor hitro bo dana možnost, socialne krivice, ki so storjene mladi generaciji — dajmo jim predpogoje za življenje, ne pa ža životarjenje. Edino v tem primeru bomo lahko od njih zahtevali vrednoto, ne pa nadomestke za te vrednote.
Naša socialna politika
in narodno zdravje
Najbolj važno za vsak narod je vprašanje socialnega skrbstva in narodnega zdravja. In tudi v letošnji proračunski razpravi v narodni skupščini je debata tega ministrstva vzbujala veliko zanimanje. Kljub najvažnejši 'funkciji, ki jo opravlja to ministrstvo, se je z žalostjo ugotovilo, da smo v tem pogledu zelo malo napredovali.
Proračun ministrstva za socialno po-litko in narodno zdravje znaša 253 milijonov in je za 26 milijonov večji od sedanjega. Od leta 1931. do leta 1936. se je znižal za 100 milijonov, letos je zopet povišan, vendar je Se mnogo premajhen. Še daleč nimamo potrebnega števila ustanov za zdravstveno in socialno skrb.
Številke umrljivosti na tuberkulozi in malariji so ogromne, a v vsej državi je samo okoli 25.000 bolniških postelj,
kar je mnogo premalo. Bolnišnice v Sloveniji niso niti več za najnujnejšo uporabo. Zdravniškega osebja je premalo, v posameznih oddelkih splošne bolnišnice v Ljubljani je stanje naravnost obupno. Imamo bolnišnice, ki morajo zaradi pomanjkanja prostora bolnike zavračati. Ker se zdravniki niso strinjali z načrtom novega zakona, je minister pozval zdravniške zbornice, naj do srede aprila izdelajo svoj zakonski načrt.
Socialna politika je beležila zadnji dve leti po zedinjenju največje uspehe. Z ureditvijo minimalnih mezd in kolektivnih pogodb je ta uredba, čeprav se je minogo kritizirala, v vsej državi dvignila življenjski standart delavca. Tudi določbe o kolektivnih pogodbah, o spravi in arbitraži so rodile koristne sadove. Z njimi se je število stavk znatno zmanjšalo.
in truda je vprašanje starostnega zavarovanja nameščencev iim drugi $o-cialno-politiČni ukrepi.
Pravilno urejeno socialno skrbstvo v državi ima tudi važno nacionalno nalogo, in sicer, da poveže najrevnejše sloje naroda z državo. Dandanes pa sloni vse to skrbstvo pretežno na občinskih rženih, čeprav bi ga morali nositi država in banovina. Z ureditvijo starostnega zavarovanja hlapcev in dekel, dninarjev in kmetov, z mladinskim skrbstvom in invalidnim zakonom bo mogoč napredek vsega prebivalstva.
Želeti bi bilo, da bi se prav posebno reševala vprašanja delavskega skrbstva in se mu nudilo ono najvažnejše, kar vsak državljan neobhodno potrebuje: čuvanje zdravja našega delavca, saj je le on poleg kmeta najvažnejši steber vsake države. Zdrav narod, velika država!	_____
Mednarodno delovno pravo
Najznačilnejši uspeh prizadevanja Mednarodne organizacije dela in njenih organov za izboljšlanje delovnega razmerja delavstva na svetu so mednarodni dogovori za zaščito delavcev. Od leta 1919. do leta 1937. je bilo na 23 zasedanjih Mednarodne konference dela sprejeto 62 takih dogovorov v celoti. Za posamezne države članice Mednarodne organizacije dela so ti dogovori obvezni v trenutku, ko je dotična država izvedla ratifikacijo katerega koli dogovora. Do konca leta 1937. je bilo v celoti 771 ratifikacij. Po vrstnem redu ratificiranih dogovorov si slede države takole: Španija 34, Chile 33, Velika Britanija 30, Nicaragua 30, Nemčija 17, Rumunija 17, Grčija 17, Argen-tinija 16. Uruguay 30, Bolgarija 29, Belgija 27, Irska 27, Luksemburška 27, Kuba 26, Kolumbija 24, Francija 22, Estonska 21, Holandska 21, Italija 21, Jugoslavija 24, Norveška 20, Švedska 20, Madžarska 19, Poljska 19, Avstrija 19, LotiŠka 17, Finska 16, Meksika 16, Indija 14, Češkoslovaška 13, Japonska 13, Kitajska 12, Danska 12, Avstralija 10, Portugalska 9, Švica 9, Brazilija 8, Južnoafriška unija 7, Kanada 7, Litva 7, Albanija 4, Domimico 4, Afganistan in Liberija 1.
Določila * Mednarodne organizacije dela nalagajo državam članicam, da morajo vsako leto predložiti Mednarodnemu uradu dela podrobna poročila o tem, kako se izvajajo ratificirani dogovori. Ta poročila se redno pošiljajo Mednarodni konferenci dela in jih proučujejo posebne komisije strokovnjakov. Možnost vzajemne kontrole držav o izvajanju ratificiranih dogovorov v praksi sloni na temelju mednarodnega delovnega prava, ki se gradi postopoma z vzajemno pomočjo vseh držav članic Mednarodne organizacije dela.
Notranje politične vesti
Zadružnlške sanacije v senatu.
V finančnem odboru senata je govoril tudi senator dr. Kramer, ki je razpravljal o težkih gospodarskih razmerah v Sloveniji in pa o 63milijonskem zadružnem posojilu dravski) banovini. Finančni minister je nato odredil, da se mu prinese iz ministrstva doslej še neobjavljena uredba o tem posojilu, kar je zbudilo v finančnem odboru izredno pozornost. Finančni minister je prečital uredbo, iz katere izhaja, da je ministrski svet odobril posojilo v svrho splošne sanacije zadružništva v dravski banovini. Silno zanimiva je bila tudi razprava o novih cerkvenih davkih ter o politiki centralnih denarnih zavodov. Finančni minister je poudarjal, da je vlada ravnala korektno, ko je odobrila sanacijsko posojilo za slovensko zadružništvo, da pa uporaba tega posojila ne spada pod njegovo kontrolo.
Vizum je še potreben!
Avstrijski konzulat v Ljubljani pravi, da jugoslovanski državljani za potovanje v nemško Avstrijo ali skozi njo do nadaljnjega Še zmerom potrebujejo vizum, ki ga lahko dobe pri likvidira-jočem avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Torej vesti o ukinitvi vizuma za Avstrijo, ki so se nedavno razširile, ne ustrezajo resnici.
Prostovoljna socialna davščina v Ljubljani.
Okrog 1000 družin nima zaslužka in životari ob samih podporah ali ob slučajnem zaslužku. In posledice vsega tega so navadno v družini bolezni. Otroci rastejo tem družinam v bedi in so nagnjeni k raznim moralnim pokva-ram. Nezaposleni tvorijo prav poseben sloj, iz katerih se ne bo moglo vzgojiti rednih ljudi.
Mestna občina je zato izvršila razna javna dela in s tem omilila bedo teh ubožcev. Toda vseh ni mogoče zaposliti, ker denarna sredstva ne zadostujejo. Im da dobi občina sredstva za zaposlitev delavcev, bo zbirala prispevke kot prostovoljno socialno davščino. Vsak bo sam prostovoljno odločil, koliko bo plačeval na mesec za brezposelne in to bodo vsak mesec pobirali posebni pooblaščenci, ki bodo imeli za to izkaznice s fotografijo in letošnjim uradnim potrdilom.
Deputacija Zveze gostilničarjev je
prišla intervenirat v Beograd zaradi asanacije hotelske industrije, nove stilizacije obrtnega zakona in omiljenja davčne prakse.
Oglašajte v „Novi Pravdi"
Karel Novy:
8
ŽIVETI HOČEMO
(Roman.)
Zvoinilo je poldan. Mnogo dteklet in žen se je usulo iz hiše, toda Magdaletne ni bilo med njimi.
Nemara se vrne na delo čez nekaj dni. Gotovo se vrne. A mogoče je tudi, da s kom živi. Objemov je prejkone vajena, saj se je tako malo, saj se ni prav za prav skoraj nič branila!
Če pa nima nobenega in je v resnici spočela z njim, s Tomševim Jožetom. — Kaj bi mu rekla, ko je zavoljo njega zgubila toliko časa in izdala toliko denarja?
Potisnil si je klobuk na čelo. Prvič v življenju se mu je zazdelo čudno, iz česa nastaja človek, po kakšnem naključju, v kakšnem trenotku.
Iz česa je zrasla Magdalena in on, Jože Tomeš in vsi, ki hodijo mimo nas, polnijo trgovine in domove, od katerih šumi in grmi velika, silna Praga; glej, tale, ki lepi letake, tenak je ko trlica, s ščetjo maže letake, ki ponujajo moško perilo in lepi nanje nove potiskane pole! Kaj razglašajo? Gledališče Variete s prvovrstnimi kitajskimi igralci! Celo na Kitajskem, nekje na drugem koncu sveta, so rumene matere rodile otroke, ki so postiaili plesalci. Ali ni to čudno? Iz Magdaleninega deteta bi lahko pos+al steklar, tekstilni delavec ali pa tudi plesalec. Kdo more vedeti, kaj izkleše življenje iz majhne človeške stvarce? Gotovo bo deček. In če bi bila deklica — ni dvoma, da bi bila v dvajsetem letu podobna materi !
«Čudno je,» je pomislil Jože, «kako podedujemo vsa znamenja po svoiih očetih in materah! Najino dekletce bi prav gotovo imelo Magdalenine oči in zobe, prekrasen smehljaj, ki obseva besede kakor solnčni žarki mlado listje.»
Ves čais je stal pred letaki in se šele zdaj zavedal vsebine rumenega lističa:
«Zatekel se je pes, rjav doberman, breja psica], ki sliši na ime Rita. Tisti, ki psa privede, dobi 200 Kč na Kr. Vinohradih št. 1020 na Korunni cesti.*
V navalu besnosti ga je prijelo, da bi strgal papir in napisal čez celo steno pisamih cunj in nepotrebnih krp:
«Išče se Magdalena KHmova, ubogal deklica! S spoštovanjem praških capinov Jože Tomeš.»
Tedaj ga je zbodlo, da bi šel domov. Tu se ne da živeti! Za prazen nič je pognal lepe denarce! S tem bi se preživljal mesec dni- Tu, kjer ti dajo dve sto kron, če uloviš izgubi j emegai psa!
Oh! Če bi ga našel! Če bi ga mogel vrniti, bi bilo zopet vse prav.
Med potjo se je začel ozirati po psih. Kdo ve? Naključja ne smemo nikoli omalovaževati!
«0 Bog, daj mi najti brejo psico!»
Mislil pa je nenehoma na Magdaleno in na razbiti lonček s trobentico.
Znašel se je v predmestju in tu ga je presenetila nevihta. Oblaki so prepregli nebo in kakor bi trenil je burra pometla prah s ceste. Spustil se je v tek, si tiščal klobuk in stiskal pod pazduho sveženj z delovno obleko. Iskal je zaivetja.
Naključje.
V pivnici, kamor se je zatekel, ni imel kam sesti. Dež je prignal zidarje s stavbe kakor podgane na suho. Pili so pivo, jedli suho meso in glodali kruh, se pretegovali, drug iz drugega norce brili in se smejali. Zdajci pa so, kakor bi ustrelil, planili ven, to iko da niso vrat odnesli. Jožeta je zajela divja zmeda in ga zanesla do pregraje pri novi stavbi. Stali so okoli novega skl* d opeke. Tam je ležal človek z obrazom proti zemlji. Niso si ga upali vzdigniti, od groze so stali kakor ukovani, v strahu,
kaj se je z njim zgodilo, bali so se, da bi utegnil biti mrtev, obenem pa so že vedeli, da je mrtev, da ga je doletela nesreča, najhujša nesreča, ki se more pripetiti človeku.
«Kaj zijate! Poberite ga!» je kriknil neki velikan. Kričal je in mahal z velikimi rokami. Bil je prav tako bled kakor ostali, prav tako prestrašen, naježen in kakor iz uma. Samo tega si je bil v svesti, da je tu naj višji in da mora nekaj storiti. Od1 prvega strahu si je toliko opomogel, da je lahko vsaj kričal. <Kaj stojite! Odnesite ga!»
«Mrtev je», so odgovarjali s tako tihim glasom, da ga je bilo bolj čutiti kakor slišati.
«Hudiča! Bomo videli 1»
Nekaj mož je v resnici pristopilo. Obrnili so nesrečnega delavca in ga nesli v poslopje. Njihovim stopinjam je sledil potoček žive krvi.
cTelefonirajte na rešilno postajo!»
Velikan se je že popolnoma znašel.
«Odkod je padel? Kaj je delal?»
«Ne gobezdaj in izgubi se!» je kričal stavbni mojster.
»Nesreča! Nesreča!» so javkale delavke.
<Fuj! To je naključje!» so še rekli možje in se porazgubili iz ograde. Čez trenotek so prišli nazaj s stražniki.
Lilo je brez prestanka. Toda ljudje so stali, ne meneč se za vodne curke; tiščali so se skupaj, si oddihavali in sopli kakor po hudem naporu; zavest soudeležbe jih je navdajala z grozo in jim stiskala srce.
«Moj Bog! Kako strašno!*
Bili so podobni nebogljeni čredi ovac.
«Kdo je to? Kako mu je ime?»
Malo jim je odleglo, prebujala se je radovednost.
«Baje so ga šele danes vzeli.»
cPoznal sem ga. Kaj bi ga n«! Škardo iz Pece rad!»
(Dalje prih.)
Zunanje politične vesti
—k Avstrije ni več! S kinematografsko naglico se preobrazuje Avstrija v pokrajino Velike Nemčije.
Avstrijo je zasedlo čez 200.000 nemških vojakov in 16.000 mož nemške policije. Nasprotno se pa avstrijska pehota prestavlja v osrčje Nemčije.
Do zadlnje potankosti je izpeljana nemška administracija v državni upravi, financi, pošti in pri železnici. Kljukasti križ je nadomestil dvoglavega črnega orla na vseh tiskovinah, ki so danes v prometu. Židje so povsod izključeni od sodelovanja pri preobrazbi avstrijskega lica, izključeni so iz vseh državnih služb.
Zadržanje velesil, ki so tolikokrat podajale jamstvo za varnost avstrijske neodvisnost, je problem, katerega z mešanimi občutki spremljajo' vsi, ki so odvisni od garancij velesil. Kako tudi ne, ko pa so večkratne izjave doživele popoln neuspeh.
Anglija in Francija sta ostali mirni in tiho priznali izvršeno dejstvo. Slednja je bila v tistem trenutku celo brez vlade, Italija, ki je polagala veliko važnost na samostojnost in neodvisnost Avstrije, je zaradi zveze z Nemčijo in zaradi neposlušnosti avstrijskih voditeljev ob sporazumu spremljala dogodke s tihim so-glaŠanjem. Musoliniju držanje avstrijskih državnikov ni šlo v račun, zato jih je pustil na cedilu in danes ugotavlja, da je propast Avstrije posledica neposlušnosti italijanskih nasvetov.
Življenje v Avstriji teče z velikimi posledicami svojo pot, ki jo spremljajo prostovoljni in neprostovoljni samomori raznih bivših državnikov, kot majorja Feya in drugih.
Največ samomorov pa je beležiti v židovskih vrstah. Saj posegajo po lastnem življenju židovski veletrgovci in bankirji, od katerih bi človek mislil, da jim sreča Fortune nikdar ne zatone.
Jugoslavija je po avstrijskih dogodkih postala neposredna soseda 75mili-jonskega naroda.
Važno je zabeležiti, da se je naša država nahajala v trenutku važnih dogodkov v prijateljskem odnosu z Nemčijo, ki obstoja še danes. Od tega prijateljstva je odvisno upanje, da se bodb izboljšale razmere koroških Slovencev s kakim manjšim zaščitnim zakonom po zgledu poljsko-nemškega manjšinskega dogovora.
V Španiji so nacionalisti na Aragon-ski fronti prisilili republikanske čete k umiku.
Anglija se je izrekla za zmago nacionalistov, tako da republikansko vlado podpira samo še Francija in Rusija. Fašistični tisk in radio napovedujeta skorajgen konec španske državljanske vojne. Nasprotno pa izjavlja republikanska vlada, da se bo borila do končne zmage in da zaradi trenutnega umika ni nobenega povoda za paniko. Da je to resno mišljeno, dokazuje ofenziva republikancev pri Escorialu, zapadno od Madrida, ki je ta trenutek vzlic ne-katerim uspehom nje končni uspeh Še nejasen.
Kitajska se je okrepila in z močno protiofenzivo pognala Japonce v beg. Japonci svojega poraza ne zanikajo. Odločitev pa je Še zelo daleč in je dvomljivo, če se bodo Japoncem velikanske vojne investicije posrečile.
Poljska in Litva sta imeli 201etni spor, ki se je te dni likvidiral na ta način, da je Poljski ultimat prisilil dvemi-lijonsko Litvo h kapitulaciji. Trenutni načrti Poljske v tem vprašanju še niso znani. Posebno ne, ker so bili koraki Poljske zasnovani s sličnim korakom Nemčije v Avstriji in menda celo z njeno vednostjo na eni in z Italijo na drugi strani, Potovanja poljskega zunanjega ministra Becka v inozemstvo so s tem pojasnjena.
Bodoči teden nam gotovo prinese popolno jasnost.
Francija je dobila ljudsko vlado pod predsedstvom Bluma, ki je bila s svojo deklaracijo prijazno sprejeta. Vlada bo pa bjje v kratkem preosnovana radi vstopa drugih političnih skupin.
Tudi v Češkoslovaški je bila izvršena rekonstrukcija vlade, v katero so stopili narodni demokrati. Resen čas je zahteval koncentracijo vseh pozitivnih narodnih sil, kar je omogočil le princip demokratične volje vlade in naroda.
Izredne dajatve tuberkuloznim članom OUZD in njihovim svojcem
Protitubcrkulozno skrbstvo, ki ga izvaja delavsko zavarovanje v okviru Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je bilo v zadnjih letih znatno izpopolnjeno. Predvsem je bilo urejeno sodelovanje omenjenega urada s protituberkuloz-nimi dispanzerji, ki so pri aktivni soudeležbi socialnega zavarovanja prevzeli glavno skrb za zatiranje in zdravljenje jetike.
S propagando in dobro organizacijo zdravniške službe je doseženo, da se bolniki pravočasno obračajo na zdravnike, katerih zdravljenje je postalo zaradi tega učinkovitejše in hitrejše. Zdravilišča za pljučne bolezni sprejemajo številne bolnike iz delavskih vrst ter tako socializirajo na ta način zdravljenja, ki je bilo še pred kratkim ugodnost premožnejših krogov.
S tem pa niso bile odpravljene vse težave in ovire. Bolnikom je sicer dana možnost zdravljenja, toda zdravljenje samo je še vedno predolgotrajno za delavca, ki mora s svojim, dnevnim zaslužkom preživljati sebe in številno družino. Zato se je ponovno zgodilo, da je moral oče-delavec zapustiti zdravilišče in prekiniti zdravljenje, da bi se lahko vrnil v službo in zaslužil nekaj več za svojo družino. Posamezne karitativne ustanove poskušajo odpraviti ta nedostatek, toda manjkajo jim sredstva in s tem tudi potrebna sistematičnost. Zato je hotel Okrožni urad za zavarovanje delavcev ustvariti vsaj delne predpogoje za uspešnost teh stremljenj z ustanovitvijo sklada za podeljevanje izrednih podpor jetičnim zavarovancem in njihovim svojcem.
Določen je znesek 300.000 din, ki bo služil za zvišanje hranarine od sedanjih dveh tretjin zavarovane mezde do višine zavarovane mezde. Prav tako bo tudi polhranarina sorazmerno zvišana. V bodoče bo n. pr. jetični bolnik,, ki je zavarovan po 9. mezdnem razredu, prejemal mesto dosedanjih 19.20 din dnevne hranarine 28.80 din dnevno. Svojci tega bolnika pa bodo prejemali 14.40 din dnevno, mesto dosedanjih 9.60 din.
Razliko na hrainarini bo urad priznaval jetičnim zavarovancem, ki bodo za to posebej prosili. Prošnjo bodo
morali vložiti potom dispanzerjev, zdravilišč, uradovih poslovalnic, pro-tituberkuloznih lig in oddelkov za pljučne bolezni v bolnišnicah. Prosilec bo moral dokazati, da ima najmanj dva svojca, ki nimata dohodkov, a živita z njim v skupnem gospodinjstvu. Za svojce je smatrati poročenega ali neporočenega zakonskega druga; zakonsko, nezakonsko ali usvojeno deco; roditelje, deda in babico; vnuke, brate in sestre zavarovančeve. Obenem je treba dokazati, da se zavarovanec preživlja izključno le od hranarine, ki jo prejema od urada, da je zaradi bolezni najmanj tri mesece ▼ staležu delanezinožnih in da ni pričakovati zboljšanj^ zdravstvenega stanja odnosno delazmožnosti pred potekom 26-tedenske podporne dobe. Prosilec mora imeti tudi kvalificirano članstvo, in sicer: trimesečno neprekinjeno aktivno članstvo pred dnevom obolenja ali šestmesečno aktivno članstvo v zadnjem letu pred obolenjem odnosno dvanajstmesečno v zadnjih dveh letih pred obolenjem in (v vseh treh primerih) triletno aktivno članstvo v zadnjih petih letih pred obolenjem.
Pravica do višje hranarine traja največ za dobo treh mesecev med vsakokratno podporno dobo in ne več kakor šest mesecev y treh sledečih si koledarskih letih.
Do razlike na polhranarini so upravičeni svojci onih tuberkuloznih članov, ki se zdravijo v zdraviliščih za pljučno bolne ali v bolnišnicah, ki za to prosijo in dokažejo, da so navezani izključno le na podporo, ki jo prejemajo od urada. Ta pravica traja samo za dobo oskrbovanja elana v eni izmed preje omenjenih ustanov in sicer največ za dobo 10 mesecev v treh sledečih si 'koledarskih letih.
Izredne podpore se priznajo največ od dneva vložene prošnje dalje. Prošnja mora biti rešena po možnosti že v enem mesecu po vložitvi.
Sredstva tega sklada niso velika in zato so tudi pogoji strogi. Bodočnost bo ‘po*kazala, ali ne bi bilo mogoče pritegniti tudi širši krog zavarovancev k tem ugodnostim. Zaenkrat gre le za začetek zelo koristne akcije, ki bo služila izpopolnitvi celokupnega p rot it u berkul oz nega sk rb s t va.
Kaj je novega v naših podružnicah
Zagorje
V četrtek, dne 17. marca se je v kot-redežkem rovu smrtno ponesrečil naš tov. podpredsednik Matevž Brglez. Naključje je hotelo, da se mu je pri dviganju trama izpiodmaknilo, da ga je tram do smrti jK>bil. fako imamo zopet novo žrtev težkega dela, ki neprestano trga iz naših vrst najboljše tovariše. Tovariš M. Brglez je bil zelo priljubljen in se je vedno udejstvoval v naprednih vrstah. Bil je marljiv delavec in zvest in dober tovariš.
Na njegovi poslednji poti ga je spremljalo veliko tovarišev in prijateljev. Pri odprtem grobu pa se je poslovil v imenu izvršilnega odbora tov. Orekeh od pokojnika, ki je med drugim dejal:
Usoda ti ni bila naklonjena in tvoje življenje je bila trpnjeva pot. že v zgodnji mladosti si spoznal vse gorje in trpljenje tegu sveta. Stopil si v vrtinec življenja, v katerem si junaško prenašal vse gorje do poslednjega trenutka. Nisi bil otrok sreče, kajti pod pritiskom razmer si moral že mlad na delo, kateremu si žrtvoval vse svoje moči in vse to le radi ljubljene rodbine in vsakdanjega kruha. Vse svoje mlade sile si posvetil delu, ki te je končno ugonobilo. Za teboj, dragi tovariš, žalujejo tvoji otroci, žena in sorodstvo ter tvoji zvesti tovariši.
Bil si zvest, pogumen, odkrit in nesebičen tovariš in prav zaradi teli lepih lastnosti smo te visoko cenili. Znal si ceniti prijateljstvo in tovarištvo, katerega tudi v polni meri zaslužiš. Ljubil si in bil si ljubljen, Kristus pa je zmagal z ljubeznijo. Neizprosljiva usoda te nam je iztrgala iz naših vrst veliko prezgodaj, v tvojih najlepših letih. Usoda je kruta in ne izbira ter je brezobzirna.
Prezgodaj nas zapuščaš, dragi tovariš, in težko te bomo pogrešali. Tvoj spomin pa bo živel med nami.
Naj ti bo lahka tvoja rodna zemlja!
Nato se je poslovil od njega še starešina obratnih zaupnikov.
Po pogrebu pa se je vršila žalna seja.
Cj v•v ^
Stražišče
Že v zadnji številki Nove pravde smo poročali o rednem letnem občnem zboru, ki se je vršil 13. marca 1938.
Občni zbor je potekel v najlepšem redu, slogi in tovarištvu. Po vseh poročilih, ki so jih podali funkcionarji, pa so sledile volitve novega odbora, pri katerih je bil izvoljen za novega predsednika tov. Kavčič Tomaž, za podpredsednika tov. česen Ludvik, za tajnika Stanič Rudi, za II. tajnika Volčič Rudi, za blagajnika Hafner Franc, v odbor pa so bili izvoljeni slediči tovariši: Hafner Janez, Kramar Miha, Gros Nikolaj, Jekovc Peter, šket Ferdo, za namestnike pa: Vilfan Ludvik, Lužan Gabrijel, Rehbergar Jera, Volčič j era, Vilfan Joža. Za revizorja pa sta bila izvoljena tovariša Rehbergar Ferdo in Ainan Tine.
Žerjav-Črna
Kakor znano, je razpisala banska uprava v Ljubljani občinske volitve tudi za občino Črna, za dne 27. marca 1938.
Določena so tri volišča. Za Črno: Žerjav, Jazbina, Javorje in Ludr. vrh v Črni; za okraje Pristava: Bistra, Podpeca in Helena v poslopju Jakoba Lesjaka na Pristavi; za Koprivnico pu pri g. Polanšeku, p. d. Li-poldu v Koprivnici.
Za te volitve vlada splošno zanimanje, ker sta vloženi in že potrjeni samo dve listi.
Vložena je lista nacionalnega delavstva z nositeljem liste g. Ivo Turkom. Skušalo se je doseči sporazum z vsemi tremi skupinami, katerega pa so marksisti odločno odklonili in hoteli dobiti večino zase. Nacionalno delavstvo pa je obsodilo to postopanje na ta način, da si je postavilo svojo listo, kateri pa se je pridružila tudi tretja skupina. Lista je zastopana poleg
delavcev tudi po uglednih obrtnikih in kmetih, katere poznamo ž? iz sedanjega delovanja v občini.
Volitve so tu, vsak napreden delavec ve, komu bo zaupal bodoče gospodarstvo naše občine.
V nedeljo, 27. marca vsi na volišče in oddajte svoj glas za listo g. Turka.
Stavbinci
V sredo, dne 16. t. m. so se ponovuo sestali v Delavski zbornici zastopniki delavstva stavbinske stroke in delodajalci na drugi strani.
V glavnem je bilo sklenjeno, da se ponovno sklene kolektivni* pogodba, oziroma se dosedanja le deloma popravi.
V glavnem so delodajalci uvideli iu že pristali, da se mezdno vprašanje uredi primerno draginjskim razmeram, ki so nastale.
Upamo, da bo brez večjih trenj prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe, kar bo ugodno vplivalo na delavce in tudi delodajalce.
Jutri, to je 23. t. m. se bo ruzpravljalo o mezdni tabeli in od tega bo odvisno vse in tudi nadalnje potekanje pogajanj.
Delavstvu TPD
Na vaše ponovne želje in zahteve, ki ste jih stavili preko strokovnih organizacij Trboveljski družbi, nam je ta odgovorila, da je pripravljena urediti te razmere ter je sklicala za dne 5. aprila 1938 konferenco, na kateri r^aj bi se razpravljale te zadeve.
Družba pu želi, da bi se razmere uredile za daljšo dobo, to se pravi, da je pripravljena zvišati mezde, kajti uvidela je, da je to neobhodno potrebno zaradi nastalih razmer in ker ve, da le na ta način bo zavladal med delavstvom in družbo odnos, ki je neobhodno potreben in koristen obema.
Prav zaradi tega bo v nedeljo, dne 27. t. m. dopoldne sklicana v Trbovljah konferenca zastopnikov organizacij, zaupnikov in zastopnikov posameznih podružnic, da se bodo posvetovali o nastalem položaju in enotnem nastopu.
Upamo, da se bodo končno razmere le uredile in bo konec prosjačenja.
ECŽ
Dne 16. t. m. ob 22. uri se je vršil v remizi občni zbor društva posmrtninske-ga sklada ECŽ v Ljubljani pod vodstvom zaslužnega predsednika Oswalda. Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je razvidno, da je od zadnjega rednega občnega zbora z dne 13. marca 1937 do letošnjega občnega zbora naraslo število članov za 42 glavarjev s 131 člani, tako da znaša število rednih članov sedaj 605. Nadalje je imel odbor med letom 5 rednih sej, a umrlo je v isti dobi 6 članov.
Dohodki: inkaso na vpisnini 1050 din, na članarini 13.896 din, skupaj 14.946 din, manje izdatki 11.527.50 din. Saldo z dne 31. marca 1937 74.140 din. — Po poročilu pregledovalcev računov Palme in Ter-kuča in na predlog istih je bil absolu-torij soglasno sprejet in nato izvoljen novi odbor: za predsednika Osvvald, podpredsednik Jamnik, tajnik Cej, blagajnik Juhant, nam. taj. Anžič, nam. blag. Urbanja, odbornik Gros, pregledovalca računov Palma in Fuhrer. Nadalje se je soglasno sprejelo (na predlog tajnika Ceja) izpremembo členov' 10 in 12 starih pravil, in sicer se sedaj glasi člen 10.: Odbor sestoji iz sedmih članov in dveh namestnikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo enega leta. (Poprej se je glasil isti člen, da odbor sestoji iz 9 članov in 9 namestnikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.) Iz člena 12 odpade samo to, da se volitve odbora ne vrše vsako tretje leto, temveč od sedaj naprej vsako leto. Dalje pooblašča občni zbor novo izvoljeni odbor, da v slučaju likvidacije Splošne maloželezniške družbe d. d. Ljubljana, in prevzema od strani M. O. L. njenega inventarja z osobjem t aprilu 1938, pripravi in ukrene vse potrebno za sestavo novih pravil, katera bodo odgovarjala času in duhu sedanjosti. Soglasno je bilci tudi sprejeto, da se za leto 1937. in 1938. od vseh rednih članov pobere enkratni letni prispevek po 2 din, t. j. za leto 1937 s 1. aprilom 1938, a za leto 1938 z dne 31. decembra 1938 kot nadomestilo v okrepitev blagajne, dokler se v bodoče z morebitnimi novimi predvidenimi društvenimi pravili ne spremeni način blagajniške varijante. Omembe vredno je tudi to. da je bil storjen sklep o dvigu denarja iz M. hranilnice kot posojilo za potrebe uslužbencev, t. j. nabava drv, ali nakup nepremičnin — in pri vsej tej živahni debati sta vzbujala posebno pozornost gg. K. Stražar in A. Fuhrer, ker sta s svojimi poudarjenimi zahtevami vzbujala posebno pozornost in namen. V ostalem je potekel občni zbor zadovoljivo in je le želeti, da se novo izvoljeni odbor posveti s svojim delom izključno za blagor in napredek društva in njegovega članstva samega.
Obratni zaupniki pri Kranjski
deželni elektrarni
Volitve obratnih zaupnikov pri KDE so bile razpisane za dne 30. januarja 1.1. v Črnučah po skrajšanem volilnem postopku. Na razglas se je odzvalo od 120 zaposlenih delavcev samo 9, to pa zaradi tega, ker je ta stalež delavcev porazdeljen po vsej banovini in ker se po navadi vršijo poleg rednih opravil tudi popravila na vodih. Navzoči so bili pristaši NSZ in JSZ. Ob določeni uri, ko se je zborovanje pričelo, ni bilo predložene nobene kandidatne li&te. Nato smo se pogajali za enotno listo, do sporazuma pa ni prišlo in sem po dve uri trajajoči debati zborovanje zaključil.
Kot starešina zaupnikov v letu 1938. in predsednik volilnega odbora sem se sporazumel in uporabil člen 3. «Navo>-dil» ter zaprosil bansko upravo (Inšpekcijo dela) za podaljšanje mandatov za nadaljnje koledarsko leto. Navedli smo tehtne razloge in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, ker bi bili sicer v letu 1938. brez zaupnikov.
Začudim pa se »Delavski pravici« z drne 3. marca t. L, ki navaja v pregledu «NaŠi obratni zaupniki* vseh šest zaupnikov JSZ, poleg tega pa Še osebni dopis s Črnuč, ki pravi: «Najprvo smo izvolili obratne zaupnike. Narodno strokovna zveza, ki je imela lani vseh šest zaupnikov, ui letos pokrenila nobene akcije za volitve in bi bili tako letos ostali brez zaupnikov, da ni nastopila JSZ. Volitve smo izvedli po skrajšanem postopku. Plavi so hoteli imeti tri zaupnike. Ker bi bili pa z glasovanjem dobili samo enega, jim seveda treh nismo mogli dati in so s predsednikom volilnega odbora, s prejšnjim starešinom zapustili volilni prostor.« Gospodje JSZ, poslušajte členi 9. «Na-vodiK ki pravi: «V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili' svoje zaupnike, sestavljalo ti; zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih.« Kot starešina zaupnikov in predsednik volilnega odbora sem mogel le konstatirati, da se ni upošteval čas vlaganja kandidatnih list, t. j. pred
začetkom zborovanja, da ni prišlo med navzočimi zborovalci do sporazuma po dve uri trajajočih razgovorih, tako da ni bila vložena nobena kandidatna lista, ter sem sestanek zaključil in smo odšli. Pri razgovorih za sporazum smo sicer zastopniki NSZ stremeli za enotno listo, ker upoštevamo težkoče našega položaja pri KDE in da s tem ohranimo soglasje med delavstvom!, takega soglasja pa ni želel posebno centralni zastopnik JSZ, ki je izjavil: «Ako bi bili vi rdeči, potem bi šli mi z vami v kompromis.« K temu stališču zastopnika centrale JSZ ne podajam nobenega komentarja.
JSZ pa stavljam vprašanje: komu se je predložila kandidatna lista? Koliko jih je glasovalo od navzočih šestih, ki so z mašim odhodlo-m še ostali? Ali se je postavilo šest zaupnikov in šest namestnikov, ker prej ni bilo še nobenih kandidatov? Ali se je pri sestavi kandidatne liste upošteval člen 16., drugi odstavek »Navodil«? Kdo je predložil banski upravi rezultat poteka volitev o vašlih namišljenih zaupnikih, ker za to volilni odbor in jaz kot predsednik volilnega odbora nič ne vemo.
Kako more postopati, strokovna organizacija proti vsem predpisom in si prilaščati protipravno zaupnike? Ako je vseh 215 zaupnikov, ki jih navaja «Delavska pravica« izvoljenih na tak način, potem JSZ v letu 1938. nima nobenega zaupnika, kakor ga nima pri KDE.	I
Ako se Vam zdi, da so taka postopanja v prid nas zaposlenih, potem moramo poudariti, da smo še daleč od tega, da bi se v resnici mogel zboljšati naš položaj. O delu, ki ga je zaupniški zbor vršil, izvoljen na listi NSZ in Narodno strokovna zvoza, ki se je prizadevala za zboljšanje položaja vseh zaposlenih, bomo prinesli poročilo prihodnjič.
Starešina obratnih zaupnikov pri KDE:
Mencinger Karol s. r.
Proračunska seia ljubljanskega mestnega sveta
Ljubljanski mestni svet je imel pred kratkim svojo letošnjo proračunsko sejo. Proračun beleži 117,821.000 din in je v primeri s sedanjim za 18 milijonov večji. — Proti proračunu je bilo od meščanov vloženih 20 ugovorov, ki pa so večinoma prekasno prišli.
Proračunski izdatki znašajo v milijonih dinarjev: za občo upravno oblastvo 4, za osebno in imovinsko varnost 1.5, za narodno prosveto 2.7, za finančno Stroko 12.2, za gradbeno stroko 10.3, za narodno zdravje 1.4, za socialno skrbstvo 7.1, za trgovino in obrt 0.7, za občinsko gospodarstvo 5, za podpore in štipendije 4.8, za potrebščine mestnih podjetij 4.1 itd.
Pri pojasnilu posameznih postavk in vzroke njihovega zvišanja se je med drugim omenjalo, da je vseh mestnih uslužbencev 764 in je med njimi 154 uslužbencev, ki so bili nastavljeni vsled potrebe.
Vseh dolgov mestne občine je 195 milijonov dinarjev. Dohodki so po večini v davščini in v zneskih, ki jih prispevata mestna klavnica in elektrarna. Nadaljnje kritje bodo prinesle trošarine in u voznine, prispevek banske uprave za zgradbo jezu ob Ljubljanici in prispevek glavnega odbora za ob-
malo mrzle vode, nato naliješ (mešaje) kropa, in ko zavre, je Škrob gotov. Ko se malo shladi, ga precediš skozi čisto krpo in po potrebi priliješ še malo mlačne vode. Tako poškrobljeno obleko pa likaj vedno narobe, ne pa na lice.
Zdravljenje migrene z dleto.
Migreno so imeli v prejšnjih časih za neozdravljivo, ljudi, ki so trpeli zaradi nje, pa za neke vrste namišljene bolnike. Ako je migrena, kar je pogosto slučaj samo posledica nekega drugega obolenja, je treba seveda predvsem zabraniti to bolezen. Sodobna medicinska veda pozna več uspešnih sredstev, ki lajšajo bolezen pri migreni. Včasih pomaga tudi mir, sprememba okolice in podnebja ter bivanje v temnem prostoru. Kakor pri mnogih drugih boleznih, so tudi pri migreni uvedli dieto z zadovoljivim uspehom. Hrana mora biti predvsem kolikor moči neslana ter splošno taka, da zmanjša vodo v telesu.
delovanje Barja. Veselične in podobne takse bodo povečane.
Potrebe socialnega skrbstva mesta neprestano rasejo. Socialni in politični urad sta se v prvi vrsti bavila z zaščito družine in mladine.
Kljub nekakemu izboljšanju gospo*-darske konjunkture je vprašanje brezposelnih še vedno aktualno. Ljubljana ima še vedno okoli 1200 brezposelnih ročnih delavcev in se jih bo skušalo zaposliti ali jim nuditi vsaj najpotrebnejši dnevni zaslužek. Preskrba nezaposlenih in nižjih slojev sploh s primernimi higienskimi stanovanji kaže naravnost porazno sliko. V načrtu je, da se grade delavska stanovanja in tako omogoči nižjim slojem do dostojnega bivališča.
Naša socialna politika se izgublja v drobnarijah. Namesto da se ostarelim izdajajo malenkostne podpore, naj se jih rajši spravi v ubožnice. Igračkanje s socialnimi' podporami se mora nehati itd. V različnih vprašanjih proračuna, posebno personalna, se ne bi smela obravnavati s političnih vidikov. Polno je važnih vprašanj. Med vsemi je zopet največ govora o ubožcih, katerim se obljublja iz leta v leto, uspehi pa so naposled vedno minimalni.
Praktični nasveti
Pravni svetovalec
Bolniške podpore po izstopu iz dela (Kranj).
Vprašanje: Koliko časa po izstopu iz dela imam še pravico do podpore pri Okrožnem uradu?
Odgovor: Zakon o zavarovanju delavcev pravi: Član, ki je bil v enem letu vsaj šest mesecev zavarovan in še ne more plačevati članskih prispevkov, ker nima zaslužka, uživa pravico do bolniških podpor, če živi v območju naše države, tri tedne po izstopu iz obrata. Ako je bil član v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev zavarovan, uživa pravico do teh podpor šest tednov po izstopu iz obrata.
Pregled turbine in mezda.
(§220 o. z.).
Vprašanje: V našem podjetju so pregledovali parno turbino in zaradi tega nekaj dni nismo mogli delati. Podjetje pa nam za te dni! ni plačalo mezde. Ali lahko zahtevamo pripadajočo mezdo?
Odgovor: § 220 obrtnega zakona pravi, da pripada uslužbencu plača, ako ni mogel opravljati službe in so to zakrivile razmere službodajalca. Pregledovanje' parne turbine je nedvomno smatrati za zadržek, ki so ga zakrivile razmere službodajalca, zato morate dobiti mezdo za dotične dneve plačano.
Družabni večer ljubljanskih podružnic NSZ
V soboto zvečer so priredile podružnice NSZ v Ljubljani svoj prvi letošnji družabni večer, katerega se je udeležilo prav lepo število članov, posameznih podružnic, kakor tudi njihovih prijateljev.
Večer je otvoril načelnik propagandnega odseka tov. Košenina, kateri je v svojem govoru pozdravil vse tovariše kakor tudi prijatelje, kateri so prihiteli na ta večer in jim želel, da bi v sredi nacionalnega delavstva preživeli prav prijeten večer. Prav poseben pozdrav pa je bil izrečen vsem godovnikom Jožetom in Jožicam. Tamburaški zbor pod vodstvom tov. Karmel ja je ves večer prav pridno igral ter s tem povzdignil razpoloženje večera. Prav posebno so bili zadovoljni vsi poset-niki večera z na j novejšimi kupleti gosp. D. Bučarja, katere je odlično odpel tovariš Vozelj. Večer je potekel v veliki harmoniji med delavstvom in dokazal, da ni bila pogrešena misel prirediti take večere, ker se s tem nudi tovarišem prilika, da se medsebojno porazgovorijo neovirano.
Družabni večer je uspel nad vse pričakovanje in je lahko tovarišem, ki niso posetili tega večera, žal, upamo pa, da ImhIo ob drugem večeru prihiteli, da bo tako vladala še večja harmonija in tovarištvo.
Kulturni obzornik
Nova slovenska povest. Dobili sino v oceno: Mara ITusova: Živa plamenica.
Povest slika mlado ženo od njenega vstopa v življenje pa do njene življenjske zrelosti in vstalitve.
Zala, absolventka trgovske akademije, mlado, lepo in razumno dekle dobi na lastno željo svojo prvo službo v Skoplju, kjer spozna in nekako vzljubi sodnika dr. Vrana. Poroči se z njim, vkljub temu, da sluti, da to ni pravi mož zanjo. V zakonu se kmalu začno razprtije, nesoglasje raste iz dneva v dan in širi pogubno vrzel v mladem zakonu. Moža prestavijo in Zala si oddahne. Ko pride nekoč obiskati svojega moža, ga najde v družbi s propalimi ženskami. Zala odpotuje in v mislih je že sklenila, da se loči. Isti dan, ko se za ločitev dokončno odloči, prispe moževo pismo. Vrgli so ga iz službe, zapadel je bolezni, nikogar nima, kamor bi se obrnil. Prosi Zalo, naj bi ga sprejela. Po dolgi noči premišljevanja in borbe, se Zala odloči za žrtev in piše možu, naj se vrne.
Pisateljica nam je hotela podati idealen lik razumnega, samosvojega in dobrega dekleta, podobo žene, ki s svojo inlado in globoko dušo hrepeni in čustvuje s silo umetniškega duha po vsem. kar jo lepo in dobro. Podobo žene, ki jo je življenje razočaralo in ji strlo njene jasne načrte, ki pa do zadnjega vztraja in žrtvuje sebe in svojo srečo nebogljenemu in izpodkopanemu človeku. Za-lina žrtev ni prepričevalna, še manj pa moževa skesanost. Kljub temu, da hoče s koncem pisateljica povedati, da se za zakonca začenja nova, lepša doba, prav nič ne verujemo v Vranovo izpreobrni-tev, temveč slutimo za prvim še celo vrsto drugih padcev in trnjevo življenje uboge Zale, ki bi se brez vsake krivde in obveznosti lahko otresla neljubega bremena in s tem zagotovila sebi lepšo življenjsko pot, do katere ima vso pravico. Poleg vsega pa tudi ne moremo verjeti, da bo Zala inogla vztrajati v svoji žrtvi.
Vkljub teinu pa. da se posamezni dogodki razvijajo dokaj neprepričevalno in brez nujnosti, da so dialogi prepogosti, precej nespretni in preskromno stilizirani, da se čuti pomanjkanje izdelanosti stranskih oseb, kar zelo škodi plastičnosti dogajanja, pisateljici ne moremo odrekati pripoved niškega daru, ki se lx> /, vajo še razvil in poglobil.
m
Redkev kot zdravilo.
Po najnovejših opazovanjih ima redkev ugoden blažilni učinek pri različnih želodčnih in žolčnih motnjah. Pri bolečinah, ki nastanejo po vnetjih žolčnega mehurja, se je pokazalo po zauživanju redkvic znatno izboljšanje. Tudi pri določeni vrsti želodčnih in srčnih težav, ki se pojavljajo po jedi kot občutek napetosti, je vplivala redkev blažilno.
Redkev se da uporabljati kot zdravilo v naravni, surovi obliki, a tudi v
obliki tablet. Vsaka tableta pa ustreza nekako 5 g svežih redkvic.
Temne obleke, platnene ali volnene, če jih opereš, vedno malo poškrobi. V to svrho raztopi v topli vodi list želatine (dva litra vode na en liter .želatine) in ko obleko izpereš, jo zmoči v želatini, nato pa obesi, da se suši. Ko je napol suha, jo zavij v krpe in še vlažno zlikaj. Namesto želatine pa lahko skuhaš škrob. Le namesto škroba vzemi rženo moko. Moko zmešaš z
Zadnja kriza 1929—1933 je zadela prav tako fašistične države kakor države stare meščanske demokracije. No vi, krizi, ki bi pokazala vso nestabilnost njihovega «načrtnega gospodarstva«, se skušajo izogniti, kakor se ji je izognil kapitalizem leta 1914., to je z vojno.
Delavski in srednji stan skupaj predstavljata skupaj 95 % vsega angleškega prebivalstva, delavski stan sam pa 80%. Letni dohodek Velike Britanije znaša 4000 milijonov funtov. Poldrugi procent prebivalstva prejema 22% vsega narodnega dohodka, 2% imata v rokah nad dve tretjini vse lastnine.
95% kmečkih rodbin v Jugoslaviji ima skupaj ll,723.524ha zemlje za obdelovanje, na ostalih 5 % rodbin pa odpade 12,114.276ha. Prava «dežela smehljaja«!
Priporočamo našemu delavstvu, da obiskuje le one lokale, v katerih najdete in kateri so naročeni na naš list «Novo Pravdo«, to so: Trgovina Rudolf Cizelj v žerjavu, gostilna in kantina Terezija Elsinger v Žerjavu, Drago Supanc, brivski salon v Črni, Ivan in Matilda Hobel, gostilna v črni in Ivan Kohlenbrand, gostilna in mesarija v Črni.
Le takrat si dober poverjenik, če se mnogokrat odpirajo pisma iz Tvojega kraja.
ZDELUJE,
PREUREJA,
POPRAVLJA
DOMŽALE
RAZLIČNE STROJE, STROJNE DELE, MOTORJE, ELEKTRIČNE NAPRAVE IN STRELOVODE
u
Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.