Gospodarske skušnje.
Kako naj se z nakladom cepi,  da se drevesca bolj
gotovo primejo?
Skušal sem z nakladom tako cepiti, da bi se drevesca rade in bolj gotovo prijele. Tako-le sem ravnal, in prav dobro se mi je obnesla skušnja:
Spomladi, preden začne muzga (sok) teči, se po-koplejo drevesca namreč take debelosti, kakor so gosje peresa, ki so naj pripravniše za tako cepljenje, in se pocepijo. Potem se znajo prav na gosto pa rahlo v toplo klet (kelder) nastaviti, in z drobnim peskom ali sipo naj se osujejo tako, da se skrijejo vse koreninice. Za tem naj se z vodo poškropijo tako, da se dobro namočijo. Zdaj pa naj se pustijo toliko časa na miru, da se primejo. Vse poženejo in že okoli konca mesca majnika so ugodne, da se vsadijo. — Dvakrat sem to skusil in obakrat s poskušnjo prav zadovoljen bil, posebno pa preteklo leto, ko sem jih na to vižo 432 pocepil in posadil; zrastle so skor 3 čevlje dolge. Le škoda, da mi jih je zaj/c zlo poščipal! Ta žival že zdej, ko je snega še celo' malo, toliko škodo dela,— kaj bo še le, ko bi ga več padlo! Res! ta snedež dela po sadnih zasadiščih škodo, kakor da bi patent imel za to. Zraven zajca pa imamo sadjorejci še drugo nadlogo v človeški podobi, — to so tatje, ki kradejo mlado drevje. V sami naši fari je lani blizo800dre-vesic pokradenih bilo. Pa nikoli nismo mogli nobenega zaslediti ali zvediti: kam se nosi in kje se prodaja pokradeno blago? kdo so tisti tatinski pomagači, da kupujejo od tacih drevesa, ker vejo, da je ukradeno blago? To sadjorejcem silno kali veselje inza-deržuje napredek sadstva. Saj bi tudi živinorejec ob veselje prišel, če bi se mu leto za letom kradle teleta ali prasci!                                                 Fr. Bizjak.
Svet in svet za češplje (slive).
Da je češplja vredna, da jo gospodarji zasajajo, kjer koli je mogoče, je gotovo. Pa še je veliko prostora, kjer češpljo preredko vidimo — in to je ob krajih potokov in bajerjev, ker na tacih mestih češplje kaj rade rastejo. Namesto da imamo drugo drevje na tacih krajih, ki nam nič dobička ne donaša, zakaj raji ne sadimo češpelj ?                           (W. d. L. F. u. H.)
Tudi gosence imajo svojega zagovornika.
v
Ce bi čisto vse gosence pokončali — pravigosp. Thon v svojem ^napeljevanji k sadjoreji" — bi namesto več, le še manj sadja pridelali.   V nekem kraji
—  pripoveduje — so do zadnje obrali vse gosence in sadja so manj pridelali. Zakaj to? — pravi pisanj — Je lahko razumeti. Če ima drevo preveč cvetja in popkov, ne more vsega zoriti; v tacih okoljšinah opravljajo gosence to opravilo, da preobilni cvet in perje oberejo, — pa se ve da jih ne sme veliko biti.
—  Reči moramo, da je ta misel vendar enmalo pre-drobna!                                                         (Fr. BI.)