in prssafr o*. - .j telly «<*pt f*"1 GLASILO SLOVENSKE NAXÖDNE PODPORNE JEDNOTE ~ Chicago, ill.. četrtek. 28. maja zakonov. K1-'"1 /irafje cen za |H>ljske ' da bodo v sklad ju s rt,*kl produkcije. Tako stabi-naj jKiveri repre-rM,t organiziranih .far-Pr'r' ' Vonzumentov. i»1 ranka ne propa- -^^■itr+jenjS Vtidt Z o- 'ari Wa*hington. 1). C„ 27. maja —Predsednik Roosevelt je sinoči informiral demokratske senatorje v finančnem odseku senatne zbornice, da mu že preseda njihovo zavlačevanje in striženje novega davčnega zakona. Povedal jim je, da on vztraja pri originalnem načrtu, katerega je sprejela nižja zbornica in ki določa, da korporacije nosijo vse breme novega davka v vsotf 993 milijonov dolarjev letno prva tri leta in po «20 milijonov dolarjev nadsljnjih šest let. ka, toda še nihče ni iz teh primesi izdelal makaronov, ki bi imeli okus onih, ki so nurejeni iz pšenične moke. Fašistična vlada so že dolgo trudi, da poveča uživanje ribjega mesa, a ne zaznamuje posebnih uspehov. Mussolini je že v zadnjem novembru odredil, da ne sme nihče jesti govejega mesa dva dni v tednu. Veljavnost te odredbe je minila pred nekaj tedni, dasi še ni bila preklicana. Turin, večje industrijsko središče v Italiji, je skoro popolnoma ignoriral Mussolinijev ukaz. naj prebivalstvo uživa več ribjega mesa in hrani zlato. Statistika kaže, da posamezna oseba v tem mestu poje manj ko unčo ribjega mesa na teden. Italijanske bolnišnice so tudi udarjene, morda bolj kakor druge ustanove. Par dni pred okupacijo Addis A babe, glavnega mesta Abeslnije, so fašistične avtoritete prepovedale bolnikom pitje žganja v zdravstvene sv*--he. Dalje so omejile količine živil. Uživanje jajec je bilo prepovedano In le v skrajnih, slučajih je smel dobiti bolnik eno jajce na dan. Fašistične tendence se razvijajo in to more ustaviti le militant-rma naglaša. no delavstvo z močno politično lt»eveltove ¡n gospodarsko organizacijo, prizor jeni ns- "V socializmu in edino v soci -»dščine sme- «lizmu je rešitev naših proble Kapitalistični mov. Pod socializmom bi bile diktaturi. Ko vse industrije socializiranel reziHMelnost demokratično upravljane po de ma*e v bor- lavcih, konzumentih In tehnikih ■ prisiljene Gospodarstvo pomanjkanja se ! vlade, tem bi umaknilo gospodarstvu obil-ra jKMtedujo- nosti, v katerem bi bilo vsake-n novih dar-1 mu delavcu zagotovljeno do-»koj širi in stojno življenje. Industrijsks počim rszre- a vtok racija bi Izginila In nevar-* poootruje. I nost vojne bi bila odpravljena." Domače vesti Samomor srbskega napadalca Chicago. — Steve Pribičevič, ki je v začefcku tega meseca streljal na vdovo Savo Gojič v South Chicagu in jo težko ranil, ker je odklonila njegovo ženitveno ponudbo, se je v noči od torka na sredo obesil na dvorišču njenega stanovanja. Ko je vdova v sredo sjutraj vstala in pogledala skosi okno na dvorišče, je videla Pribičeviča viseti na drevesu. Pribičevič je bil izpuščen iz zapora proti kavciji in 5. junija bi bil aaališan pred sodiščem. V Srbiji zapušča ženo in otroke. Veatl Is CMvelanda Cleveland. — Rojak Frank Kucler, star 58 le,, je zadnji teden Izginil t doma in čez pet dni so našli njegov« truplo v jezeru ob 104. ulic(. Ker ga niso mogli spoznati, sa ga enostavno pokopali na grobi ju za ubožce. Njegova žena je kasneje spoznala njegovo oblfeko na policijski postaji in tedsj je bilo ugotovljeno, kdo je bil neznani u-topljenec. Sodi s«, da je izvršil samomor, ko je Izgubil službo. Poleg žene zapušča dva mladoletna sinova. — V mestni bolnišnici je umrl Andy Kinkela, star 37 let in doma it Gašpar-jev pri Voloskem v Istri. V starem kraju zapušča ženo in hčer. Palestina V plamenih civilne vojne Angleški tanki in stroj-nice v akciji Jeruzalem, 27. maja.—Angle Sko vojaštvo v vedno večjem številu nastopa proti arabskim iz/rednikom v F%lestinl, ki v večjih ali manjših skupinah streljaj o iz zasede na policijo. Okrog 3odo,komunlstl s svojo propagando postavili v slabo luč in s tem preprečili njen razmah. Uvodnik kritizira ekasku-tlvo farmarsko-delavske strsn-ke v Mlnnesotl, ki je povabila komunistično stranko, naj pošlje svoje delegate na člkaško konferenco. Socialistična stranka Je na svoji konvenciji zavzela stališče, da letos še niso prilike u-1 godne za ustanovitev splošne farmarsko-delavske stranke. To stališče sta naglasila glavna voditelja ameriških aoclallstov-Norman Thomas In mllwauški župan Daniel W. Hoan. Slednji je izjavil, "da bodo letošnje volitve pokazale, če so ameriški delavci in farmarji za ustanovitev tretje politične stranke. Oddajo naj svoje glasov« za kandidate socialistične strank«, kar bo v interesu farmer-laboritov, ki se sedaj ukvarjajo s formiranjem splošne tretje stranke." mesecev. Obravnava se bo vršila proti malim skupinam, k«r to-žlteljatvo potrebuj« obtoženo« kot priče. Pri otvoritvi obrav nave j« direktor apelatnega so dlšča Van Koolwyck, ki tudi predseduje procesu, izjavi), "da je nemoralnoat med menihi dosegla obseg, kakršnega ml ul smo pričakovali." Prvi grupi, ki J« prišla pr«d sodišče, j« načeloval menih L« ovigil, frančiškan Iz samostana v War«ndorfu. On j§ priznal, da J« kriv In Izjavil« da obžaluje svoj prestopek. Po časopisnih poročilih je bil ta menih obto len sllčn«ga prestopka 1. 1029, toda avtoritet« ga niso hot«l« prosekutiratl. pestiti na ta način. V m«atu N«w Yorku j« okrog 23,000 brivcev zastav kalo v brlvulcah v finančnem dlstrlktu iu v spodnjem Msnhattanu. Brivska unija zahteva $26 minimalne tedenske mezd« poleg komlšna" In p«tdnevnlka. Nova "s«d«ča" stavka j« Izbruhnila v tovarnah Goody«ar Tire & Rubber Co. v Akronu, Ohio. V Portsmouthu, O., kjer J« v teku štrajk 55(H) Jeklarskih delavcev pri Wheeling Steel korporacljl, ao lokalni oblastniki zagrozili z milico. Stavkar-JI so namreč tako temeljito zaprli tovarn» s plketnlml Unijami, ds ata mestna in kompanlj-ska policija brez moči. Iz U>* Angelesa, Calif., poročajo o krvavih spopadih m«d deputlšerifi in stavkarji na poljih zelenjave v južni Callfor-nijl. Trije stavkarji so bili ob-streljeni v nekem spopadu. WPA naj sili delavce v privatno službo j Francoski delavci okupirali tovarne Ulinoiski administrator pravi, da jih ne bo silil 31 otrok utonilo v Cehošlovakiji Praga, 27. maja.—Izlet 40 šolskih otrok v spremstvu 20 odraslih oseb se je včeraj spremenil v tragedijo, ko se je brod z izletniki vred prevrnil na reki Taji pri Auspitzu na Mravskem In 31 otrok Je našlo smrt v Vodi. -------------------- Voznik z vozom in konjem vred „kjh ruZmer v podjetjih, ki preje tudi utonil. jemajo vladna naročila. Stavka natakarjev V Madridu proti faUstom Madrid, 27. maja.—Vsi sindi kalistični natakarji v madrld skih kavarnah in r«sUvraciJah ao včeraj zaatavkali z zahtevo, da morajo biti vsi fašistični natakarji odsiovljenl In nadomeščeni z levičarji. Socialistična unija je izjavila, da nima nobene zveze s Ui stavko. Chicago. — Robert J. Dun* ham, državni administrator WPA, prejema pritožb« Indus-trlalcev, hišnih gos|H>dlnJ In far-marjev, da n« mor«Jo dobiti potrebnih d«lavc«v. Industrialci se pritožujejo, da Jim manjka Izurjenih mehanikov lir gospodinje tsrnsjo, da ne morejo dobiti de-kuMn vsi skupaj se hudujejo na WPA, ker noč« prisiliti rellf nlh delavcev iu delavk, da bi se vrnil« v privatno služlni, "Administracija zs rellfns de la n« bo nikogar silila, naj vza me privatno delo, pri katerem zasluži manj kakor pa ml plaču jemo", J« rekel Dunham. "HaJ bi bili rellfnl delavci res neumni, če bi vzeli pri privatnem podjetniku delo t nižjo plačo in dalj-iim delovni kom. Pri WPA dela Jo (>o pet ali šest ur dnevno in pet dni v tednu, dočim nekateri! privatni podjetniki zahtevajo o-nem do deset ur dela dnevno.1, Dekleta, ki zaslužijo pri WI'A Iio $13.50 tedensko, bi dobile ko-msj tri do pet dolsrjev na teden za hišna dela; nič čudnega nI, ako bogatirtkam manjka služ | kinj. Delo na farmah Je le tačas-i j u iu nihče M bo pustil dela prr relifnih projektih in '»a far» mo. Federalno rellfno delo nI le zato uvedeno, da doU zaslužek bre/.|*o»eliii delavci, ki ne more. jo dobiti dela v privatnih indu-»trljsh, temviV tudi zato, da konkurira s privatnimi drli in prisili pod Jet nlke, da z večjimi mezdami In krajšim dHovnlkom izboljšajo delsvrrm flvljenj-ki standard" ■>' stavkarji ssssdlMs varno Ko mi ob desetih *ve»V«v prišli drugi delavci ne nočni tttrt, in našti me vhode^-v—io»-vsrno zaprte. TI ao potem preplezali plotove In m* pridružili stavkarjem, na »toline ljudi zunaj pe jr prepevalo I liter iiaclo-nalo. Med Stavkarji Je bil tudi novoizvoljeni levičarski |aj«la-ner« ki jih je navduševal, naj ton \ 1.1 ra A kis» ju (¿»val! delavci, plè . lo tedenske nvoji borbi. Uka drutba Motch-Ima tov arm» v predmest-Hol«, je kapitulirala pted ki «o zahtevali zvišanj« eeiitov na uro in dva letne |Hičitnice s plačo. PlOPlfl PROSVETA THE EXtùJTCTMIirr n m lastnih A »u»»r^MI n poorumi jiWMjti d Glasovi ¿z naselbin s M - M» • - srn ' - Im Otmm 91M m » n ' m * Razvoj vere v višja bilja V prv«m članku o tem predmetu smo n» kratko orisali razvoj religije od najprimitiv-nejših početkov. poosebljenih natamih pojavov. ki jih primitivni ljudje niso razumeli. do stopnje enotnejrs nevidnefa Manstva. Ta stopnja je prišla » krščansko vero, katera je zmes cele vrste orientalskih religij. Razume se. da je bil razvoj vseh religij v veliki meri odvisen od materialnih razmer v raznih krajih. Vera v enotno božanstvo, katero je pa na znotraj precej mnogoboštveno—svetniki »n svetnice so nekskšns nspol božanska in čudodelna bitja—je gospodovala nemoteno okrog tisoč let, nato je pa začela pojemati. Cerkev, ki drži to vero pri življenju in jo propagira, je že petsto let v hudem boju za obstanek. Ta ooj je dosegel vliek v zadnjih sto letih, ko odločno stopa v ospredje nsravoalovna in socialna znanost. 2e pred več stoletji so posamezni misleci, katerim so rekli filozofi, totalno zavrgli vero v osebnega Boga in v posmrtno življenje neke človeške duše ali človekovega "dvojnika". 8 tem pa št niso zavrgli religije; modificirali eo jo na stopnjo vseboštva, to se pravi, da jim je bila vsa natura božanstvo, katero ustvarja vse, kar je, nakar se ne briga več za poeameznoeti svojega stvarstva. Pred dvesto leti je bilo še mnogo teh "pan-teistov" ali vseboicev, toda v zadnjih sto letih so precej izginili. Znanstveniki, ki so se pečali z naravoslovjem in socialnimi vedami, so docela zavrgli vero v višja ali nevidna, to je duhovna bitja; bili so ateisti in deloms sgno-stiki. ki enostavno pravijo, da ničesar ne vedo o kakem Bogu. Približna situscijs je še dsnes v znanstvenem svetu in razumniških, to je inteligentnih slojih vsega sveta. Irski znanstvenik Joseph McCabe. ki je bil 12 let katoliški redovnik in profesor teologije, zadnjih 30 let se pa izključno bavi z razvojem religije, piše, da je danes na svetu okrog 200 milijonov atei-stov in sgnostikov. Med znanstveniki je ps še dsnes okrog 20'*> religionistov, ki pravijo, da verujejo v nekako božanstvo. Med temi sta Angleža Jeans in Ed-dington, v Ameriki pa so Milliksn, Csrrell, Compton in nekaj drugih. Imenujemo jih zato, ker pišejo knjige ali članke o svoji veri in— verski krogi zelo rsdi cltirsjo odlomke iz njihovih knjig in člankov, toda "vera" teh učenjakov mors biti jsko slsbs tolažba za cerkev, kar Is »m«» kmalu videli. Niti eden teh znanstvenikov ni še rekel ali zapissl, ds je ns znsnstven način dognal resničnost svoje "vere". Večinoma se igrajo z metafiziko, ns koncu ps prihsjsjo do zsključks, ds "nekaj nekje je'*, ampak ta "nekaj" nikakor ne more biti definiran. In ta "nekaj" ni nobena osebnost! Torej božanstvo modernih znanstvenikov—dvajset odstotkov od vaeh!—-je že prekoračilo stopnjo osebnega Boga in nastopa kot neka kosmična nebuloznost ali megle-nost, ksters se ne brigs za usodo ljudi. M«d to "moderno" religijo, ki se pojavlja pri nekaterih znanstvenikih in bolj in bolj v širokih razumniških krogih Amerike in Anglije, pa vero, katero predstavljajo orlodoksne cerkve, je silna razlika. "Moderna" religija priznava samo *e neko "vesoljno božanstvo", katero ps ni več osebno, vse drugo od stare vere—posmrtno življenje, nel»e*a In pekel—je i* zavrgla. Precejšen korak od »tare do "moderne" religije! Pomisliti Je treba, ds je ogromno število protestantov v Ameriki in drugod le zs vrglo vero v hudiča in "posmrtno kazen sli plsčilo", dočim so ohrmuli vero v o*ebno višje bitje. Torej od te stopnje do "kosmičnega tiožanstva", katerega izpoveduje dr. Millikan, ni daleč. Situacija danes torej Je. da preprosta masa. ki je pod vplivom duhovžčine, še vfrujf TteiH^ no višje bitje. Ksj in koliko verujejo krogi, ki so v tesni zvezi s cerkvijo in ki direktno sli indirektno žive od vere, je odprto vprašanje. Ta verujoča masa je na dnu. It te mase se dviga plast "koamobožcev". katero predstavljajo nekateri znanstveniki in vplivni razumniki. To je zadnja religiozna jplaat. ki je vsekakor dosegla najvišjo stopnjo v razvoju religij. Nad to plastjo ps je |00 milijonov steistov In sgnostikov, ki so opustili vse aaniarije o "višjem bitju" in "onem svetu" In ki ne marajo niti za "kosmobožanstvo" ter druge slične kompromise med religijo in nereligijo. 8vet je zs nas samo eden in življenje je »a- Primarne volitve v Duluth. Mins.-D* 11 jeni. ja se bodo vršile v Minnesoti primarne volitve. Letos, kakor sedaj kaže, ne bo imela komunistična etrsnke kandidatov, pa« pa bo podpirala kaeftfate Far« mer-U bor stranke, raaj tako so komunisti sklenili na državni konvenciji; če se bodo v resnici tega držali, se bo videlo v jeseni. Socialisti tudi podpirajo F. L. stranko. Farmer-Labor stranka je letos nekoliko omilila svoj program vsaj kar se tile frazeoio-gije, in na konvenciji marca m* seča je imenovala na fvojo listo za zveznega senstorja Floyda B. Olsona, za governerja Elmerja A. Bensona. za podgovernerja G. T. Lindstena, za državnega pravnika Harry H. Petereona, za državnega tajnika Paul Har-tiga, za državnega blagajnika A. Halvorsona, ta komisarja Zanimive lillriihi rUlU. 1.VL bi nsm bili naklonjeni vremen aki bogovi, toda vrane i «»svoje muhe. kakor jih ima i na* "narodni odrelenik", ki si je pred leti vtepel v glavo, da bo is mil wauikih Slovencev ustanovil veliko Jugoslavijo po viorcu Mua-solinijevega In Hitlerjevega re- C. n. u»»»»""*-. — .........i-,programu. železnic in skladilč Hjahnarja. Zunaj ¿e rMZMM^miM nevihta in Petersens in zs sodnike ▼«Jjov-1 treslo je kakor zs stavo, so-nega sodišča JosephaA. Poiri- dfUg Qven ^ ^ govoril in vihal erja In Charlesa L. De Reo j a. !rokltvc Ur obdeloval U pralni Za zvezni kongdes so ae ob- ;ÄVtt jj tega sem ie vnaprej Ve-državale distriktne konvencije, ^ fa bodo vremenaki bogovi na katerih so bili imenovani sle-| prej odjenjali kakor on. S «vodeči kandidati: 1. distrikt, Che- jjm govorom je naa spremljal po ster Watson, 2. Henry Arena, 8. krvavi Afriki, Aiiji in Evropi in nas srečno privedel nazaj v A-meriko in nam povedal, da se približuje dan, za katerega se bori in umira razredno zavedno delavstvo, in da se rodi nova človeška družba, ki ne bo poznala krize, vojne in kapitalistična diktature. mo eno! Naredimo ga prijetnega ia vac! Ernest Lunden, 4. Howard Y. Williams, 5. Dewey W. Johnson, 6. John T. Galerneault, 7. Paul J. K vale, 8. John T. Bernard, 9. R. T. Buckler. Ti so oflcielni kandidati, katere priporoča stranka v izvolitev. V vsak u-rad bodo kandidirali ie drugi, kar pomeni, da morajo priti na primarne volitve, da volilci odločijo, kateri bodo kandidat je v jeseni pri glavnih volitvah. ¡¡¡F okraju St. Louis sta bila ie posebej indorsirans Mark Nolan zs sodnika in A. A. Siegler za klcrka okrajnega sodliča, katera priporočam volilcem v izvolitev. Pri primarnih volitvah vam ne bo treba vpraiati, katero listo želite; dobili boste listo z vsemi strankami, ampak paziti morate, da boste volili kandidate samo ene stranke. Če boste volili za kandidate več strank, vaia glasovnica ne bo veljavna, pač pa bo zavržena 1 Torej vsi na plan! Volite za gori navedene kandidate dne 15. junija! Joka Jiobi, 206. Delavski nastop ia naše naloge Milwaukee, Wla. — V nedeljo 17. maja se je vriila v dvorani SST konferenca Proevetne matice JSZ. Naša podporna in kulturna društva, priklopljcna k tej koristni delavski ustanovi, so ns to konferenco poslala lepo število svojih zastopnikov. Konferenca se je pričela ob 9. dopoldne in končala ob 1.20 popoldne. Razprava so bile dobro premišljene in atvarne za naie podvzetje. Zastopniki so poroča 11, ds je delavstvo povsod ensko izkoriščano, neorganizirano, povsod razdvojeno v dve sli tri aku plne, vsaka skupina zase išče nekaj česar ne mora najti v žepu ne v glavi. Vsled tega se je zbornica mnogo pečala a vprašanjem, kako zediniti in uaposobiti delavsko msso za skupni delavski ns-stop proti nsšim izkoriščevalcem, zs skupni delsvski nastop v vseh političnih bojih, ki se odigravajo na delavskem obzorju. Funkcionarji našega političnega in delavskegs življenje so priporočsli več pozornosti, več zanlmsnja in dela na našem obse« nem proletamkem polju. V tem oziru je bilo sklenjeno, da se v kratkem odpre posebns kampanja za razširjenje deisvske literature in tiskovin, predvsem Proletsrrs, ker je delavstvu v teh kritičnih časih neobhodno |>otre-ben. Prihodnja konferenca se U» zopet vriila v Milwaukeeju enkrst v oktobru sli novembru. Po mojem mnenju bi bila veliko bolj koristna, sko bi se vršile koncem oktobra, to Je teden ali dva pred volitvsmi. I s te gs dne in v isti dvorani sa je popoldne vriila veselica naiih dveh socialističnih klubov It. 37 In 1*0 JS7. Ob napovedanem času je zavedno delavstvo začelo prihajati v dvorano, ravno tako tudi delegat Je. ki so prihajali na deveto redno konvencijo 88 PZ I'deleibe je bila povoljna In bi gotovo bila ie veliko večja, ako tali sani mali aMP In njegov tek. Saj to je dolžnost vseh *!ničafjav. foglejte nai gospodinjski klub, kaka marljivo dala za kerietf fpD, zehar gre njegovim člatrtckm vaa ČJHt! U tako naprej* lent iu dekleta! Pav. sfcorttavee priredi piknik ns Hrvatovi farmi v soboto 80. maja na Memorial dag. Kar bo u> prvi piknik v tekoči aesoal, ste vljudno vabljeni vsi rojaki, da ae ga udeležite v velikem številu. Ako bo lepo vreme, bo tudi obilo zabave, kajti prostor j« kakor nalatt pripravljen za pik-niike zabave in športne tekme. Ne pozabite tega dne! A. Aazftck. Z majih obiskov aa farmah Pittshvvh, Pa.—Zadnjič asm povečal, kako lepo je pelo pevsko društvo Slavec na Harwieku in pev. društvo iz West Newtona. Ne dotičnem sestanku sem ae srečal a mnogimi prijatelji in znanci, a katerimi ae nismo videli ie več let, tako da nekatere izmed njih ekoro ne bi več spoznal. Eden teh je bil Joiko Žarko i« West Newtona, ki je bil več lat v gl odboru SNPJ. Joiko je le vedno postaven dečko. Prod leti je noeil prav« hinden-burike brka in od daleč al ga lahko spoznal. Sedaj si je dal aiva brke na kratko pristriči, kar ga ja precej spremenilo, zato sem ga tudi težje spoznal. Joiko je ostal zvest napredni stvari in 8NPJ. ' Sestal sem se tudi z Johnom Drapom in soprogo. Se nič ae nista spremenila, ata ie vedno a veža in mlada. Preselila ata ae daleč proč, prijateljstvo do mene pa sta še ohranila. Z mnogimi sem se razgovarjal in po-Po končanem programu se je ( govarjal, vsi so mi želeli, da b Program je bil zelo begeto o- bloien in prvovrstno izvajan. U-prizorjeni sta Mli dve ialoigri Nastopili so naši trije pevski «bori, dalje »ta neatopOa dva mlada muzikanta, Arabreskh in Jšesa ki že sedaj vzbujate občo pom nest in žanjeta priznanje svojega poklica. Imeli smo dva tevr sina govornika. V angleškem jeziku je govoril profeeor Andrew J. Biemiller, v slovenskem pa naš sodrug Joiko Oven iz Chieaga Ves program se ja izvritfl bal ob največji nevihti, ki j« divjala zunaj, toda navzoča poMika je bila mirna in pazno sledila Harry Bridges, predsednik untje pristaniičnih delavcev vi Sen Francisco razvila živahna zabava in trajala je pozno v noč, nakar so a« pri-čeli sodrugi iz Chieaga, Wauke-gana, Sheboygana in okolice poslavljati z zagotovitvijo, da se ie vrnejo. Milwaučani smo pa ponovili ono lepo Home sweet ie mnogo let posečal njihove prireditve ter se z njimi zabaval. Mnogi so tudi občudovali mojo osebnost in pa mojo starost, ker se ie tako "korajžno po vojaiko zasukam." Reči moram, če bi moja mlada leta pre- home in zapustili dvorano 88T. ¿jvel, recimo, pod italijansko fa-ker smo izčrpali sezono pomla- tfgtično komando, se gotovo ne danskih veselic. bi več "sukal." Obenem prosim Pred nami se odpirajo vrata v vse posetnike na dotični veseli prosto zeleno prirodo. Na 14. ju- ci, naj mi oproatijo, če sem kani ja pohitimo na piknik druitvaj terega razžalil. Badgers It. 584 SNPJ v Sagadi-nov park na S. 38th in W. Burn-ham. Dne 4. julija bo druitvo Vijolica it. 747 SNPJ slavilo dan meriške neodvisnosti v parku De Werth. Ta prostor je zelo vabljiv in prijaaen v letni sezoni, obdan z velikimi košatimi drevesi, sredi gozdiča stoji velika lepa dvorana, ki je pripravna za vae slučaje. Slovencem je še malo znan ta park. Mimo njega pelje široka gladka cesta W. Fond du Lac, ki se pričenja na križiiču N. 35th in W. Burleigh. Po domače se imenuje "seven mile house" ker je oddaljen od mestne meje sedem milj. Dne 18. julija bo pa dan naiih druitev, ki so priklopljena k mil-wauiki-westalliiki federaciji SNPJ. Tega dne se bo vršil piknik naše federacije v Sagadinovem parku na S. 38th in W. Burn-ham cesti. Tega dne bo članstvo SNPJ pokazalo svoje spoštovan je in ljubezen do svojega društva, federacije in SNPJ. L. Ambrozlch, 747. Naie prireditve Détroit, Mleh.—Minulo zimo smo imeli v naii michiganski metropoli mnogo veselic in za I bav, koncertov in uprizoritev. Kot se stili, so vse po vol j no iz-psdle, razen 10 letnice Slovenskega delavskega doma dne 8. maja. Pričakovala se je velika udeležba, pa smo došiveli razočaranje. Čudno se mi zdi, zakaj se naše občinstvo tako malo zanima za domove prireditve. Seveda je nekaj takih, ki se bi radi udeležili zabav, pa jim ne dopuščajo razmere. Od njih tudi ne moremo pričakovati, da ac^bi u-ftrtatevatt veselic. Nss je 185 delničarjev pri SDD. toda le mak) jih je, ki obl-akujejo naie prireditve Človek bi jih tako rekoč lahko na prate preštet. Največ se udeležujejo vedno eni In isti. Kupijo delni ce, potem pa čakajo, da jim bodo nosile dividende, kar je seveda brez emlala. Vsekakor bo treba le mnogo žrtvovati, p redno bomo prišli do cilja, ki «me al ga postavili. Apeliram na delničarje 8DO. da redno prihajajo na domove Od tam sem se odpeljal Pittaburgh, kjer so me pri Smre-karjevih težko pričakovali. John Smrekar je namreč obhajal svoj 59. rojstni dan, kar sem ie zadnjič omenil. Odkazali so mi prostor med mladimi ženami in zabave je bilo obilo. Potem sem obiskal naselbino Imperial, kjer sem se najprej ustavil pri alo-venskem trgovcu Johnu Erženu, ki je ponovil celoletno naročnino. On ima štiri člane družine pri SNPJ. Po zajtrku me je peljal najprej na svojo obsežno farmo, ki meri 100 in 3 akre. Delavcem je naročil, kaj naj delajo, nato pa me je peljal k drugemu farmarju, ki je pa naročnino na Prosveto že poravnal. Ker pa je ga. Kokalova o-pazlla, da se nekam kislo držim, je plačala naročnino ie za eno leto naprej, tako da ima Prosveto plačano do februarja 1938. Obenem mi je priporoči la ali svetovala, naj obiMem še tretjega farmarja, kateri ima dva člana družine pri SNPJ in rad čita Prosveto. Eržen mi je storil uslugo ter me odpeljal na dotično farmo. Tam je farmar takoj vpraial. koliko stane dnevnik Prosveta. Se predno pa sem iz žepa privlekel veliko knjigo z imenikom, je že bila celoletna naročnina na Prosveto plačans. To je pač lep dokaz, kako se zavedno ljudstvo zanima za dnevnik Prosveto in za SNPJ. Sploh so rojaki v mali naselbini Imperial naprednega duha. Naročnina večini poteče šele junija in julija, upravniitvo pa ima že listke in denar za list. To mslo nsselbino Imperial naj si bi vzele za zgled druge naselbine, velika industrijska mesta, kjer je dssetkrat več Slovencev kot jih je na Imperi-alu. pa nimajo toliko naročnikov kot Imperial. Vzrok bo menda v tem, ker v velikih naselbinah imajo razne dulne pastirje. kateri Jih učijo, naj potr-pežljlvo čakajo posmrtnega plačila. To ubogo ljudstvo na duhu pa se ne zaveda, da dušni pastirji niso dobili ali prejeli niti penija iz nebes "za svoje delo", temveč le od zapeljane ms»e. aato oni nočejo čakati na posmrtno plačilo, ampak izpre- vinar, da udobno Živijo na tem svetu. Duinl pastirji straMjo uboge na duhu s peklom in drugimi takimi straMli, le da ljudstvo ne spozna, da se ne izobrazi, ker dobro vedo, da za take >ajke noben pameten in zaveden človek ne da niti penija. Kdaj se bo delavec zavedel, da bo delal v svojo korist? Predno pride do tega, mora či-tatl napredne liste in delavsko literaturo, ki mu bo odprla oči, da bo videl zlo in spoznal zavajanje ter resnico, katera edina ga lahko osvobodi. Od mnogih sem slišal, da je SNPJ poplavljencem prva in največ pomagala, to je, svojim članom, ki so v povodnji utrpeli ikodo. Da, naia SNPJ je vedno prva v vseh ozirih. Prva je na polju delavske izobrazbe in prva je z gmotno podporo. Tega ae naie ljudstvo zaveda in zato zna ceniti svojo najboljšo organizacijo. Odkar mi je moja boljia polovica dala dvotedenske počitnice, se največ držim na farmar, kjer pregledujem sadno drevje in lepe vinograde. Pro-ila zima pa je več ko polovico vinake trte uničila. Vrhu tega je pred par tedni slana resno prizadela mladike sadnega drevja in trte, tako da se vse suši in odpada. Tako je v nekaterih krajih, upam, da ne povsod. V soboto 30. maja pa gremo na Presto. Tja bo tudi priiel Filip Godfcia, upravnik Prosvete, ki bo glavni govornik. Povabil sem že mnogo rojakov osebno, naj pridejo na to prireditev. Povabil sem tudi go. Mautz in hčerko iz Oakdala. naj prideta, ker me je tako lepo počasi peljala z avtom na drugo farmo, da se niso moje stare kosti preveč pretresle. Seveda sem povabil tudi mojo soprogo in hčerko iz Sharona. Da bo udeležba večja, sem povabil tudi ostale naselbine ter brate in sestre. Na svidenje 30. maja na Pre-stu in 81. maja na Syganu! Anton Zidaniek, zastopnik. Vabilo na sestanek Sygan, Pa.—Tukajšnja društva se pridno pripravljajo na svoje piknike, ki se bodo vršili čez poletje. Kakor žc poročano, so delavci pri Universal Steel Co. zmagali v stavki, ki je trajala tri tedne. Dobili so priznanje unije in zvišanje mezde. V nedeljo 31. maja se bo vršil sestanek kluba št. 13 J&Z v dvorani druitva it. 6 SNPJ. Vabljeni so vsi somilljeniki. Navzoč bo Filip Godina iz Chieaga, gl. odbornik SNPJ. Pripravljalni odbor bo preskrbel vse potrebno, tako ds bo obilo zabave za vse. liorenz Kaučič. Nesmrtno življenje Ali je življenje kot takšno nesmrt*' nost odgovarja danes na to vprašanje umnim; da! Življenje je večno. Ne vJL ničesar o njegovem začetku na zenj« ' pa, da bi se nikoli ne končalo, če bi i na naši premičnici ne apreminile na in neizbežen način. Ali pa so tudi bitja, ki so nesmrtna' C. čemo odgovoriti na to vprašanje, moram/ vsem točno vedeti, kaj je smrt. V ,t se naia naziranja o tem ravnajo po čl živali in rastlini. Pri mnogosuničnih pomeni smrt prenehanje nekih določenih" loških procesov in razpad organizma t! pad je zamotan organ*ko-kemiitn pr^l temu pojmovanju smrti spada toreifl nost trupla. So pa bitja, ki v nekem pomenu umri ne da bi za njimi ostala kakšna trupla. * tedaj v precejšnjem naaprotstvu i nm* čajnim naziranjem o smrti: ta bitja prti prav ne umirajo. Smrt zadeva tu le indjvy nost določenega bitja, ne pa življenja k na sebi Drugo pa je vprašanje, ali| sploh govoriti o individualnosti pri b so enostanična in se v ničemer ne razlik od milijonov popolnoma enakih bitij. Kakor vidimo, s samimi pojmi ne daleč. Enostanična bitja, ki se delijo V žitvijo brez oploditve, v pravem ¡»>meni sede ne umirajo. Tako početna, kakor staniee. ki naatajajo in nje, živijo dalj«, niča, ki nastane iz prvotne staniee, po»ta*l poslednje pokolenje spet prvotna stanica Ali se ta vrsta nikoli ne ustavi? To je bistveno vprašanje v zvezi i ianjem o nesmrtnosti organizmov. Odkan stoji znanstvena biologija, torej nekak« sredine prejinjega stoletja, so si biologi stavljali to vpraianje in si skuiali ek mentalno odgovoriti nanj. Sprva so opazili, j enoetanični organizmi po nekem določenem i su izgube sposobnost do delitve. To bi bili bova smrt, ki se nanaša na dolgo vrsto lenj, ki bi lahko nastala iz teh organizmov, bi temu ne bilo tako, bi življenje ene samei niče v najkrajšem času preobljudilo vso Ijo, kajti že tisoč enostaničnih bitij, ki živet nem samem kubičnem milimetru vode, ki la večja od zemeljske krogle, tudi če bi sej bitja delila le po enkrat na dan. Raziskovali so, zakaj se prav za prav ha sposobnost do delitve. Sprva so menili,« se življenjska sila polagoma izčrpa in v i vadnem pojavu konjugacije enostaničnih nekakšne spolne oploditve, so videli proce mladi t ve teh bitij. Novejše raziskave, ki so jih izvršili i pomočki izpolnjene biološke tehnike, pa so i kazale, da so očitno le zunanji pogoji ia krivi popuičanja delitvene sposobnosti, riikim biologom je uspelo vzrediti v določa redilnih raztopinah do 700 pokolenj, po« so dosegli preko 2500 pokolenj, 1. 1907. T 000 pokolenj, danes pa imajo v laboratori nepregledne vrste pokolenj iz prvotno poeda ločenih enostaničnih bitij in ta pokoleriji danes še vedno, to je že preko dvajset irt lijo v nova pokolenja, ne da bi njihovi J Ijenjska sila kaj popuščala. O teh stanicah lahko v resnici rečemo, »o nesmrtne, kakor je življenje samo ntsa no in bi lahko eksistiralo v neskončnost, ct ostali zunanji pogoji v neskončnost uuodni Praznoverje—vzrok zakonike ločitve Neki Parižan je vložil tožbo za IečU«v jega zakona, češ da porabi njegova »J» aeje ter da ae bi ? splošnem la jo od revnega delavca zadn; Petletnica Salem, O.—Kmalu poteče leto dni, odkar smo praznovali 80-letnko Proletarca ob veliki udeležbi Marjanov od kluba It. 27. l*tos pa bomo prsznovsli petletnico našega kluba It. 24 JSZ s piknikom na 7. junija. Vsblje ni ste vsi, da se udeležite. Do-brodoili od blizu In daleč! Oibor. LISTNICA UREDNIŠTVA Detroit, Mich., J. L.: Pritožiti se ne morete nikamor, razen če se hočete pri generalnem jugoslovanskem konzulu v New Yorku, kar pa menda ne bo dosti pomagslo. Najnovejše' informacije od tega konzula so, ds ponefteno obleko is Amerike lahko prejme carine prosto le tista oeebs v Jugoslaviji, ki plačuje največ 120 dinarjev neposrednega ali direktnega davka ns leto. To pomeni, da so meads le največji reveži deležni U pravke Ui nihče drugi. denar, ki ga ji daje. za vedeževalce .n um« s svojim praznoverjem prav tako svoje i— je kakor svoj zakon. Mož trdi, da ta» m» vsako malenkost k vedeževakem vseh ns, takšnim, ki prerokujejo iz kavme go*«. * snovidcem", polagalkam kart in . ^ vedi ženo tako tlačile, da je J neprestano razburjena in nervosaa» življenje z njo ni več mogoče^ ^ pravo predložilo, da dožene, koliko jc na teh trditvah. Umrljivost in »U|obo1 ———— t ^jj t Splošno je naziranje. ds * , dožive nego molki in res je «T» ^ čilni dobi med 40. in 6«» • ' \ ^ molkih nego žensk. L. 1900. je je približno 180:100. Po vojni pa je nastal, v ta® P*» memba V itevilnih evropekin di v Zedinjenih državah. K m. nenadno nazadovala, tak« ^ z žensko umrljivostjo. \ kakor na Bavarskem, pa * J* čessr v zgodovini umrljn0» niso bili zabeležili, ds je P»^ vost večjs nego moška l* berga meni, da je vzrok t alkoholizma v vseh evroj« ,sh-ril c*< »kih K. 2*L maja. PH08VITA rrr***Pfr*ffffffffffftfm» Vesti iz Jugoslavije d,Tir«, porofll» Ii Juf^larlJ«.) pjgtfjen» izse-« pri javnih volitvah, ki so držav-ne uradnike premeščali na debelo, če niso hoteli trobiti v njih rog, ti ljudje, ki so na sto in sto ljudi pozaprli—ti isti ljudje se zdaj po petih letih spuščajo s huronskim kričanjem v boj pro-ti zakonom^ ki so jih sami sestavili, in zahtevajo nove, svobodne zakone. To so njih gesla za javnost, toda če bi njim uspelo priti na krmilo, bi spet dobili nasilje v ¿e hujši obliki in spet. bi se krčevito oklenili teh reakcionarnih zakonov in odredb, spet bi uved- li strogo cenzuro, spet bi se odpirale ječe, da sprejmejo vase *»dnja leta v precejšnji revščini c H i ^ k I izseljenec EitfC UDK-HA UTO- . I^VOIORJU smrt sk>v. Ijenca ram» pri Splitu so našli ¿H aprila truplo neznane-srednjih let, lepo pri njem pa amen-fniH t na ime Franc Ladi-C kovine v dolarjih JSS ter zlato uro. Kako Sej oblečeni Ladicha v mor-7Zo ¡n bo težko ugoto-- Lahko da je po nesreči pa-Udje. lahko da ga je kdo i Udje ali pa da so ga z vrgli v morje, lahko pa je ^ je izvršil samomor, hijeno je bilo sprva tudi w to da je pred nekaj tedni d \i Amerike, iz Washing-¡n da je našo mejo prestopi Mariboru. Več pa se ni ugotoviti. Zdaj pa je neki ent v Kašuni našel pri kolo u nekim kamnom na bre-Nirnj. v katerem so bile tri knjižice na ime Franca fche. trije obračuni ameri-bank in delavska knjižica m« Franca Ladiche, doma iz ije vasi v občini Mirna peč >Vem mestu. Vložne knji-10 bile izstavljene dne 23. k v Ljubljani od Kreditne Mestne hranilnice in Hi-brne banke, vsaka na zne-20.000 Din. Listi pripomi-jo, da je Ladicha stanoval jt v Splitu privatno in se jo. kako da se stanodaialec, je Ladicha stanoval, ne t je Ladicha kje stanoval v tu. mora biti tamkaj tudi pva prtljaga. Kako je oble-padel v morje, kako je pustil Ijrepu sveženj, kdaj je prišel plit in kje je stanoval, ali u umor ali za samomor ali rečo—vse to bo ostalo morda »jasnjeno. Vsekakor za po- 0 težavna uganka, ki jo bo 10 kdaj rešiti. »InvHnKka nacionalna stranka se skuša oživiti Igralovanska nacionalna inka je bila prva, ki je bila lantopu diktature osnovana, »novila jo je tedanja dikta-ina vlada sama. Vladni btdnik je bil Uzunovič in ta hI tudi predsednik stranke, je edina stranka v drtavi rinjo šo se skorajda morali ati državni uradniki. Zato ila itranka kaj hitro organi-na organiziranje so vodili okrajni glavarji. Najbolj ni v organiziranju so bili se-Slovenci, tu je bila ta nka najhitreje osnovana, 't itranka je bila diktator, nje je bib mogoče doseči Pri prvih volitvah po letu & j'1 i'Nstirala v državi sata stranka in samo ta stranic postavila kandidatne liste, šo Je več ».sel, kandidiralo v okraju, toda vsi seveda '¡-ti Le nekateri, ki so ¡¡i biti vsekakor "izvoljeni," ■^vli da so Jiili <odo izvo- r—izvoljeni s silo. • je fzunovičeva vlada 1 in ^ Prišel na vlado Jev- * «tranka čez noč «hirala, f P" prišel novi, «e-Jl r' ' 1 ' i režim ustano- ' ' podobno tei nacionalni m J u g os lova n-ir' tranka s,>et a -pet ZS- fan jem. Uvod lela je proglas, •dbor Ju poslov. - najbrie prekrižala račune in misel za novo, moderno bolnico v Ljubljani. Te dni sta se v Imenu Akcije za zgradbo nove bolnišnice zglasila pri Županu dr. Adlešiču univ. prof. dr. Serko in dr. Košir ter pojasnila županu poaledice, če se uresniči zamisel, da se preuredi stara kasarna v bolnico in bo torej bolnica nameščena v starem, nehi-gijenskem poslopju pod isto streho s policijskimi zapori. Župan pa je vztrajal pri svojem načrtu, dqjal pa, da bo o zadevi sklepala občinska seja. Zdravniki so ae obrnili tudi na bana in mu predložili posebno spomenico z vsemi podatki in dokaal. da je zamisel župana škodljiva. Brat pisatelja Jurčiča umrl.— Na Muljavi pri Stični je žive1 Orientacija španskega I delavstva proti levici "protidržavne" elemente, ki za htevajo svobodo, spet bi morali javno voliti in se izpostavljati pregonom . . . JNS je imela nekaj let glavno besedo v državi, JNS je pripeljala notranjo napetost do viška in vsa država je dobro spoznala, da je bila vse to priprava na fašizem. In kakor hitro so voditelji JNS popadali z vlade, je JNS šla v razsul. Obujati take razvaline je pač brezplodno delo, razen če stoji tem ljudem ob strani kaka močna sila, ki bi rada ob pripravni priliki s silo izročila državo spet ljudem, ki jih poznamo iz črne zgodovine najhujše diktature pri nas. Zblaznel, ker je dobil delo.— Dva dni hoda od Paračina je stanoval v neki srbski vasi rudar Henrik Belik, doma iz Me-ličja pri Jelšah. Bil je že dalj časa brez dela, imel družino in stradal.. Pred nekaj dnevi pa je dobil pismo svojega prijatelja i Rtnja, naj takoj pride, češ, da je ravnatelj obljubil, da ga zaposli. Belik je bil ves iz sebe, takoj je prodal nekaj pohištva, da je dobil denar za vožnjo v Rtanj. Odpravil se je peš do postaje Paračin ter tu v čakalnici čakal na vlak. Z njim je bil še neki znanec njegov, ki je tudi hotel poizkusiti srečo v Rtnju. Belik je komaj čakal, da bi prišel vlak, s katerim bi se odpeljal. To je vlak, ki odpelje ob pol 4. zjutraj. Ko pa je opolnoči pripeljal neki vlak na postajo, je Belik planil pokonci, skočil k vratom, se spotaknil in padel. Zadel je z glavo ob tla, se takoj dvignil in začel kričati, naj ga pustijo na delo, češ, da se je že zdanilo in da bo sicer zamudil. Od veselja, da mu je delo obljubljeno, je zblaznel. Odvedli so ga v bolnišnico. Zdravniški krogi proti kaaar-ni-bolnici.—Zamisel ljubljanskega župana, da bi se šentpetrska kasarna preuredila v mestno bolnico, je naletela na močan odpor v zdravniških krogih, ki poudarjajo to, kar smo tudi mi že pi sali o tem. Staro vojaško poslopje, ki je tako slabo, da še za kasarno ni moglo več služiti in so del poslopja preuredili v policijske zapore, ne more biti preurejeno v moderno bolnico. Hkrati pa je verjetno, da bi ta preureditev—ki naj bi bila po brat pokojnega pisatelja Josip« Jurčiča, Anton Jurčič. Bil je že star in letos bi dočakal devetdeset let. Bil je navezan predvsem na podpore, ki so mu jih dajala razna društva in posamezniki. Pred 14 dnevi pa jt starček zbolel in 11. maja j« umrl. VLOM V KRANJU Dne 12. maja zjutraj okrog štirih je stražnik v Kranju zagledal nekega moškega, ki je na kolesu vozil precej težko robo. Hotel ga je ustaviti, ta pa je odvrgel blago in pustil kolo ter za. čel bežati. Stražnik je videl, d» je imel prav s svojo domnevo, da ta moški ne vozi svojega blaga. Ustrelil je za njim, a zgre-šil, tat je zbežal. V ovoju, ki ga je odvrgel, je našel stražnik šest bal moškega blaga, pač ukradenega kje v trgovini. Sel je pregledovat kranjske trgovine ter ugotovil, da je bilo vlomljeno v trgovino Černeliče-vo sredi mesta, zraven znan« "Stare pošte." Vlomilci so s« skrili čez dan v hodniku, ponoči pa vlomili v trgovino ter nalo* žili skupno kakih 12 bal sameg« prvovrstnega moškega in žen« skega blaga ter 1.500 Din gotovine, tako da so odnesli skupno blaga in denarja za kakih 26 Din. Blizu pokopališča so naš potem še nekaj zavitkov, tako da je dobil trgovec nekaj blaga nazaj in ima še samo okrog 10.« 000 Din škode. Je pa zavarovan in ne bo trpel niti belič«. Uboj V Bitnjah pri Kranju V noči od nedelje na ponde-Ijek U. maja je pilo v neki gostilni v Srednjih Bitnjah vefi fantov, med njimi tudi 24-letnl Franc Ješe, delavec v tovarni "Jugobruna" v Kranju, in mesarski pomočnik Kalan, star 30 let. Kalan je ves čas dražil Je-šeta, češ, da je slabič, da je brez moči in torej skaženo seme. To je Ješeta zelo ujezilo, nazadnje se ga je Kalan celo lotil dejansko, ga pretepel ter postavil na cesto. Ješe je pohitel domov ter se vrnil z denarjem in krušnim nožem. Plačal je svoj za-pitek ter pozval Kalana, naj stopi z njim na dvorišče, da se ne kaj pomeni z njim. Zunaj sta se sprijela in Ješe je Kalanu zasadil nož v desno stran prsi. Kalan je kmalu nato izkrvavel, Je šeta pa so odvedli v kranjske zapore. Socialisti debatirajo o provi-zoričnem programu 9 obr|( \ j* akf u: n d> -S) 'iaj izdelal 10. objavljajo ih t* jo, da »e po- temelilfi ni -o. Vendar r' v tem okli-1 zahteva po |K> BVO- 1. po no-' tajnimi b«nnvin-!*ti ljud ti uvedli iktatorič-litvah, ki cenzuro, ti ljud-^n«gov« I j i>nemde«et avtnmobilm. na katerih se wieip» prUlail To»naen do« ega pen/i j»ke;ra načrta, je odrinil» iz I «lifornlje v W ■•Mutton. Na čelu karavane je «vloeiobil, ki g« "rrlta Ralph l*Pine (levo) In W. P. W.rmbold. Skupina ha predložila kongrenu peti-d jo 110,000,000 podpisi, ki zahteva uzakonitev petutjnkeg« načrta. ' «ličnim tendencam. Madrid.—Med španskimi socialisti je v teku živahna razprava o novem provizoričnem programu, ki pride pred konvencijo socialistične stranke, katera se prične 29. junija v Madridu. Osnutek je že sprejela madridska «ekcija stranke z veliko večino. V njem je z«-popadena nova, revolucionarna orientacija španskega delav-stva, ki je v pretetni večini, toda ne izključno organizirano v socialistični stranki in socialističnih strokovnih unijah. Osnutek programa, katerega je izdelal organiiatorični odbor, je daljši dokument. Pričenja s izjavo, da je nemogoče transfor-mirati kapitalizem v socializem gradualno, korak za korakom, Ta domneva je bila formulirana v dobi, ko je bil kapitalizem v ekspanziji in ko §0 bile možne stalne izboljšave delovnih pogojev in Življenja delavskih mas. Danes, ko je kapitalizem dodelal svojo zgodovinsko vlogo in se nahaja v fazi krčenja in kriz, j« domneva o gradualni transformaciji druibe le iluzija, katero je treba uničiti. Delavskim masam nazadujoči kapitalizem ne more več nuditi isboljšav, marveč jih stalno redpcira na niiji ekonomski ln socialni standard. Pri tem igra veliko vlogo indu-strializiranje zaostalih dežel In kolonij, kar skrčuje mednarodni trg, in izpodrivanje delavcev po strojih, kar ustvarja stalno in vedno večjo bresposelnost ter padanje kupne sile. To v«e«ku-paj povzroča nove krize in upro-paščanje delavskega in tudi srednjega razreda., Osnutek programa pravi, da sta le dva izhoda iz te krize— fašizem ali socializem. Fašizem v jedru pomeni «upresljo bur žvazne demokracije, kar kapita lističnemu razredu omogoča nadaljnje izkoriščanje delavstva. Fašizem je kapitalistična diktatura, dri ae posedujoči razred obvaruje pred izgubami in finančnim polomom na račun in popolno zasuženjenje delavstva. Da se izogne ali pa odgodi socialna revolucija, fašizem vodi direktno v vojno; delavskim masam kaže, da je izhod le v zunanjih zmagah. Drugi izhod iz krize je socializem, nadaljuje program. V nekaterih državah je buržvazna demokracija že doigrala svojo zgodovinsko vlogo; v katerih pa še ni, pa tudi ne more v okom kapitalističnim silam, katere delujejo za kreiranje totalitarne fašistične države (na primer Španija). Kdini razred, ki lahko prepreči fašizem, je proletariat, in sicer ne samo z obrambo demokracije, marveč s polastitvijo politične moči, vlade, z vsemi razpolagajočimi sredstvi v «vrho dosege socialne revolucije in po|>olne demokracije — brezrazredne demokracije. V prehodnji dobi bo forma vlade diktatura proletarlata, nadaljuje osnutek program. Diktatura neobhodno ne pomeni aa-tnopašnosti in nezakonitega nasilja. Buržvazna demokracija je legalna diktatura burtvazije nad ostalimi razredi. Delavska demokracija bo legalna diktatura proletariata nad ostalimi raz-redi. Vsled teg« »10 najbolj popolna in najširša demokracija v zgodovini. Polagoma «e bo de lavska demokrat-ijs apremenila v popolno, brezrazredno demokracijo. Organ delavske dikta ture ln demokracije bo «eciali stična stranka, pravi oanutek. Vsled zaostalosti kapitalizma v ftpeniji Je še bolj Imperativno kakor v drugih državah, da se delavatvo polasti (»olitične moči. vlade, in ustanovi diktaturo, nasprotnem slučaju bo moralo ljudstvo iti pa skozi dolgo dobo opresije in pomanjkanja. V svr ho, da se zagotovi uspeh boju za socializem, pa Je potrebna enotna akcija vsega proletaria ta z združitvijo vseh političnih In ekonomskih organizacij de lavstva. V U namen ae mora socialistična stranka odpovedat vsem reformističnim in centri Osnutek zaključuje z «risanjem političnih, ekonomskih, finančnih in municipalnih ukrepov, ki so potrebni za uresničenje strankinega cilja. Na konferenci madridske sekcije stranke, na kateri bil sprejet t« osnutek, je bila zanimiva debata predvsem med Lar-gom Cabalerom, glavnim eksponentom teg« programa, in Ju-llanom Besteirom. vodjem desnega krila. Slednji je argumentiral, da bi sprejetje tega programa pomenilo «premenltev socialistične stranke v komunistično. Očital je levičarskim vodjem str«nke In unij, da iz-rablj«jo svoje pozicije za hujskanje mase. Zanikal je sorodnost sedanjih razmer v Španiji z razmerami pred rusko revolucijo. Revolucije v Španiji si je nemogoče predstavljati, razen če se poveča lakota in mizerija, kar pa socialisti ne morejo zagovarjati. Zmotno je tudi kopiranje revolucionarne taktike, ker «o-cl«ln« revolucija zavzema drugačne forme v različnih državah. Osnutek je kritiziral radi kontradlkcij in nejasnosti in dejal, da izdelanje programa in čakanje na proletarsko diktaturo ni dovolj. Kar je potrebno, revolucija od dne do dne, ki naj prinese socializiranje sredstev produkcije In distribucije. Cabalero je na drugi strani argumentiral, da osnutek bazira na izkušnjah španskega proletariata. V boju proti monarhiji so se socialisti združili z republikanci, misleč, da bo republika prinesla solucijo delavskih problemov. Ogromna večina delavstva pa je pričela spoznav«tl, da je republika nezmožna reševati perečih problemov, vsled Česar se delavske mase pomlčejo na levo. Zaostalost španskega ka pit ali/mu tudi preprečuje izbolj šanje delavskega poloftaja In je rešitev le v socializmu. Špansko delavstvo dane« Člta, študira in se uči, kar povzroča razredno zavest in revolucionar no razpoloženje, katerega pre niso imeli, je izv«jal Cabalero Razpoloženje španskega delav stva danes ne bazira na strasti marveč je posledica zavednosti In dolžnost vsakega socialistu je, da mase uči, da je izhod za delavske mase le v socialističn republiki. Za transformiranje kapitali stične družbe v socialistično n druge poti kakor diktatura pro letariata, ker Je tudi kapitali stična družba nič drugega ka kor prikrita, trajna in «talna diktatura. Dokaz temu je, ker se kapitalizem naslanja na volilno pravico le toliko ča«a, dokler mu prinaša zmago, kakor hitro i« ta možnost izgine, za vrže gl«sovnlco. "Ce smatramo, da Je nemogn Če instalirati nov režim mirnim potom, marveč le z ener gično, revolucionarno silo delav skega razreda, nI to vsled tega ker je tako rekel Marx, all ker se je tako zgodilo v Rusiji, mar več vsled zgodovinske potrebe." Za odbor, ki je seatavil pro gram, je odgovoril kritikom Araquistain, ki je rekel, da «o ciaJUtičn« stranka ni prenehala biti socialistična ali pa «e skuša preleviti v komunistično. Ce «e Je k«j spremenilo, je ta «pre memba v tem, da se jo skuša spremeniti v marksistično «tr«n ko. l)ot«knil se Je poraza nem ške socialne demokracije, na čc Iu katere so bili nekateri močn teoretiki, ki so imeli marksizem na jeziku, v srcu pa reformizem ((¡orni* j« posneto po "Inier national Information/' katerega izdaja druga international« prinaša poročila ter dokumenti pripadajočih strank. PrinaAam km zgolj v informativno «vrhe, v «vrho boljše?« razumevanj« nove orientacije španskega de lavstva.—Ür.) -rwUratMl Hi««ur«* Maršal Pietro lladogllo, vrhovni poveljnik Italljanuke armade, i\ je okupirala Abeainijo. IZ PRIMORJA Italljanakl mornarji pred sodiščem Trst, maja 1086. — Se v drugI polovici lanskega leta je bil neki mornar zasačen od fanatičnih oblasti medtem, ko je vršil propagando proti italijansko-tbeslnskl vojni. Ko se je vrnil v Napolj, je bil takoj aretiran in prodan sodišču. Pri nenadni policijski preiskavi na nekem parniku v Napolj u «o dobili neke antifašistične liste, vsled čos«r je bilo «retiranih sedem mornarjev, od katerih eden je bil pozneje obsojen na konfl-nocijo. Fraa liatič U ftempaaa oSaoJen na tri leta konflnaclje Gorica, maja li>»6. -ftvv de-oembru lanskega leta Je bil po nalogu goriške policije aretiran v Sempasu Franc Ratič, star 2M let. Bil j« odpeljan v rogiške zapore, kjer je bil zadržan več mesecev v preiskovalnem zHpr.ru. Kolikor smo mogli dognstl gu je policij« doMila za celo vrsto političnih zločinov In takih zločl-nov, da če bi jih uspelo dokazati, bi bil sigurno obsojen na večletno jačo. Vendar je pa RntIČ, ki, kolikor je domačinom in okoličanom znano, se nI nlkd«r ukv«r-jal s politiko niti s kako drugo prepovedano «tvarjo, kajti dobro je vedel, da posebno n« njega p«zi budno oko policijskega |n fašističnega zaupnika v Sempasu, dokazal, da je popolnoma nedolžen. Kljub temu pa Hatiča niso poslali domov, ampak izročili so ga goriški konfinacijski komisiji, ki ga je v začetku letošnjega leta obsodila na tri leta konfinacije. Hatlč je avoj čas študiral v Tolminu in je med tolminskimi študenti tudi splošno znan. Sklepa «e, da Je vse to delo (>odle o* vadbe izvršene zaradi sovraštv« z nanfenom maščevanj«. V Črnem vrhu se Je te dni mudil n« kratkem oddihu konflnira-ni župnik Kavčič. 1'riAel je domov zaradi nekih rodbinskih zadev. l'o nekaj dneh p« se je moral sftet vrniti v južno Italijo, kjer je Interniran že od leta 1WI4. Preko meje se Je te dni vrnil 27-letni Stanislav Pregarc iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Nameraval Je domov, u že med js»tJo so ga aretirali In odvedli v zapori». Maje pride pred sodišč«. Mestni očetje podprli Hearsta Udarec atavkarjem v Milwaukee ju Milwaukee, Wis. — (FP) — William Randolph Hearat je li-vojeval delno zmago v svojem boju proti ČNsopisnlm delavcem, ki so zastavkali pri njegovem listu "Wisconsin New«" z« dostojno mezdo in prisn«nj« unije, ko je finančni odsek mestne «Wnlee sprejel (»onudbo glede tlsksnja svojih tiskovin v Hear-stovl tiskarni. Končna odločitev, da II bo Heurstov list dobi-val mestna naročil«, z«vlal od akcije vseh članov mestnega «veta. Ženske organizacije, zadrul-no gru|>e in delavske unije «o apelirale n« finančni od«ek, naj odkloni |R>nudbo liearstovega lista. Meatnl odbornik Carl P. Dletz, ki Je z dvema drugima članoma glasoval proti «prejetju |»onudbe, je dejal, da jo Hear-■tov list namenoma predložil najntije cene, da tako škoduje časopisnim delavcem, ki «o v stavki že od zadnjega februarja. Vačina finančnega miseka Je Ignorirala Dletzov argument In «prejel« |>onudbo. Medtem pa so nadaljnje mil-wauške unije, med temi krajevna orgHiilzaciJ« Mednarodne bratovščine električarjev, obljubile podporo stavk«rjem, Z« Imjko-tiranje Hearstovlh listov «o «e Izrekle delavske organlsadje v drugih mestih. Centralni delavski «vet v Heattju, Wash., je na primer sprejel resolucijo, d« mora vsak član, pri katerem bi našli kopijo liearstovega lista "Post Intelligencer," plačati kazen $5. Pet o»cb zgorelo V V' lihem gozdnem poiaru New York.—-Zadnje dni Je ogenj uničil 00 štirjaških milj gozda v Južnem New Jeraeyju iu 1 nit oseb je zgorelo, devet Je |ta težko ranjenih. Vzelo J« tri dni predno je okrog 1004) gasilcev spravilo ogenj |aai kontrolo. Ali «t« naročeni aa dnevnik Proa veto'7 Podpirajte svoj liât I |tr»k<« JUŽNE PROGE — —«*Jn*Na alia* Atlantik» —— N A J II I 1 H H J A A I* I N K K T S A I. I N I i A ft. JUNIJA • II. JULIJA . 20. A Ulj. OtajMtrtjAl eti'Uurni |>»»Mk im »vei«t) HÜKOVITA 1'IHHiA t'MÊHO (JKNOK 16 tir ugo4n» tolonuUM votnjm du vate «umuvlnc mCANIA Potem ae p« «eneel na vreaien> mko napoved! Vremenoslovee (strojepiskJ) J "Zapišite» goepodičn«: "Pon«de ijek: oblačno; torek: viharno; sred«: dež in hudo vetrovno." Htrojepiska: "Nikar, prosim, gospod (>rofe«or: ne dežja v «re do. ko imam sestanek?" Vremenoalovec: "Naj bo* Z* pišite torej; »reda; «taitto lepo. REX h» J u I n i |»rogi) r. in SAVOIA I Mini Kiiuaiet'ilisira nI |MHMlk m* mur ju) in. jaftlj« — 27. junija — .1. iulij« » I H. julija — I. avgu»ta N« VMh |o hoditi. Da bi ae pokazal mirnega in ravnodušnega, aem mahal s rokami, krepko pljunil in vzravnal glavo, a zaleglo ni vae vkup nič. Naprestano aem Čutil na tilniku oči, ki me zaaledujejo; ledeno me je apreletava-lo. Navsezadnje aem pobegnil akozi stransko u-lico proti zastavljalnici, hoteč dobiti svoj svin-illlk- (Dalje prihodnjič.) Tadea (¿idlewaka: Goslačeva roka Viharno ploskanje v koncertni dvorani je izzvenelo. Norojinji Hal «»rije v violinski koncert je apet navdušil občinstvo; plame-nečih oči, ki je še tlela v njih ognjevitoat umetnikovih akordov, so zapuščali poalušalri, obrnjeni v gorke kotlih«-. razkošno razsvetljeno dvorano in ae polagoma porazgubili v noč milijon-akega mesta, ki je te zdavnaj počivalo v snu Melon je odšel med zadnjimi. Po vsakem koncertu je počakal v sobi za umetnike. Mikaj navdušeno pozdravljanje in čestitanje množice mu je bilo zoprno, («las. nega ploskanja ni maral — in prevelikega navdušenja tudi ne. Ce je le mogel, se Je ognil takim prizorom. Prijetneje mu je bilo. če se je lahko kot n«*tnanec potopil v m notico neznancev. Stopal je po tihih ceatah in zavil \ park. kjer ao žareJe le r..i ke ohločniee. Mrzel veter je bril Jpt po poteh ao trefietale ozke aence vejevja. Stopal Je počasi in zamišljeno. t "Na pomoč! . . Ii zaaanjanoati ga je bil ne nadoma prebudil tenaki krik. V trenutku, ko je zavil na atransko pot mu je zdajci pritekla naapro-ti neka ženska. za petami ji j« pa sledil neki moški. Krčevito Je tiščala svojo ročno torbico ob prai, in Batori je prav natanko videl, kako ji Jo Je hotel neznanec iztrgati is rok. Hri Je skočil ženski na pomoč. Ustopil ae Je med njo in njena-ira zasledovalca. Medtem ko se je neznanka iščoč zavetja stia-nils k njemu, je skuša) Batori neznanca odbiti. V tiatem trenutku je pa začutil top udarec po desnici; udarec je bil ailen in do-l»ro merjen. Batoriju se Je itvil lahen Vzklik — in roka mu J« omahnila. Napadalec je brt porabil priliko in izginil hitrih korakov v noč. "Ali vaa je ranil?" je vprašala tujka. "Ne. vaaj nič hudega ne bo, je odgovoril Batori "Ročno torbico mi Je hotel Iztrgali." je pojasnjevala dama v koAuhu — In še zmerom Je bila videti hudo prestrašena "Oe dovolite, vaa bom spremil čez park. da vas obvarujem še kakšne druge nevšečnosti." Podvizala aia ae. da bi čimprej izginila is temnega parka Zdaj pa zdaj sta spregovorila kakšno besedo. Batori si ja neznanko o-gledoval in je videl, da je mla da in lepa. Njen glas mu Je na moč ugajal; zdelo se je, da poje neznsnske melodije. Kadar odgovorila, je drhtelo v ozračju pritajeno petje. Mlada dama je pripovedovala ds sicer ne noai v avoj i torbic kdo ve kakšnih zakladov; napa daleč je bil bričaa lačen in tajen morda že več dni ni zautil tople jedi. .. Smilil ae ji ja. In potem Ja pripovedovala, da je bila na koncertu, na Batorijevem kon certu ... Iz njenih beeed je zvenelo navdušenje, on jo je pa mo Če poslušal. Niti opazila nista, da sta te zdavnaj atopal a po š roki ceati. 'Tukaj stanujem Na tej cesti." Je sdajci dejala neznanka. Ponudila mu Je roko v slovo. "Kako naj ae vam zahvalim T je mehko vprašala. "Z eno samo besedo: povejte ml avoje ime. Drugega nič. Pri imki me motijo; toliko nepotrebnega povedo" Pogledala mu je V oči. Potem je tiho dahnila: "Jolanda." Prikimal je. Ko ae je obrnil, da bi ud šel, mu je pridržala roko: četrtek. 2g Biuzii». nei no .mu je nI vršeno i kor njega "Tudi jaz bi rada vedela, kako ae piše moj rešitelj." "Pablo." ♦ Pablo? ... Pa menda vendar ne Pablo Batori. virtuoz?" Batori ji je oatal odgovor dolžan; obrnil se je stran, hlaatno pozdravil in izginil za oglom. Drugi dan mu je roka zatekla, ri priči je stekel k zdravniku n ga vprašal za svet. Zdravnik e ugotovil lahno vnetje živca zaradi udarca, vendar je umetnika potolažil, da bo oteklina kmalu splahnela. Kakopak je moral Batori odpovedati oba koncerta za prihodnji teden, da bi si roke ne ismučil: sicer se je pa tudi bal, da bi ne bilo njegovo svi-ranje popolno. Nočnega dogodka ni naznanil in tudi sicer ni ni komur hotel pripovedovati o svoji nesreči. Hodil je na »prehod in večkrat iskal ulico, kjer se je poslovil od Jolande. Toda za vse na svetu se ni mogel več točno spomniti, zato je zmerom znova čemerno zavil v drugi okraj. Ko je minilo mesec dni, je Batori spet koncertiral, čeprav se mu je roka še zmerom ni pozdravila. Sviranje ga ni zadovoljilo. SIcer mu je navdušena množica apet ploskala — toda u-metnik se je dobro zavedal, da njegovo sviranje še naleč ni bilo prejšnjemu enako. V prvih vrstah se mu je zdelo, da je opazil znan ženski obraz. Ali je bila Jolanda? — Bal se je srečanja z njo, zato je po koncertu odšel skozi stranski iz hod na cesto. Dva dni kasneje je odpotoval na turnejo širom sveta. Dve leti je trajal Batorijev zaton. Roka mu ni nič več prida služila. Nekam hromo in nerod-tekel lok; nič več švigal po strunah ka-jega dni. Sviranja ni ime več v oblasti. Zatekal se je k najznamenitejšim zdravnikom. Vs so majali z glavami: živec bo bržčas vnet — in ozdravljenje je skorajda izključeno ... Poskusil je vse. toda nič mu ni moglo vrniti mirne roke. Poslušalci so postali medli, kritiki so pisali"~o trdem, včasih brezčutnem sviranju. Nikomur ni šla nenadna sprememba v glavo. On sanj Je poznal vzrok — in molčal Njegovi koncerti niso bili več senzacija. V drugi, v tretji red so padli nazaj, in kmalu je obledelo nekoč tako slavno umetnikovo ime. Vsa reklama z njegovo slavno prošlostjo mu ni mogla več pomagati. Batori je ob živem telesu umiral . . . Kaj naj počne? Premoženje mu je skopnelo, zdravniki so mu požrli ogromne vsote. Premiš Ijal je in krenil na najpreprostejšo pot: poučevanja se je lotil. Ker pa ni hotel javnosti raz galiti svoje zatona, da bi ne zbu dil sočutja je odšel v neko dalj-nje mesto, kjer je pred leti nekoč samo enkrat koncertiral. Tam so ljudje gotovo že pozabili njegovo ime; nihče ga ne bo spozna in s poučevanjem se bo Že kako preživljal. Odločil se je—in storil tako. Toda tudi zdaj so ga čakale za preke. Nihče ni hotel pošiljat svojih otrok tujcu v uk. In tud sicer so morali ljudje zaradi gospodarske stlake varčevati kakor povaod drugod. "Morda kasneje, če bodo spet boljši časi." so mu odgovarjal starti. Pred Ratorijem je zijala praznina. Izhoda ni našel. Ure in ure je presedel sam aamcat v sob In srepel predse. Ijtsje so mu bi Ii že hudo osiveli. Potlej si je ogledoval svojo deanico, roko, k ga je stala alavo Jolanda . . . Z grenkostjo ae je spomnil ti stegs usodnega večera. Ali ae je moral postaviti kot rešitelj? A) J* mar usoda hotela, da je prav takrat zavil v park In slišal klic na pomaganje? Kaj mu je bilo prav za prav mar usode tujih ljudi? Nikoli več je ni bil videl od tistih dob. Kolikor bolj mu je roka pešala, toliko češčr ae je spominjal Jolande. Ko je že videl, da se njegova alava bliža zatonu, je včasih mislil a sovraštvom nanjo Včasih ae ga je lotevala radovednost. Neznanka mu je sa-piaala usodo, ne da bi alutila. ne da bi hotela ... Zakaj neki bi se ardil nanjo? ... Batori j« pohaikoval po ulicah. V va« vile. kjer je slutil premolne ljudi, je atopil in povaod je ponižno vprašal, ali note. Batori je stopil na vrt ne vile, krenil je po beli be za svoje otroke. Nikoli ni povedal svojega imena, govoril je tiho in plaho in prav zato so ga menda ljudje povsod prezrli. Tihi ljudje današnji dan utonejo, zakaj vsakdo jih prezre, saj sta delavnik in boj za obstanek pre-irupna in prestvarna, da bi se utegnila zmeniti za jokave si te. razkoš-peščeni poti in povedal služabniku svojo prošnjo. Kmalu se je služabnik vrnil in peljal Batorija v salon. "Prosim, počakajte." Batori je čakal. Potem se je o-zrl po sobi. Tukaj je razkošje doma, bogastvo. Preproge so mu o povedale, pohištvo, slike in dragoceni porcelan. Stopil je bliže in si ogledoval medmete. Poleg starega porcelana so ležale starinske dragoti-ne. Po stenah so visele vjedenke — in zdelo se je, da' so zelo dragocene. Batori je računil. Kako dolgo bo lahko ostal najemnipo še na dolgu? In kako dolgo bo trgovec še potrpežljivo čakal na denar? Vse je bil že prodal. Ljudje so postali že nezaupljivi. Kmalu bo napočil dan, ko ne bo imel več niti skorjice kruha. Tedaj se je spomnil moža v parku, ki je hotel iztrgati Jolandi torbico. Morda je bil tudi on nekoč Batori se Je nagnil nad predalnik, ki so na njem stali drago* ceni porcelanasti kipci. Med nji mi je ležal velik ametist, vkovan med biserje in briljante. Bog ve kakšen cerkveni mogočnik je nekoč nosil to dragocenost na težki zlati verižici? Batori je stegnil roko . . . najemnina . . . trgovec . . . lakota .. . Tedaj so se zdajci odprla vrata. Bliskovito je spustil roko in se obrnil. Pred njim je stala hišna gospodinja. Razširil je oči, v grlu se mu je udušilo njeno ime. Jolanda Toda ona ga je pehitela, spoznala ga je; z vprašujočim pogledom se je ozrla na njegove osivele lase. na zanemarjeno obleko. "Pablo Batori ... V' ♦Da, njen glas je bil. "Vi .. .? Zaradi poučevanja?" Hotela je stopiti k njemu in mu ponuditi roko. Tedaj se je zdrznil iz otopelosti, obrnil se je in stekel v vežo in po stopnicah in planil na belo peščeno vrtno pot. Jolanda ga ni nikoli več videla . . . vroč poljub na ustnice. Nekoliko je zarudela, ker je prišlo vse tako nenadoma. Bila je presenečena, toda branila se ni. S poljubom sta si razodela vso ljubezen. Besede, kako se imata rada, niso bile več potrebne, kajti ljubezen se je razcvetela s po-jubom, da sta pozabila na vse, kar se je takrat dogajalo okrog njiju. Zdelo se jima je, da sanjata krasne sanje, v resnici pa je bila mlada jubezen, ki je že dolgo tiho klila in čakala prve prilike, da se razvije kakor cve-' tje v toplih pomladanskih dneh. Njena plahost je nenadoma iz^ ginila in od radosti je bila tako prevzeta, da mu je kar naprej delila poljube, ko ji je nežno šepetal, da šele sedaj ve, kaj je prava ljubezen. Ona se je smejala, kajti ljutezen je vzplamtela in treba jo je bilo uživati. Ko jo je ponovno vprašal, če je pripravljena iti z njim na zabavo, je prikimala in rekla, da gre z njim kamor hoče, tudi na konec sveta, če treba. Hitro je skočila v sobo, da se preobleče, on pa je ostal na verandi in nestrpno čakal, da se vrne. Prižgal Helga von Loewenstein, proga bivéeifa vodje kit« »tränke v Nemčiji. Na veselici sta se zabaval prava zaljubljenca. Marsiln je od strani opazoval, ker si si je cigareto, vlekel dim vase ia v resnici lep par p ™ in zopet spuščal ter opazoval o-'deiežen tudj sovražnih blačke dima, ki so se vili v kolo- ¡B atrani tigtiht ki so barjih. __--| ljubezni pri njegovem dekli Cez nekaj minut je deklica že njgo bili uslišani. On se ni priskakljala iz sobe. Bila je pre- jnil za to, ker je dosegi »vo| vzeta od veselja, da ni vedela, kaj; ¡n dobil dekte, po kateri je hi bi počela, on pa je pasel svoje o- j nel in mu je ona pokazala, či na njeni vitki postavi in srce j jma raj$j kakor vge druge mu je poskakovalo od sreče, ker p0 zabavi, ki se je konft je osvojil tako zalo dekle. V novi obleki je izgledala kakor pomladanski cvet. Počasnih korakov sta odšla proti dvorani, kjer se je imela vršiti zabava. Rahla sapica je zno v noč, je fant spremili izvoljenko domov. Imel« mnogo povedati in ob slove» di poljubov ni manjkalo. Teden dni pozneje sta že i la pred mirovnega sodnika, pihala od zapada in božala lica i katerim sta si prisegla vefno zaljubljenega parčka. Solnce je bilo že zašlo in na nebu so se prikazale brezštevilne zvezdice. Prav romantična noč za mlade ljudi, v katerih srcih kipi ljubezen. Držeč se za roke sta stopila v dvorano ter se pomešala med o-stalo občinstvo. Ona je med posestniki opazila nekaj fantov, kateri so ji že ponujali ljubezen, a jih je odbila. Sedaj, ko je dobila pravega fanta, je bila ponosna, ker se je na spreten način izne-bila vsiljivcev. Kar studili so se ji, ko jih je primerjala s svojim fantom, ki ji je nekaj ur prej razkril svojo ljubezen. stobo in postala mož in ženi redila sta si stanovanje ter i v objemu ljubezni ' in ui srečo. V blaznici Neki nevrolog pripovedu V umobolnici. Neki nei ren pacient pleska strop sobe. Mož stoji na dvol lestvi in veselo vleče s čop po stropu sem in tja. Takrat stopi v sobo neki gov tovariš, takisto paciefl umobolnice. Nekaj časa kako oni pleska, potlej pa j "Primi se za čopič, prij vzel ti bom lestev!" Frank Kroll: Zaljubljenca "No, ali boš šla nocoj z menoj na zabavo?" je vprašal zal fant svojo izvoljenko. Mladenka, komaj šestnajst let staro dekle, mu je zrla na ravnost v oči, a ni mogla takoj priti do besede in odgovoriti na vprašanje. Nekaj radostnega j je zaigralo pri srcu in beseda ji je zastala v grlu. "Morda," je rekla po kratkem molku in ga prijazno pogledala. On, ki se je zazrl v njene le sketajoče se oči, je takoj opazil da jo je z vprašanjem apravil v zadrego, toda tega ji ni hotel pokazati. Približal se ji je in se vse-del poleg nje, ko se je zibala na atolu na*Verandi. "Slišal sem, da bo prišlo dosti ljudi na nocojšnjo zabavo, toda sam ne grem rad. Hočem, da greš z menoj, da se bova skupno zabavala". je rekel in čakal, kaj bo odgovorila. Bilo je že pozno popoldne. Solnce se je že močno nagnilo proti zapadu in od severa je pričela pihati hladna sapica, mlada zaljubljenca pa sta sedela in kramljala in se pogovarjala o stvareh, ki se zde silno zanimive ljudem, po katerih žilah se pretsks mlada in vroča kri. Fant ji je šepetal v uho aladke besede in ona ga jt pazljivo poslušala. V njenih očah se je jasno bralo, kako hrepeni po ljubezni. On jo bi bil najrajši objel in pritisnil na svoje srce. a se je premagoval. Bal se je, da ne bi napravil kake neumnosti in se je zadovoljil s poljubom njene roke. Ta poljub pa jI je dal razumeti. da jo ima fant neizrečeno rad, Ona mu je že nameravala ratkriti svojo ljtil»eatn, a ae je vz Irtala. ker se je bala. da bi se prenaglila. On je Je ve