POMEMBEN POSLOVNI USPEH LIKA Na Pokojišču »svetlejša« luč. Na dan republike borno slavili po-tU5nibno delovno zmago. Nov elek-ir"cni daljnovod na Pokojišču bo ^oncan.Delovna zmaga ima še večji Pomen tuđi zato, ker je bilo v tej akciji ""gaziranih veliko mladih in kraja-"°v Borovnice in Pokojišča, ki so s HTostovoljnim delom precej pripo-»su Ji'-da bo Pokoji*ćanom zasvetila luč. DVAMILIJONTiSTOL Najpomembnejši proizvodni artikel Lesno industrijskega kombinata iz Vrhnike so stoli. Že pred leti so začeti zmanjševati obseg proizvodnje enostavnlh in s tem cenenlh stolov in se usmerili v povećanje asortimana zahtevnejših in bogatejsih artiklov. S tem programom in se-veda s kvaliteto so se uspešno vključili v proi-zvodno-prodajne programe zahodnlh proizva-jalcev pohištva. V začetku, pred 15. leti je bil njihov izvoz skro-men, tako vrednostno kot količinsko. Pozneje pa so s tesnejšimi stiki z uspešnejšimi kupci, s spre-meljanjem zahtev ameriškega tržišča, z obogati-tvijo programa in s stalnim tehnološkim prilagaja-njem in razvojem dosegli trajen prodor in prisotnost na tem zahtevnem tržišču. Sodelovanje LIKA z Le-snino in največjim ameriškim kupcem je rodilo sadove tako na tehničnem kot na komercialnem področju. Tako so pred kratkim na svečani seji de-lavskega sveta proslavili pomemben poslovni uspeh. Največjemu ameriškemu partnerju so do sedaj odpremili 2 milijona stolov v vrednosti blizu 20 milijonov dolarjev, kar je pomemben dosežek v svetovno pohištveni trgovini. 90 odstotkov proizvodnje stolov, izdelajo jih 600.000 na leto, prodajo na tujem tržišču in s tem 40 odstotkov celotnega prihodka delovne organizacije realizirajo z izvozom. Pomembno pa je, da porabijo le 10 odstotkov prihodka za uvoz, da za-gotovijo nemoteno proizvodnjo. Usmerjenosti v izvoz jlm nišo omajala ko-njuktuma nlhanja in nekajkratni slabi finančni rezultati. Vztrajno so povečevali svoj izvoz. Leta 1970 so izvozili za 1,5 milijona dolarjev, lani pa že za 7,8 milijonov dolarjev. Prodaja na tuje tržišče je tuđi osnovna usmeritev v sred-njeročnem planu LIKA, saj se zavedajo, da lahko prispevajo svoj delež k izboljšanju naše devizno plačilne bilance le s še večjo izvozno aktivnostjo. Program prireditev ob prazno-vanju občinskega praznika Za udeležence občinske proslave 5. maja, bo odhod avtobusa iz Vrhnike v Borovnico ob 8.15 in 9.00 iz avtobu-sne postaje. Povratek ob 14.00. Sredi aprila je prejelo ključe novih stanovanj v bloku v Borovnici 28 stanovalcev. Pet stanovanj je Likovih, sedem Fenolitovih, ostalih šestnajst pa je solidarnostnih. Na fotografiji: Predsednik IO SSS Marcel Turk izroča ključe novih stanovanj. AKCIJSKI PROGRAMI URESNIČEVANJA NALOG ZK TAKOJŠNJiT AKCIJA Nedavna seja občinske konferencv ZKS Vrhnika je zavezala vse komuniste, da na podlagi sprejete ocene ure-sničevanja nalog zveze komunistov v vrhniški občini v preteklem obdobju opravijo temeljite analize družbenopo-litičnih razmer v vseh okoljih v katerih delujejo in na podlagi ocen izdelajo ak cijske programe uresničevanja nalog zveze komunistov. Naloga je zahtevna in odgovorna. Zato so sejo vse osnovne organizacije ZKS loiile z vso resnostjo, čeprav po-nekod ostajajo še pri dokaj splošnih ocenah in okvirnem opredeljevanju nalog. Toda življenje je konkretno in neposredno, zato zahteva tuđi od komunistov, da se problemov lotevajo konkretno in se zavzemajo, skupaj z delovnimi Ijudmi in občani za njihovo hitro in učinkovito razreševanje. Analitično ocenjevanje družbenopo-litičnih razmer pa vsekakor ni in ne more biti enkratno. To je neprestana naloga komunistov in zato je tuđi seda-nja aktivnost osnovnih organizacij zveze komunistov le začetek spremi-njanja načina dela in povećane aktivnosti. Enake in temeljite ocene družbeno-političnih razmer in uresničevanja nalog komunistov v najrazličnejših samoupravnih in družbenih okoljih na ravni občine, v družbenopolitičnih or-ganizacijah, družbenih organizacijah in društvih itd. bodo morali komunisti še opraviti. Komite občinske konference pripravlja tuđi skupni akcijski program nalog komunistov v občini Vrhnika, ki ga bo po poprejšnji temeljiti obravnavi vsega članstva ZK, na svoji prihodnji seji sprejela občinska konferenca ZKS. Utrjevanje idejne in akcijske enotno-sti zveze komunistov pa seveda zahteva od vseh komunistov, da se neposredno lotijo nalog in opustijo splošne razprave o neučinkovitosti zveze komunistov in presežejo vse dosedanje nesprejemljive metode ocenjevanja razmer in medsebojnih odnosov ter ne-zaupanje zamenjajo z aktivno vključi-tvijo v uresničevanje nalog in odprtih vprašanj. Svojo avatgardno vlogo in aktivnost bodo komunisti morali usmeriti zlasti v večjo učinkovitost gospodarjenja ob nadaljnjem uveljavljanju družbenoeko-nomskega poslovanja delavcev, v na-daljnje jačanje obrambe in samozašči-te, kakor tuđi v hitrejše razreševanje problemov, in nalog na področju splošnih in družbenih dejavnosti (komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, razvoj šolstva itd). Nakazane naloge ne dopuščajo ni-kakšnega čakanja in odlaganja, tem-več takojšnjo akcijo in vstrajno aktivnost vseh odgovornih dejavnikov (or-ganov in posameznikov) v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih okoljih. Ob tem pa so naloge komunistov jasne in nesporne. joŽE PERPAR LETO VII. ŠTEVILKA 50 APRIL 1979 vsern delovnim Ijudem in 'n občanom čestitamo za yp. april m-dan OF drmaj ^-praznik dela 6- maj "-- občinski Praznik 9- maj ■^- dan zmage ^UPŠČINA OBČINE ^UŽBENOPOLITIČNE °RGANIZACIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI sJl^ČASOPIS___________ 25.4. 1979 ob 19.00 12. občinska revija pevskih zborov v Cankarjevem domu 26. 4. 1979 ob 17.00 otvoritev vrtca v Dragomerju 27. 4. 1979 ob 8.00 pohod na Pokojišče ob 11.00 slovesna otvoritev novozgrajenega električnega omrežja na Pokojišču ob 18.00 koncert okteta »Kašča« na Pokojišču 5. 5. 1979 ob 6.00 budnica ob 7.00 zbor enot CZ, izvedba vaje CZ v Borovnici (Mavcovo dvorišče) ob 9.30 polaganje temeljnega kamna za prizidek k OŠ Borovnica ob 10.30 slavnostna seja zborov SO in DPO v kinodvorani Borovnica ob 17.00 koncert Ladka Korošca v kinodvorani Borovnica ob 18.00 »Tek mladosti« po ulicah Vrhnike 9. 5. 1979 ob 18.00 otvoritev razstave »Barjanska zemlja« kipar Tone Lapajne — v domu JLA NAS ČASOPIS APRIL Vrhničani množično dočakali štafeto mladosti 29. marec 1979 — 7.40. Množlca ob-čanov, od najmlajših pa do tlstih malo bolj v letih, vojaki, delavci in uslužben-ci. Dež neusmlljeno pada, toda množlca vstraja. Vsak želi biti poleg, ko bodo mladi Vrhničani s štafetno palico odn-esli pozdrave in najlepše želje tovarišu Titu za 87. rojstnl dan. Združeni pevski zbor vrhniških osnovnih šol je s svo-jlml pesmimi naznanil, da je štafeta prispela v našo občino. Mladinici Dra-gomerja so jo prejell od vrstnikov Iz Vica in že je svečani sprevod odhltel proti Vrhnlki. Premalo je časa, da bi jo ponesll v vse kraje, kjer bi jo Ijudje z veseljem pozdravili. Že čez nekaj minut je prispela v okrašeno Vrhniko. Dolga kolona tridesetih zastav in dvaj-setlh šopkov cvetllc s štafeto na čelu, kl jo je nosil v brigadirsko uniformo oblečen dolgoletni družbenopolitični delavec Selan Milan, komandant lan-skoletne mladinske delovne brigade Ivan Cankar. Prijetno je bilo gledati štafeto pozdravov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, ki jo bo 25. maja prejel tovariš Tito. Nosilci zastav in cvetlic so se zamenjali, pismo s pozdravi Titu je bilo prebrano in že je sprevod odšei proti Logatcu, Cerknici, Ko-čevju. Štafeta je zamenjala stotine rok, ki so jo trdno stiskale v svojih rokah, morda nežnih, toda dovolj trdnih, ko se združujejo v eno. R. G. Ob sprejemu Titove štafete pred domom JLA, ki so se ga udeležili številni občani je spregovoril sekretar Občinske konference ZKS Jože Perpar. LETNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZZB NOV Letne konference občinske organizacije Zveze združen] bor-cev NOV, ki je bila sredi aprila so se udeležili tuđi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizaci] in občinske skupščine. Borci so pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili o na-daljnem delu in sprejeli akcijski program. Predsednik občinske organizacije ZZB NOV Franc Fortuna se je v uvodni besedi dotaknil položaja naše domovine v sve-tovnem kritičnem položaju: »Če-prav so nad nami crni oblaki, ki grozijo človeštvu, pa vendarle ne smemo izgubiti zaupanja v so-cializem kot svetovni proces. Izgubiti to zaupanje v socializem bi pomenilo kloniti pred stihijo. Taka klonitev bi tuđi pomenila nezaupanje v moč našega so-cialističnega samoupravljanja in v moč svetovnega neuvršče-nega gibanja. Delati in živeti moramo pač v takem svetu kakršen je in v njem razumeti tisto, kar je resnično socialističnega, na-prednega in usmerjenega k ena-kopravnim odnosom med narodi in Ijudmi. Prav tako pa tuđi kaj je v sistemih, ki se imenujejo socia-listične, že preživelega, proti Ijudskega in izkoriščevalnega. Vloga Jugoslavije v mednarod-nem svetu temelji na politiki neu-vrščenosti. Politika neuvrščeno-sti je izrednega pomena za ure-janje žgočih svetovnih proble-mov, s tem pa seveda tuđi zago-tavljanje svetovnega miru. Jugoslavija ima zelo velik mednarodni ugled. To pa nas seveda ne srne uspavati. Zave-dati se pač moramo, da so v svetu še vedno sile, ki jim naš samoupravni socialistični sistem ni pri srcu. Tuđi znotraj naše domovine imamo še vedno posa-mezne ljudi, ki ovirajo naš samoupravni socialistični razvoj. Vse to nam narekuje potrebo, da utrjujemo naš notranji demokratični samoupravni sistem. Isto-časno pa moramo seveda tuđi krepiti in utrjevati naše obrambne mehanizme. Tu mislim zlasti na krepitev samozaš-čite in na naloge splošnega Ijudskega odpora. Gre predvsem zato, da tuđi akcija »Nič nas ne srne presenetiti«. Ta akcija pa pomeni najširše obrambno gibanje v celotni Jugoslaviji.« Nato pa je poudaril: »Lani so se zvrstili tuđi vsi kongresi Zveze komunistov, Zveze sindi-katov, Zveze socialistične mla- dine in Zveze borcev Jugoslavije. Skupni imenovalec vseh kon-gresov je bil utrjevanje seda-njega samoupravnega socialističnega sistema v naši družbi. Osmi kongres Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije ni spre-jel svojega programa. Borci Jugoslavije nimamo svojega programa. Naš program je program Zveze komunistov. Zato se borno zavzemali za uresničeva-nje tega programa. Borci tuđi nimamo drugih nalog, kot tistih, ki za nas borce izhajajo iz reso-lucije in smernic Zveze komunistov. Borci moramo biti občutljivi do vsega, kar je nasprotnega interesom delovnih ljudi. Vse vrste slabosti in negativne pojave bo seveda lažje odprav-Ijati, če borno doslednejši v družbenem samoupravnem sporazumavanju in dogovar-janju, če borno onemogočili neodgovorna obnašanja in nenehno zaostrovali vpraša-nja odgovornosti in delovne discipline. Nujno je, da se vselej in pov-sod dosledno držimo dogovorje-nih stališč in sprejetih obveznosti. Pri vsem tem pa se moramo vedno držati stališča: preiti z besed k dejanjem.« Konferenca je razpravljala tuđi o oceni stanja v občini, ki jo je v začetku marca sprejela občinska konferenca ZK. Ugotovili so, da je ocena kritična in nakazuje veliko problemov, ki jih bo potrebno v bodoče energičneje razreše-vati. Naloge sprejete na podlagi te ocene pa zavezujejo tuđi borce, saj so naloge komunistov tuđi njihove naloge. Sprejeli so oceno in sklepe Občinske konference ZK in se zavzeli, da jih bodo tuđi uresničevali na vseh področjih dela. Na področju ohranjevanja, obujanja in prenašanja tradicij narodnoosvobodilne borbe borci aktivno delajo. Hodijo v sole, vojašnice in drugam, kjer pripovedujejo o dogodkih in po-menu narodnoosvobodilne borbe. Toda na tem področju enoto. Nič se ne zahvaljuj, to je bila naša dolžnost. Nič ne veš kp*, in kdo ti je pomagat, zapomni si! In vso srečo ti želim.« H Tako se je neznani borec RONKOVEGA bataljona vrnil vrj*| zanske enote na Nptranjsko. Za njegovo bivanje v RaskoV^ zvedel nihče, dokler SOVA kurirjem ni sama povedala. In p% bilo tako. »Manj ko veš, manj lahko poveš«, je SOVA vedno*« in to je bilo njeno nenapisano načelo konspiracije. h V prvem mesecu novega leta je kurirje obiskal tuđi komisa'^ tranjske operativne zone FRANC POPIT—JOKL. Potoval je na^ ško okrožje in v Dolomite. Na kurirsko postajo je tedaj prispel iz %ii škega okrožja tuđi MALAVAŠIČ Dolfe—ZAJC, da bo tako vsaj',9 izmed okrožnih aktivistov točneje vedel kje je taborišče kurirj^ vsak slučaj. Obisk je bil kot naročen tuđi za politično delo s kuriOjrr, misar JOKL in sekretar ZAJC sta jih s prve roke informirala o OjKi politični situaciji. Partizani povsod v ofenzivi, kmalu bo porfl'?? potem bo okupacijska sodrga videla hudiča. Naslednjo zimo new več v hostah, itd. Kurirji so kar poslušali, napovedim skoraj ^ r< kako tuđi ne, saj so jih zvedeli iz prve roke. Večina pa si je verjet^K ljubo o svobodi vzelaz določenimi pomisleki: vrag si ga vedi, če^J vse tako po maslu. aB Komandir MATEVŽ je kar na glas prlstavil: »Ta zima nafllii bridke izkušnje. Ne glede na svobodo, se borno na drugo? pripravili. Vse leto bo treba misliti na to, nič nas ne srne pr^'1 titi.« ,ts Na tak način je gotovo hotel povedati in se opravičiti, da sta i% NADOM jeseni premalo upoštevala potrebe bodoče TV 17, si«8 sama v tako kratkem času vsega niti ništa zmogla. Hrane je bilo'n* likor so si jo sproti nanesli in sproti pojedli, brez zalog, kurirji nis°pe šotorskih kril, odej, povečini dotrajano opremo in obutev in tud1 % ljanka je postala premajhna, pa še vsak je vedel zanjo poved^d slabega. >, Tlstega dne so bili slučanjo vsi v taborišču in ko so se*vnQ spravljali v zemljanko na počitek je bilo v njej že kar tesn Z dobrim reševanjem St vanjskih problemov borc|j naši občini, danes ni po^ velikih problemov na tef|* dročju — le tište stanovi probleme borcev, ki se W pojavljajo. Tuđi naloge s pod1 zdravstvene zaščite, s' nega varstva in reševanj' novanjskih problemov b< se podružbljajo. Namefi je, da se naloge skrbi za' prenesejo na posamezn moupravne interesne '■ nosti v občini. 2 J1L1979 NAŠ ČASOPIS ČIJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI KVr'*-'*" ..;:..........• :£.. . "':"'^mmmm':Vm družbene samozaščite, krepitvi moralno-političnih vrednot, vzgoje in zavesti, poglabljanju zasnove splošnega Ijudskega odpora in krepitvi obrambno-vamostnega mehanizma, ki so nezamenljiv pogoj in dejavnik vamosti dežele, njene neodvi-snosti, ozemeljske nedotaklji-vosti in celovitosti ter graditve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. — pomembna značilnost akcije je tuđi vključevanje najbolj aktualnih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v dejavnost na vseh družbenih ravneh in v vse strukture in sredine, ki so vključene v akcijo, in to tako, da bo izvajanje načrtovanih aktivnosti in nalog še uspešnejše prispevalo k bolj-šemu in tesnejšemu povezova-nju sistema družbene samozaščite in ljudske obrambe kot enotnega obrambno zaščitnega mehanizma. NAROČITE SE na zani-mlvo in koristno revijo za šlrjenje znanja ljudske obrambe in družbene samozaščite »NAŠA OBRAMBA« ^***" marcu smo se S,*J' Vrhnlčanl. ki to*.;*«1)« do razlskovanja iSS? NOB na obmocju * SS11*'s p0"0" ln nać|- **m\ na" '• P«xlrobn«J« »Val.tov" •»<>*• Vlnlar, so-i£*'Pasta tudltov. Psčar [Vino i *2? se obvezali do-fTVi7 i?**1 kurirsko postajo PornsmK Sodai so za oživitev >niki 2 ne točke iz NOB na f 9re t boli m|adinici IUV, ki b en^a Pohvala za njihovo •Hti\/ pa velia za celoten ^b" usnjame, ki je za po- h \£3rprispeval fi- »u^*t"nku smo se oprede-Bl^Po^tavrtev obelež(a f»«t«rV dolu ln za obnovo **tal?n|t »""""»»nlega OvnA ' .K'er so med vo|no htl op u™4"1 ln okrajnl akte mJ vJ«1 začetnl fazi na-"•ŽlT V*1"0 Postavili še l$tVLprl °vsenkovl hiii ' b«»ll ^*3 °" zahrbtno •k» 6tf.P5hačkow« do"o-»Hin7BlK»'«n Franc -0« ivJi ranu Imamo tudl >• hit, * atl P0*8«' »n dobro ieio na°/n •*•*»• " »imivoI em .Področju je zelo !di;:me=i mislim' da bomo i. kaiti ua| Plavljeni sodelo- >*iir,u 1!^° bomo ohranjali v >ov 2aL,el!ke boje naših parti-te. daT !Vojna ie bi|a Pfeveč idi, k?hf io smeli pozabiti. Vsi ovati™«1®!'Pomagati inso-PodrSin U)aniu fadicij NOB %aidnh naše ot*ine, ste OpZ°brodošli,patudideloje ^^ F. Tršar Oba sistema se namreč organizira-ta, pripravljala in izvajata na enotnih idejnih, družbenopolitičnih in ra-zrednosocialnih osnovah in imata skupen cilj: učinkovito in enotno de-lovanje v zaoštrenih situacijah, v morebitni vojni in agresiji ter ob elementarnih nesrečah. Akcija bo zato vsebovala najrazličnejše politične in vojaško-strokovne ter druge aktivnosti, ki so sicer načrtovane v rednih programih aktivnosti za letošnje leto. Eden od pomembnih ciljev je, da morajo te aktivnosti potekati skozi vse leto, vsebovati pa morajo aktualne naloge za krepitev na or-ganizacijskem, kadrovskom, mobi-lizacijskem, materialno-tehničnem in drugih področjih. Zlasti pa bi morali poudarjati tište naloge, prek ka-terih se razrešujeo aktualni problemi in pomanjklivosti načrtov na dosedaj izvedenih vojaških vajah v Sloveniji, še posebej pa bo koristilo, ker se v akcijo vključujejo tuđi družbene organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in družbene službe, ki do sedaj v vajah nišo so-delovale in v katerih dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite zaostaja za po-trebami. Akcija mora zato vseskozi težiti k nadaljnjemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil in pri-spevati k višji ravni obrambno-sa-mozaščitne sposobnosti celotne družbe. — težišče aktivnosti bo na krepitvi vseh vidikov družbene samozaščite in ljudske obrambe v temeljnih samoupravnih skupnostih in temeljnih organi-zacijah združenega dela kot osnovnih celicah sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za doseganje tega so dane Ie osnovne usmeritve, temeljne samoupravne skupnosti pa bodo samostojno načrto-vale (izbirale) akcije, njihov obseg in način izvajanja. Težimo za tem, da načrtovane akcije izhajajo iz konkretnih in specifičnih potreb posameznih temeljnih samoupravnih organi-zacij in skupnosti, tako glede nalog, ki jih imajo, kakor tuđi glede njihovih posebnosti. Naloge občinskih in republiških or-ganov tef organizacij so zato predvsem v usklajevanju, v na-črtovanju pa Ie toliko, kolikor se nanašajo na občinske oziroma republiške organe, organizacije in enote in samo izjemno v korekciji in dopolnitvi načrtov, ki jih bodo izdelali v temeljnih samoupravnih in občinskih družbenopolitičnih skupnosti. — ker bodo v akcijo vključeni vsi odgovorni dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite, tuđi upravni organi, neka-tere pomembnejše samoupravne interesne skupnosti, vse družbenopolitične in družbene organizacije od temeljnih samoupravnih skupnosti do republike, bo akcija obenem tuđi vaja za usposabljanje vseh, zlasti pa najodgovornejših organov in vodstev glede usklajevanja in vođenja ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh družbenih ravneh. — osnovni smoter akcije Nič nas ne srne presenetiti, ki se bo končala 29. in 30. septembra z množičnimi praktičnimi vajami in drugimi aktivnostmi vseh naš-tetih subjektov ljudske obrambe in družbene samozaščite, je na-črtovanje, usklajevanje, usposabljanje in preverjanje sposobnosti delovnih ljudi in občanov, enot in organov, posameznih služb in vodstev za delova-nje v pogojih vojne in ob elementarnih nesrečah; zato bodo načrtovalci akcij predvideli ustrezne predpostavke. Težišče vseh praktičnih aktivnosti mora biti na samozaščitnem ravnanju in vsestranski množični aktivnosti prebivalstva, na vajah enot civilne zaščite, narodne zaščite, v različnih razmerah in pogojih, na mobilizacijskih vajah enot, organov in vodstev; vse to naj bi prispevalo k boljši obrambno-varnostni sposobnosti družbe kot celote. V soboto , 29, septembra, naj bi bil tuđi delovni dan za temeljne organizacije združenega dela in za vse sole. — nosilci akcije Nič nas ne srne presenetiti so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbe-nopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh. OBRAMBNI DAN V soboto, 31. marca smo imeli obrambni dan. Letos je potekal drugače kot lani. Že teden dni porej smo zvedeli, da bo ta dan orientacijski pohod, poleg tega pa še vrsta drugih opravil. Sobota se je bližala z naglimi koraki in priprave so se zaključavale. Bili smo prepričani, da bo dež. Tako kot bi se nas sonce usmililo, je pravtisti dan poku-kalo izza oblakov Sedmošolci in osmošolci smo se pomerili v znanju iz NUb, reševale smo teste prve pomoći, streljali smo, vsaka skupina pa je morala pravilno oskrbeti »poškodovanca«. Ob 8 45 smo se zbrali na igrišču. Prve ekipe, ki so se morale zbrati uro poprej, so že krenile na pot, ki je bila dolga 6 km. Na startu smo dobili kompas in ovojnico, v kateri je bil list z navodili. Najprej smo streljali in reševali teste iz prve pomoći Nato smo jo mahnili na pohod. Vsi smo bili »na trnih«, če smo našli pravo pot. Kar oddahnili smo se, ko smo zagledali prvo postajo na kateri nas je čakala tovarišica. Na specialki smo morali pokazati, kje se nahajamo in na kakšni nadmorski visini smo. Nalogo smo uspešnc.opravili in zinov.rni močmi tekli dalje. Na drugi postaji smo reševali teste iz NOB. Tuđi tu smo se dobro odrezali, saj smo dosegli kar vseh 100 točk. Nadaljevali smo pot, toda kazalci na uro so se tako hitro pomikali naprej, da smo bili prestrašeni, češ, saj bomo imeli najslabši čas. Do konca so bile še štiri postaje; na zadnji smo morali določiti azimut stebra, ki nas še danes spommja na nekdanjt borovniški most Na cilj smo pritekli po eni uri in 44 minut. Tam smo se izkazali še v prvi pomoći. Dobro smo namreč poskrbeli za poškodovanca z zlomljenim ko-molčnim sklepom. Dobili smo vse možne točke. Potem smo odhiteli v šolsko kuhinjo, kjer so nam postregli s sendvičem in čajem. Zadovoljni smo se vrnih na igrišče Čakali smo na rezultate, toda ti so bili objavljeni sele v torek. Naša ekipa je dosegla 3. mesto. Bili smo zadovoljni. Naša druga ekipa pa je imela tuđi nekaj smole. Nacrt z narisano pot)o so obrnili narobe zato je bila tuđi njihova pot napačna. Dosegli nišo nobene točke. Zadovoljili so se z geslom: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« A to je bolj slaba tolažba! Mirjam Martmčič, 7.b ' ' Oš Borovnica, Literarni krožek Mladi so z zanimanjem prisluhnili besedam predsednika občinske skupš-čine Vladimirja Mejača, ki jim je orisal pomen družbene samozaščite in splošnega Ijudskega odpora v katerem morajo tuđi mladi še aktivneje sodelovati. OB 30-LETNICI ORGANIZIRANE VZGOJE MLADINE ZA SLO DOBRA PRIPRAVLJENOST Pl ON I RJ EV Po tako dobrem merjenju je moral biti tuđi rezultat dober. Pod pokroviteljstvom predsednika ob-člne Vrhnika Vladimirja Mejača je 7. aprila potekalo tekmovanje ob trldesetletnlci vzgoje mladine za SLO. Na tekmovanju, ki je potekafo v obliki orien-tacijskega pohoda je sodelovalo 17 ekip iz vseh treh osnovnih šol. Na približno 6 km dolgi trasi so morali pionirji reševati naloge iz topografije, test iz zgodovine NOB in SLO, prve pomoći ter streljati z zračno puško. Prvo mesto je dosegla ekipa sole Ivana Cankarja (Velka-vrh Branka, Furlan Helena, Mele Mirko, Ga-brovšek Stavko, Lešnjak Jože) z 1329,5 točke, drugo mesto ravno tako ekipa sole Ivana Cankarja (Mihajlovič Zoran, Grom Zoran, Zupan-čič Mirko, Gavranovič Vlasta, Bolčina Milojka), ki je dosegla 1328 točk. Tretja pa je bila ekipa OS Borovnica (Kovačič Helena, Mikuž Šonja, Gerdina Melita, Nikolavčič Karli, Petkovšek Matjaž) z 1327 točkami. Najboljša ekipa bo so-delovala na republiškem tekmovanju. Vse tri ekipe so prejele diplome in značko, zmago-valna ekipa pa je za nagrado dobila še zračno Telesna vzdržljivost pionirjev je bila na tem orientacijskem pohodu tuđi preizkušena. Rezultati so pokazali, da so mladi fizično dobro pripravljeni. puško. Mentorji, ki na šolah vzgajajo in uspo-sabljajo mlade za SLO pa so prejeli priznanja. Predsednica občinskega štaba za proslavo 30—letnice organizirane vzgoje mladine za SLO, ki je odlično organiziral tekmovanje, Marija Iskrenovič je pohvalila dobro pripravljenost vseh ekip in visoko stopnjo zavesti pionirjev. Seveda pa se s tem tekmovanjem dejavnost mladih na področju SLO ne končuje. Aktivnost je usmerjena v akcijo »Nič nas ne srne presenetiti«, ki bo manifestirala delo vseh dejavnikov septembra letos. ra občinskem nivoju smo k 10 ^'.fopili organizirano in bo r* 'ak pristop še krepiti in ga Revati tako, da bo možno r'".'n praktično uresničiti in venti organiziranost in uspo-("lenost vseh dejavnikov ^ne9a Ijudskega odpora in i^ene samozaščite ter tako F>t>iti proces podružbljanja ^e obrambe in družbene k!,aščlte' ki morata postati fludsko gibanje. Me vsesplošna akcija v Sloveniji. O tej akciji je HVlBl° tudi Predsedstvo 'Hbliike konference SZDL £9i polovici marca. Pou-r10 osnovne značilnosti 'akciJa mora biti množična J'i'icno-mobilizacijska, da bo ' zagotovila množično ude-l' aelovnih ljudi in občanov in '« vse strukture v sistemu ^obrambe in družbene "2aščite od temeljnih sa-wravnih skupnosti naprej: Cane. skupnosti, temeljne or-iif ve' dr"žbene organizator UŠWa in vse šole- sa" Mravne interesne skupnosti, J^ne službe ter vse organe ^stva organiziranih družbe-""DjektovodTSSdorepubli- 11 Množična, čimvečja ak-fer, eležba Olovnih ljudi in WD ter vseh temeljnih sa- 5vs kVnih skuPnosti> še P°se- ušt družbenih organizacij in Ll6v ter šol, naj bi v največji Pnspevala k splošnemu ' usposabljanju delovnih ljudi ^canov 2(astj m|adjne za lrn*-evanJe njihovih nalog na ^iu ljudske obrambe in fc^ _______________________ jttoinja akcija Nič nas ne srne presenetiti predstavlja prever-e vtkanosti družbene samozaščite in splošnega Ijudskega >ora v našem vsakodnevnem delu, krepitev in pospešitev ti-I nalog, ki so bile v dosedanjem delu zapostavljene. V redno > na področju podružbljanja SLO in v samo akcijo se mora ucitj čim širši krog delovnih ljudi in občanov. Zaključna ak-29- in 30. septembra bo Ie prerez vseh dotakratnih aktivnosti fe s tem dnem ne konca, ampak kontinuirano nadaljuje. v ' f NAŠ ČASOPIS APRIL ZAPIS IZ BREGA O KULTURNEM ŽIVLJENJU________________ Tam, kjer je doma tovarištvo... V zadnjih nekaj letih je kulturna dejavnost na Bregu in Pakem ponovno oživela, saj dramska skupina najmanj enkrat letno pripravi kakšno delo na odru, ki privabi staro in mlado iz Brega, Pakega, obiskovalcev pa ne manjka tuđi iz Borovnice in sosednjih vaši. Lani je dramska skupina pripravila komedijo »Podlaga zakonske sreče«, letos pa so se že kar dvakrat prestavili s komedijo Novaka Novaka »Gugalnik«. Pohvalnih besed obiskovalcev, bodisi starejših ali mladih ni zmanjkalo še nekaj tednov po prireditvi. Kristino Rot, režiserko dramske skupine; koordinatorko dela, skratka srce in dušo kul-turnega življenja na Bregu in Pakem smo pov-prašali o njihovem delu, težavah in željah. Tik pred odhodom na eno izmed vaj smo jo dobili. Pa naj sama govori: »V dramski skupini Breg — Pako sodelujejo praktično vsi mladi iz obeh vaši, eni nastopajo, drugi pomagajo pri raznih opravilih, ki jih je za normalni potek prireditve obilica. To je lušten kolektiv, ki šteje okrog dvajset ljudi, ki dela z veseljem, s polno odgovornostjo in stalno skrbjo, da bi prireditev potekala brez zastojev. Vsak večer se dobivamo na vajah. To je kajpak edini čas, saj so člani skupine po šolah, po službah, pa še doma morajo podnevi marsikaj postoriti. To je prava klapa, ki si zna ustvariti prijetno vzdušje, eden izmed mladih se je vozil na vaje ćelo iz Ihana, kjer je zdaj zaposlen.« Rotova ne more prehvaliti mladih v dramski skupini Breg — Pako. Zadovoljna je tuđi s so-delovanjem komisije za družabno življenje v Fenolitu in »njeno« dramsko skupino, pa tuđi delovni kolektiv Fenolita jim često priskoči na pomoć, saj je denimo sodeloval pri ureditvi dvorane v gasilskem domu na Bregu tuđi s svojimi sredstvi. Mladi pa se jim za tako pomoč oddolžijo s pripravo raznih prosiav, kjer sodelujejo tuđi osnovnošolčki in malčki iz Brega in Pakega. Zgledno, mar ne! Pa spet prisluhnimo Kristini Rot: »Zdaj imamo sorazmerno ugodne pogoje za delo dramske skupine. Vse več se zanimajo za naše delo tuđi v občinski kulturni skupnosti, lahko bi pa mnogo bolj oživeli sodelovanje s KD Svoboda v Borovnici. Nabavili smo si odr-ske zavese, dvorana je prebeljena, njen videz je lepši, nimamo pa stolov. Za vsako predstavo si sposodimo klopi od gasilcev v Borovnici, no pa upajmo da enkrat dobimo tuđi stole.« Dramska skupine pa ne nastopa le na do-mačem odru, lani so nastopali v Blatni Brezovici, Bevkah, predstavili pa so se tuđi vrhni-škem občinstvu. Tuđi z »Gugalnikom« bodo kot vse kaže nastopili v drugih vaseh, morebiti tuđi izven občine. No, pa naj bo dovolj, želeli smo predstaviti dober in zdrav kolektiv, ki se zna oprijeti dela, ki dela zastonj in v lastno zadovoljstvo, ki zna trdo delati in se tuđi poveseliti. To je tovarišija, kakršne žal preredko srečujemo po vaseh. M.H. I I I Detajl s priprave predstave »Gugalnik«. Kristina Rot tuđi kot maskerka. I 10. marca smo Borovničani po dolgih letih zopet praznovali svoj krajevni praznik. Organizator je bila krajevna organizacija ZB Borovnica. Vas je dobila praznično podobo, saj so s hiš plapolale zastave. Prazno-vanje je vezano na žalostni dogodek iz vojnih dni. 10. marca 1942 so v Gramozni jami Italijani ustrelili 16 nedolžnih ljudi iz Bistre, Dola in Borovnice. Obdolžili so jih, da so sode-lovali pri napadu na preserski most Tega jutra smo se po osmi uri z dvema avtobusoma odpeljali v Gra-mozno jamo. Poleg tovarišev učiteljev so nas spremljali še člani ZB in nekateri svojci padlih. V Gramozni jami je bila žalna svečanost, na ka-teri je sodeloval tuđi del naših učen-cev. Spregovoril je tov. Kirn o pripra-vah in napadu na preserski most. Nato je predsednik ZB v spremstvu dveh pionirjev položil k spomeniku lovorov venec. Spomin na vse padle smo počastili z enominutnim mol-kom. Nekaj časa smo še tiho stali na mestu, kjer je padlo toliko žrtev. Pod vtisom vsega, kar smo slišali, smo se počasi odpravili na tišti del žalskega pokopališča, kjer so pokopane žrtve iz Gramozne jame. Priž-gali smo 16 svečk, 16 svečk za 16 življenj, in prisluhnili Župančičevi pesmi Davi so jih šestnajst.... Na povratku v Borovnico pa smo se ustavili tuđi v Bistri. Tu so na spo-minski plošci vklesana imena 16 padlih fantov in mož. Nad njimi pa so Prešernove besede: Manj strašna noč je v crne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem suzni dnovi... Z njimi so po vojni izpolnili Bistri-čani poslednjo željo enega izmed ustreljenih — Antona Miklavčiča. Po recitaciji in po nastopu pevskega zbora je spregovoril tov. Merlak, člo-vek, ki je bil tuđi v zaporih zaradi pre-serskega mostu. Povedal nam je, kaj vse so Italijani z zaporniki počeli. Popoldan je bila v kino dvorani prireditev. Poslušalci so poslušali reci-tal, ki jih je popeljal v tište dni, ko so vaščani doživljali tragedijo naše doline. Izvedli smo ga učenci osnovne sole. Potrudili smo se in mislim, da tuđi uspeli. Redko je bilo oko, ki ob izvajanju ni bilo rosno. Za tem pa je pel pesmi moški zbor iz LIKA. Na koncu je predsednik ZB izročil predstavniku sole knjigo Narodnoo-svobodilna vojna na Slovenskem in priznanje za sodelovanje pri obuja-nju tradicij NOB. ŠONJA MIKUŽ Vsako /ero prirejamo na Vrh-niki kulturni teden »NAŠA BESED A« in prav je, da se s to be-sedo spomnimo tuđi našega ve-likega ustvarjalca Ivana Cankar-ja, katerega praznik slavimo v mesecu maju. Velik glasnik s klanca siro-makov, nikoli se ti ne borno za-dosti oddolžili. Nikoli ti ne borno zadosti hvaležni za vse, kar si nam dal, za tople in oštre besede, s katerimi si nas iz mesta umazani] (Doline Šentflorjan-ske) po beli cesti odpeljal v lepši svet, svetlepe Vide... Vsi ljubimo svoje matere, a kdo jim zna postaviti takšen •spomenik kot Cankar?! Kdo zna tako nesebično in odkrito priznatisvoje zablode, vse krivice, ki jih je storil sočloveku... S kakšno silo si začel boj proti vsem preganjalcem in zatiral-cem delovnega človeka. Poka-zal si na vse gnojne rane, na najhujše družbene krivice, ki sta jih občutila tako posameznik kot vse narod. Naj bi res izginili iz človeka vredne družbe vsihlapciJerneji, Jureti, dekleta hiše Marije Po-močnice, pa tuđi različni Kantor-ji, Grozdi in drugi. Kačurjev, Maksov, Jermanovin Kalandrov boj ne bi smel biti gluho seme v vetru, obroditi bi moral obilen sad. Velikemu glasniku s klanca siromakov Pionirji, borci in nekateri svojci padlih so bili na * komemoraciji v Gramozni jami. f Piše se leto 1941. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet? izdalo nalog za razstrelitev preserskega mostu. Priprave na to akdfk so bile obsežne. Ž Akcija se je začela v noči med 4. in 5. decembrom. Partizani soP^ Kaminu naložili v čoln municijo. Pri prevozu sta sodelovala tuđi dom« čina Lichtenberga, ki sta pozneje postala izdajalca. Italijani, znam J svoji strahopetnosti, so nekaj zaslutili in začeli streljati. Borci šamote ske čete so morali pohiteti. Minerji so začeli z delom, drugi so se sp^ padli s stražami. Akcija ni popolnoma uspela. Zaradi vlažnega razstf' liva se most ni zrušil v Ljubljanico, onesposobljen je bil le za neka]" Aktivisti so v tem času prekinili vse telefonske zveze z Borovni« Naslednji dnevi so bili za prebivalce Dola, Bistre in Borovnice uso% ni. Italijani nišo iskali pravih krivcev za akcijo. Maščevali so se nad p< polnoma nedolžnimi Ijudmi. Moške so pobirali na cesti, v gosti"r doma. 69 so jih odpeljali v ljubljanske zapore. Tu so preživljali hu" muke. Sovražniki so jih nečloveško mučili. Brata Lichtenberga sta P^ stala glavni obremenilni priči. Po dolgotrajnem zasliševanju so mnog obsodili na daljše zaporne kazni, 16 pa na smrt. Ko so obtožencep ljali iz sodne dvorane, so še zadnjikrat skupaj zapeli pesem Zabuca gore. j, 10. marca 1942 — strašen dan za našo dolino, za vso sloven^ javnost. V zgodnjem jutru se je 16 mož poslavljalo od življenja. Italija, so jih odpeljali v Gramozno jamo, od koder se nišo nikdar več vrr Vest o tem strahotnem dogodku se je kot blisk razširila po Ljubljfc Zanjo je zvedel tuđi naš veliki poet Oton Župančič. Še istega dne »vrgel v svet« naslednje verze: Davi so jih šestnajst v Gramozni jami, j prijetih v Preserju in Borovnici, /'..,] razprava je bila zasmeh pravici, da so skomigali sodniki sami... | Ostale zapornike so po nekaj dneh odpeljali v internacijo v Italije so trpeli do njene kapitulacije. Borovničani so v dneh, ko se je odločala usoda njihovih sovaščan" trepetaje hodili naokrog. Ko so zvedeli za najhujše, so Ijudje žalovj zvonovi dolgo zvonili. Advokati so zagovarjali obsojene, a brez usp ha. Slovenski poročevalec je čez nekaj dni obvestil slovenski naroo, j so bili ustreljeni nedolžni Ijudje. .. Teh strašnih dni ni več, ostali pa so žalostni spomini in boieci vseh, ki so v vojni zgubili svoje drage. Preteklost pa naj opominja n«" posebno še mladi rod, da borno znali ceniti ceno njihovega življen MATEJA KOVAČ Naša kultura bi morala postati last vsakogar, ki hoče piti iz te kupe, last delovnega človeka: ne bela krizantema na ogulje-nem fraku, temveč rdeč nagelj na kamižolo pripet. Kako pravilno si že takrat razmišlja! o politični združitvijugo-slovanskih narodov in o sožitju miroljubnih narodov. Znal si nas učiti marksizma na preprost, vsakomur razumljiv način. (Kako sem postal socialist itd.) S kulturnim tednom »NAŠA BESEDA« bo dobila pesem o naši Vrhniki lepšo melodijo, pisa-telj pa ne bo zaman stal v areni življenja in pisal, pisal za boljše ljudi, za lepši in poštenejši svet. F. Tršar NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Knol V. et Scrpiin £.: Otrod v prometu. Predpisi « varstvu pri delu. Predpisi o izvršilnem postopku. Predpisi o revalorizaciji osnovnih sredstev— l'oscbne u/;ince v prometu blaga na drobno. Možina S. .1. 1 lorjančič: Metode in lelmika dela v sam. inl'orm. 11 ude j I.: Uporaba r;ičun;ilniko\ v procesu sam. odločanjča. Rus V.: l/virna murksisiičnu dialektika. Prihernik F.: Med tradicijo in modernizmom. Mukaravsky J.: Estetske ra/pra\e. Kermauner I.: Besede in dogodek. (vetnik slovenskega umelnega pesništva do srede XIX. stal. Ulaga D.: Planica. Ra/isko\arije onesnaženosti /raka v Sloveniji. l.avrin J.: Panorama ruske literature. Ambrožič L. N.: Pohod štirinajste. Thouless R. H.: Prava in kriva pota mišljenja. Kultura, revolucija in današnji čas. I.ikiir M. in J. Logar: Medicinska parazitologija. Nujnosl preobrazbe mednarodnih ekonomskih od-nosov. Vresnik D.: Obveščanje in komunikacijska tehnika. Osnovno izobraževanje odraslih. Otrod s speciličnimi učnimi težavami v sodobni družbi. Statut /KJ. Statut /KS. Debcnjak li.: Vstop \ marksistično filozofijo. Slovenska akademija znanosti in unictosli. Nešović S.: lilejski sporazumi Tito—Dimitrov. Hroz J. T.: O liku komunista. Stanovanjsko gospodarstvo. Toporošič J.: Glasovna in naglasila podoba slov. j. Mrak S.: O rokopisih ni drugih predlogah /a tKk. Jcrovšek .1.: Učinkovita delo, na organizacija. Deželak ».: Teorija in praksa ra/iskave tržišča. Kalan I-.: Anton Tomaž l.inhart. Kos. J.: Malija Čnp. Mrmak I.: Samov/goja. Hroz J.: Govor na 0^e')nem Popisu ni potrebno dovoljenje, proglasiti najpozneje dni pred nameravano prireditvijo. 1(J v'°9o za priglasitev prireditve kolkujte s 4 din upravne takse. '%""" 'J0Prei*nJe dovoljenje je potrebno za naslednje javne prirodo' |,( lo9o za izdajo odločbe 0 prireditvi na javni cesti kolkujte š 24 din "Pjavne takse. ''Sod 'ade' ognjemete, vžiganje kresov in raket ter prirejanje drugih ^7?bnin prireditev, na katerih se uporabljajo predmeti zaradi katerih £j anko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, J> ški' V ^P'618^' oz. vlogi za izdajo dovoljenja je treba navesti podatke \ j .Catelju javnega shoda oz. organizatorja javne prireditve, kraj, čas ■^ir^ 'avne9a shoda oziroma program prireditve, ime vodje shoda ar|evni red javnega shoda oziroma javne prireditve. i|T~ dovoljenje velja za čas, ki ga določi pristojni organ. Ta čas pravi-p* ne more biti daljši od 6 mesecev. 7" Pristojni organ prekliče izdano dovoljenje za javno prireditev: L ' 'e organizator prireditve ne izvrši ukrepov, določenih v dovolje- 'ol" °e nastopi primer, zaradi katerega prireditev ne bi smela biti do- 5^7", °dločba 0 prepovedi javnega shoda ali javne prireditve oziroma 'editv ° zavrnitvi zahteve za dovolitev javnega shoda oz. javne pri-avn Se mora vrociti sklicatelju javnega shoda oz. organizatorju ,e .. ® Prireditve najpozneje dva dni pred napovedanim shodom ali pri- jav e Pristojni organ v roku iz prejšnjega odstavka ne vroči sklicatelju Ite' 6^a snoc'a oziroma organizatorju javne prireditve odločbe, se J6. da ni ovire za javni shod oz. javno prireditev. Pritožba zoper od-^°° nima odločilne moči. RED NA JAVNEM SHODU IN JAVNI PRIREDITVI o^j! Sklicatelj javnega shoda in organizator javne prireditve mora do-'edt ^6*30' ki bo vodila javni shod oz. javno prireditev in organizirati ^elisko službo. ir v°dja shoda je odgovoren za pravilen potek shoda oz. prireditve ^a red na shodu oz. prireditvi. •Jčif VOd'a 'ma Dravico snod ali P"reditev prekini«, nadaljevati ali zak-1 '• če je to potrebno za vzpostavitev reda in mira. Ij^T v°dja ima pravico izključiti udeležence, ki motijo red. Kdor je izk- ^11 se mora takoj odstraniti. 9li~~ na iavnem shodu ali javni prireditvi je prepovedano imeti orožje pn«varno orodje. m mi 9 t0r> določb, so še določbe zakona o prekrških zoper javni red terti"r "n odlok 0 prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika. Po đeian^kOnU in odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir 5jte. |a's katerimi se na nedovoljen način motijo mir, razvedrilo ali po-5PloS Občanov. krši družbeno disciplino in javno moralo, ogroža tona -° Varnost ''udi in Premoženia'ovira vzgojo otrok in mladine kvari i 0 nl' izgled mesta in naselij na območju občine Vmnike. ^iraj ar'amo vsa društva'da lanko sklicujejo javne shode ali organi-' ski aVne pnreditve samo, če so registrirani po zakonu in da delujejo p adu s svojim statutom oz. pravilnikom ter zakonom o društvih. Stati ?V tak0 morai° 00 ZSMS delovati v skladu s svojim programom, utOr" ZSMS in poročilo 0 delovanju pošiljati na OK ZSMS. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO VRHNIKA V dneh, ko slavimo občinski praznik se sprašujemo, kak-šen je sploh razvoj naše Vrhnike. Spomnite se, kakšna je bila Vrhnika pred leti, fotografiji pa nam zgo-vorno kazeta na hiter tempo razvoja. Lovska družina Vrhnika Lovci ugotavljamo, da se po lovlščlh po]avlja|o IJudj«, kl unlčuje|o na-ravo, lovljo dlvjad, pobl|a|o ptice pevke; to de)a|o mlajšl z zračnlml pu-skaml. Vse opozarjamo, da borno vršili večjo kontrolo in proti takim uvedli potrebne ukrepe. Športno orožje, med katero sodi tuđi zračna puška se ne srne nositi in uporabljati nikjer drugje kot na strelišču. Skrbniki otrok naj na to opozorijo svoje otroke, ker bodo sicer skrbniki sami nosili posledice. Kogar koli borno dobili v lovišču s takim ali drugačnim orožjem, ga borno odvzeli in Dredali v na-daljnji postopek. Se vedno so primeri, ko posameznlkl lovljo In od naša Jo domov mladiće srn. To je strogo prepovedano In kaznlvo. Kjerkoll kdo najde mladića naj ga pusti In ne otlpava. Bo že mati prišla ponj ob pravem ćasu In ga odpel|ala na pravo mesto. Že večkrat je bilo to objavljeno vendar ne-katerl posameznlkl, kljub prepovedi odnaiajo mladiće domov. Obenem naprošamo vse občane, da prijavljajo LD ali najbližjemu lovcu, če naletijo na poginulo divjad, da jo zaradi širjenja raznih bolezni strokovno od-stranijo. Še vedno se po lovišču pojavljajo potepuški psi in mačke. Opozarjamo vse lastnike psov, naj imajo pse privezane, v obratnem primeru jih borno prisiljeni pokončati. V blizini našega območja t.j. na Gorenjskem se je pojavila steklina in če ne borno dosledni se lahko pojavi tuđi pri nas. Vsak lastnik psa, če se je odločil, da ga ne mara več, naj to javi občinskemu gonjaču, ki ga bo prišel iskat, ne pa da ga pustijo, da se klati po lovišču. Opozorjamo vse občane, naj bodo pozorni In sprotl javljajo o poginlh In morebltnem pojavu stekllne. LOVSKA DRUŽINA Franc Krajne MDA ZVORNIK 79 Vsem zainteresiranim mladincem, ki bi želeli iti na zvezno mladinsko akcijo ZVORNIK 79 sporočamo, da lahko izpolnijo prijavnico in jo pošljejo na naslov: OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8, 61360 Vrhnika. PRIJAVNICA ZA MDA ZVORNIK 79 Priimek in ime................................................................................... Naslov................................................................................................ Zaposlen............................................................................................ Dokončana šola oz. poklič............................................................... član ZSMS NE DA...............od leta............... članZK NE DA...............od leta............... MDA, ki si se jih do sedaj udeležil-a............................................... Gasilski dom in dom družbenih organizacij, ki se gradi v krajevni skup-nosti Dragomer-Lukovica je v zaključni fazi. Krajani so del sredstev za dom zbrali tuđi s kra-jevnim samoprispev-kom, ki so ga zbirali pet let. Gasilsko društvo bo letos praznovalo 10-letnico ustanovitve in se lahko pohvali z dobrim delom in pa tuđi z velikim! uspehi pri svojem delu, saj bodo v tem kratkem času prišli do svojih nujno potrebnih prostorov. SP 5 NAŠ ČASOPIS Pozor, izletnikil Domaći gozdovi šumijo, šumijo v soncu in vetru, v dežju in snegu, ćelo človeku v slovo zašumijo. Najlepše je šumenjedomačih gozdov, čudovita je njihova pesem, ki zapoje kakor strune pod soncem in se razlega do planinskih višin. Res ni lepše pesmi pod soncem, kot je šumenje domaćih gozdov, ni lepše lepote napevov, kot je napev žuborečega potoka. Toda Ijudje se izgubljamo v vsakdanjosti in pri tem pozabljamo na to, da sta osnovni vir energije od katere je odvisno naše življenje še vedno klorofil in sonce. Zato nas pred izleti v lepih poletnih dneh opominjajo gozdarji: — ne kuri v gozdovih — ne puščaj smeti v gozdu, odnesi jih domov v smetnjak — ne vozi in ne parkiraj v gozdu, ražen tam, kjer je dovoljeno — ne obsekuj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves — ne poškoduj kažipotov, mostov, počitniških klopi in drugih naprav v gozdu — ne kriči in ne plaši divjadi.ne vznemirjaj mladićev v gnezdih — ne uničuj gozdnega rastja — cvetja, plodov in gob (tuđi če so strupene) GOZD OPAZUJ IN SPOZNAVAJ S FOTOKAMERO IN NE Z UNIČEVANJE RASTJA, VZNE-MIRJANJEM ŽIVALI IN MOTENJEM OSTALIH OBISKOVALCEV! F.T. Maratonci Letošnja zima je bila kaj revna s snegom, tako da so Imeli organizatorjl letošnjih smučarsklh maratonov ozi-roma tekov velike težave s snegom In s tem tudl z organizacijo teh priredltev. Tako Je bila preložena vrsta smučarsklh tekov v Sloveniji na kasnejše termine. No, do konca sezone pa je vendarle uspelo većini or-ganlzatorjev izpeljatl smu-ćarske teke. Največjo smolo pa so imeli organizatorjl Bloiklh tekov, ki jim po preložttvi tekmovanja ni namedto smega niti za seme, kaj sele za organizacijo tekov. Da sezona smučarskih tekov ni minila brez Vrhniča-nov, ni treba posebej omenja-ti. Že podatek, da se nas je Trnovskega smučarskega maratona udeležilo preko 50 'beri petdeset) pove, da nas tuđi na drugih maratonih ozi-roma tekih ni manjkalo. Tako smo letos začeli tek na Du-peljskem maratonu (30 km), nato pa smo tako kot organi-zatorji tekov čakali cei mesec februar na sneg. Ko se nas je le-ta vendarle usmilil, smo kar po vrsti nedeljske dopold-neve zapravljali na Koroškem maratonu (25 km), Trnov-skem maratonu (25 km), ki so ga pripravili zadnji hip, saj je sneg pobiralo kar sproti tako, da so najbolj počasni tekli ozi-roma orali že po blatu. Na-slednjo nedeljo smo se zapo-dili v Kranjsko goro, ki ni imela problemov s snegom in na ta-koimenovanem Zgornjesav-skem teku presmučali 20 km. čez 14 dni smo spet v Kranjski gori od koder smo se s smučmi zapodili na Vršič (Gorski tek na Vršič — 10 km po dolgem in 600 m navpično navzgor). čez teden dni se spet peljemo na Gorenjsko. Tokrat na Pokljuko, da preiz-kusimo svoje sposobnosti na 50 km. V snežnem metežu smo komaj pririnili z ovtomo-bili do starta, kjer nas organizator potolaži z novico, da bo maraton pol krajši (25 km). No, kljub sneženmu metežu smo tuđi tega presmučali. Spomladi nas caka še tek s Komne na Vogel, seveda če ga bodo sploh organizirali. Smučarske sezone je konec, ni pa konec s teki ozlroma maratoni. Vačlna tekačev, ki smo se letos srečevall na smučarsklh tekih, se vidimo tudl na suhih tekih. Eden od teh je prav gotovo Partizanski mari, tek na 25 km. Po poteh partizanske Ljubljane (za ženske le 8 km). Tud) na Vrhniki bo organiziran suhi maraton sredi maja predvidoma na 20 km dolgl progl. Če se nam bo kdo pridružll, bi bilo dobro, da že sedaj preverl svoje tekaske sposobnosti. Da pa ne bo slučajno katerega nesporazuma. Na teh maratonih ni nujno samo teći. Vsak se po svojih sposob-nostlh odloča za tempo teka ozlroma hoje. če ne gre, je bolje vso pot hodlti. Pa nasvidenje! Če ne prej, na Vrhniškem maratonu. SUSMAN JAKA NOVICE IZ AMD 1. brezplačen preizkus znanja iz cestno-prometnih predpisov je za vse člane AMD Vrhnika vsak torek in četrtek ob 16.00 v šolski sobi (Dom Partizana), 2. 5. tečaj za voznike A, 6 in F kategorije bo 14. 5. 1979, 3. AMD Vrhnika sprejema prijave za kandidate za INŠTRUKTORJE motornih vozil. Pogoji so naslednji: stari morajo biti 23 let, vozniško dovoljenje morajo imeti najmanj 3 leta. Vse ostale informacije dobijo kandidati na društvu. Rok prijave je do 15. 5. 1979. 4. Nova telefonska številka AMD Vrhnika je 751-292, 5. V mesecu maju bo društvo organiziralo posebne tečaje za voznike koles z motorjem in delovnih strojev za vse, ki so starejši od 14 let na Vrhniki in tuđi v drugih krajih, če bo prijavljeno več kot 20 kandidatov. Po končanem tečaju bodo izpiti. Vse informacije dobijo na društvu. 6. AUTO-RALLY bo za vse kategorije vozil v začetku meseca junija 1979. Prijave in informacije dobijo interesenti rta društvu od 1. maja do 15. maja 1979. Moštvo Tankista v Cerknici. V Cerknici prvi kegljači »Tankista« Tradicionalno tekmovanje v kegljanju za POKAL KEGLJIŠČA BREST Cerknica je bilo letos od 1 • 3> 30.3.1979. Na tem tekmovanju je sodeloval tuđi KK TANKIST iz Vrhnike in osvojil prehodni pokal in 7 zlatih koH Največji boj za zmago je bil med KK Tankist in Kovinoplastiko Lož, Brestom Cerknica in Kartoni Rakek. Vendar je KK Tankist z borbenostjo osvojil prehodni pokal, ki bo krasil vitrino kluba. I To je pomemben uspeh, posebno še, ker je bil pridobljen na tujem terenu. Tekmovanje v borbenih p4 jah, je bilo na istem kegljišču. Med 8 ekipami je Tankist osvojil 3 mesto. I Na tem turnirju je sodelovalo 9 ekip in so bili doseženi naslednji rezultati: ŠAHOVSKE VESTI TURNIR TRETJEKATEGORNIKOV Na turnirju tretjekategornikov od 8. februarja do 19. marca je sodelovalo 12 šahistov iz Vrhnike in Dra-gomerja. Drugo kategorijo so osvojili: Momir Arsić, Milan Čosić (oba Vrhnika) in Stane Pezdir (Dragomer). OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO Osnovna šola Janeza Mraka je konec marca s pomočjo šD Vrhnika organizirala občinsko pionirsko prvenstvo. Na prvenstvu je sodelovalo več kot 50 mladih šahistov. Rezultati: EKIPNO: Mlajše pionirke: 1. OŠ Janez Mrak 3; 2. Oš Borovnica 1; Mlajši pionirji: 1. OŠ Janez Mrak 5; 2. OŠ Ivan Cankar 4; 3. OŠ Borovnica 3; Starejše pionirke: 1. OŠ Ivan Cankar 3; 2. Oš Janez Mrak 1; Starejši pionirji: 1. OŠ Ivan Cankar 8; 2. OŠ Borovnica 2,5; 3. OŠ Janez Mrak 1; POSAMEZNO: Mlajše pionirke: 1. Jeraj Mojca (J. Mrak) 8; 2. Pristavec Polona (Borovnica) 6; 3. Kovač Zdenka (Borovnica) 5,5; 4. Sadar Jelka (J. Mrak) 5,5; itd. Mlajši pionirji: 1. Petkovšek Sandi (I. Cankar) 6,5; 2. Kobal Peter (I. Cankar) 6; 3. Aićon Denis (J. Mrak) 5; 4. Zakrajšek Boštjan (Borovnica) 5; itd. Starejše pionirke: 1. Subašić Suada (I. Cankar) 7; 2. Senica Barbara (I. Cankar) 6; 3. Grujić Marusija (J. Mrak) 4; 4. Caserman Marija (J. Mrak) 4; itd. Starejši pionirji: 1. Hadalin Boris (I. Cankar) 7; 2. Justin Matjaž (I. Cankar) 6,5; 3. Telban Simon (Borovnica) 6,5; 4. Čačić Sašo (I. Cankar) 6; itd. HITROPOTEZNI TURNIR: Na 6. rednem hitropoteznem turnirju 1. aprila, ki se točkuje za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika so bili za letošnje leto doseženi naslednji rezultati: 1. Koščak 7, 2. Lilič 5, 3. Bolha 4,5 točke itd. Število točk in mesto 1. KK Tankist Vrhnika 2. Kartonažna tovarna Rakek 3. Kovinoplastika Lož 4. BREST Cerknica 5. Elektro Cerknica 6. Gozdno gospodarstvo Cerknica 7. GP Gradišće Cerknica 8. GRADNIK Logatec 9. Skupščina občine Cerknica Letos je štafetna palica potovala skozi vsa večja slovenska mesta. Tuđi skozi Vrhniko. Nekaj dni pred njenim prihodom v našo občino sem zvede za prijetno novico. Učiteljski zbor me je določil, da bom kot predstavnik sole nosil štafetno palico. Njihove odločitve sere bil zelo zelo vesel. čutil sem, da so mi s tem izrekli veliko priznanje za delo v soli in pri učenju. Težko sem čakal na 29. marec — dan, ki je bil določen z$ prenos štafete. V domu krajevne skupnosti so nas porazdelili V skupine. Dodeljen sem bil prvi; torej določili so me, da prevza-mem štafetno palico od mladincev iz Dragomera. S svojo skupino sem odšel na bencinsko črpalko, kjer je bil določen kraj predaje. Dolgočasa smo čakali. Postajal sem n0' strpen. Ob osmi uri je naposled le pripeljal mercedes, okrašC* z rožami. Po tem smo vedeli, da je pravi. Izstopila je mladin*8 in mi predala štafetno palico. To je bil zame eden najsrečnejši" trenutkov v mojem življenju. Postavili smo se v skupino ter za" ćeli teci. štafetna palica je bila težka, vendar njene teže nisef1 občutil. Med tekom sem jo opazoval in seje kar nisem in nisefl1 mogel nagledati. Bil sem ponosen, da sem smel prav jaz nosi'' želje tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Čeprav sem počas tekel, je pot hitro minila. Pri gostišču Mantova sem jo predd' brigadirju. Kar žal mi je bilo, ker sem se ločil od nje. Brigadir f je prinesel pred dom JLA, kjer je bila krajša slovesnost. Od ta"1 naprej pa je krenila proti Logatcu. Tega dne se bom še dolgo dolgo sporninjal. Matjaž Petkovšek, 8* OŠ Borovnica, NOV. KP Odrasli smo za srečno otroštvo naših najmlajših najbolj odgovorni. Ali fotografija kaže, da je res tako? PLESNI VENĆEh Skoraj tri mesece smo učenci 7. in 8. razredov pridno obiskovali plesni' Čeprav telovadnica ni bila ogrevana, smo vzdržali do konca. Naučili smo5 plesov. $ V nedeljo, 1. aprila smo pripravili slovesen zaključek. Na plesni venče*. povabili starše in tovariše učitelje. Gledalcem smo najprej prikazali vse PJ ki smo se jih naučili. Videti so bili zadovoljni in so nam vneto ploskali. S"J tekmovalni del. 18 parov je zaplesalo klasične in moderne pleše. Tekrn", so se zagrizeno borili za čim boljšo uvrstitev, vendar vsi nišo mogli bi''" Zmagala sta Dušan in Melita iz 8. razreda. Prvih pet parov je dobilo dip' ostali pa tolažilne nagrade. | Vsi smo bili zelo zadovoljni, starši pa so bili še posebej ponosni na5 hčere in sinove, ki se znajo že tako dobro zavrteti. , Mojca Guštin, 7.b, OŠ Borovnica, Literarni W* 6_ APRIL 1J NAS ČASOPIS V spomin Franciju Tomažiču Povsod si bil, povsod roko si nam podal... Kako naj umem, da te ni? V srcih naših boš ostal, gozdovi naj ti pesem zapojo... Voda življenja se pretaka iz ene steklenice v drugo. Mati narava nas je obdarila s tolikimi leti življenja, vsakemu po-sebej, nobenemu enako. Smrt je kruta in plemenita hkrati, saj svojih žrtev ne določi naprej, zato nas vedno znova za-dene, ko zvemo, da med nami ni več tovariša, s katerim smo še včerajsodelovali. Smrt je za vedno iztrgala iz naših sredin Francija Tomažiča, vrtinec usode je odtrgal življenje moža, očeta in nepozabnega tovariša. Poglavitna vsebina njegovega življenja je bilo delo. Bilje resnično dober človek, enostaven, skromen in neposre-den, izredno tovariški, za vsakegaje znal vedno najti prijateljsko in prijazno besedo. Do človeka je bil tovariš Franci širok in pravičen, zato je bil med Ijudmi izredno priljubljen. Nikoli ni bil zagrenjen zaradi obilice dela, ampakje težave prenašal optimistično, kot klen značaj. Njegova poštenost in skromnost je postala za vse obiskovalce njegovega lokala že prislovnična. Poleg tega je bil izredno načitan in razgledan človek in zaradi tega zelo vsestranski. Tovariš Tomažič bo vedno živel med nami, v naših srcih, v naših mislih, saj je bil zmeraj v središču akcije in v ognjemetu po-lemik, pri čemer se ni nikoli norčeval z močmi, ko je vse svoje sposobnosti nesebično razdajalza zmago idealov, v katere je iskreno veroval vse od tistih dni svoje mladosti, kb seje zapisal ustvarjanju svoje družine in prijetnega doma. Zelo uspešna je bila njegova življenjska pot. Takšno pot lahko prehodi le osebnost, kakršna je bil tovariš Franci: skromen, marljiv in nezahteven, hkrati pa veder in optimist po naravi ter velik prijatelj vseh Vrhničanov. V teh težkih dneh vsi sočustvujemo skupaj z družino po-kojnega tovariša in smo zmeraj pripravljeni pomagati in svetovati, kot je znal tuđi pokojni Franci, katerega borno vsi ohranili v trajnem spominu. PRIJATELJI OPOZORILO Vojaški obvezniki in obvezniki naborniki, ki se jim je s poimenovanjem novih ulic in čest na področju občine Vrhnika spremenil naslov bivanja, morajo to spremembo TAKOJ sporo-čiti na oddelek za ljudsko obrambo SO Vrhnika. OLO ZAHVALA Agronomu inž. Umek Jožetu, kmetijskemu pospcševal-cu se ob njegovem odhodu na novo delovno mesto zahvaljujemo za vso strokovno pomoč ter za prizadevnost pri pomoči kmetom. Na novem delovnem mestu mu želimo veliko uspeha. . Kooperanti KZ Vrhnika OBVESTILO Obveščamo studente in študentke, ki bodo po končani srednji soli ali višji soli nadaljevali studij na FSPN — smer SLO, da se zglasijo na oddelku za ljudsko obrambo, zaradi pogovora o možnosti dodelitve oziroma koriščenja stipendije. Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in brata Janeza Bradeška Iz Smrečja 46 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, sočustvovanje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Kogoju za vso skrb ob njegovi bolezni, predsedniku KS inž. Srečku Leskovcu za po-slovilne besede in gasilskemu društvu Podlipa- Smrečje. Hvala vsem. Žalujoča žena, sinovi Andrej, Janez in Alojzij ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA — NATECAJ za sprejem civilnih oseb za gojence vojaških akademij V letu 1979 bodo sprejeli nove gojence v naslednje vojaške akademije: 1. Vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe — smer: pehotna artilerija, artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, oklepne enote, inženirstvo, zveze, ABK obramba in intendantska služba; 2. Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — smer: strojniška elektrostrojniška, elektrotehniška, kemijsko tehnološka in prometna; 3. Letalsko vojaško akademijo (za pilote); 4. Letalsko tehniško vojaško akademijo; 5. Mornariško vojaško akademijo — smer: pomorska in tehniško-strojniška. NATEČAJNI POGOJI 1. Natečaja se lahko udeleži vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje splošne pogoje. — če obiskuje 4. razred štiriletne srednje sole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje sole, je moral 3. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je šolanje že končal, mora v zaključnem (četrtem) razredu imeti najmanj dober uspeh; — če obiskuje 3. razred triletne srednje sole usmerjenega izobraževanja ali druge sole, je moral 2. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključni (tretji) razred že končal mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh; — da je zdrav in sposoben za aktivno vojaško službo, kar bo potrdila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da je rojen leta 1958 ali kasneje; — da ni bil sodno kaznovan niti proti njemu ne teče kazen-ski postopek; — da ni poročen: — da ima priporočilo občinskega upravnega organa za LO za šolanje in službovanje v oboroženih silah. 2. Kandidati za vse vojaške akademije bodo morali opraviti kvalifikacijski izpit iz matematike. Program za kvalifikacijski izpit dobe kandidati pri občin-skem upravnem organu za ljudsko obrambo. Prijavijo se lahko tuđi vojaki, ki služijo vojaški rok, in go-jenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje, predpi-sane v tem razpisu. Tuđi gojenci vojaških SFednjih šol, ki šolanje zaključujejo letos, se lahko neposredno prijavijo, če bodo dosegli odličen uspeh in če bodo dobili najmanj oceno »prizadeven« ter priporočilo načelnika sole. Poleg teh se iahko prijavijo tuđi aktivni nižji oficirji, ki izpolnjujejo poleg splošnih pogojev tega natečaja še druge predpi-sane pogoje. ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV Šolanje na vojaških akademijah se bo začelo septembra 1979 in traja: — na Vojaški akademiji rodov kopenske vojske in intendantske službe in na Letalski vojaški akademiji štiri leta; — na Tehniški vojaški akademiji kopenske vojske (odvisno od smeri) štiri in pol do pet let; — na Letalski tehniški vojaški akademiji tri leta; — na Mornariški vojaški akademiji — pomorska smer štiri leta, tehniška smer pet let. Kandidati, ki jih bodo sprejeli na šolanje, bodo na stroške finančnega nacrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo imeli stanovanje v domu, prehrano, obleko, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in letnih počitnicah in mesečne de-narne prejemke. Po končanem šolanju bodo gojenci dobili čin aktivnega ofi-cirja ustreznega rodu ali službe in bodo morali službovati v Ju-goslovanski ljudski armadi toliko časa, kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo določene s pogodbo. S to bo poleg drugega določeno tuđi nadomestilo stroškov za šolanje (stroški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) za primer, če gojenec med šolanjem po svoji krivdi ne bi izvrševal obveznosti. NAČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRA GOJENCEV Prošnjo, kolkovano s 4 din, naj kandidat vloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, in sicer napisano na tiskovini, ki jo dobi pri tem organu. Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje oddajo prošnje poveljstvu svoje enote, ki da svoje mnenje ter jih nato posije občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo, ki so te kandidate napotili na odslužitev vojaškega roka. Prošnji je treba priložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige; — prepis spričevala tretjega razreda in potrdilo o uspehu v prvem polletju četrtega razreda (učenci 4. razreda), prepis spričevala drugega razreda (učenci 3. razreda triletnih poklic-nih šol) ali prepis spričevala zadnjih dveh razredov (učenci, ki so šolanje že povsem končali). Gojenci srednjih vojaških šol, ki bodo šolanje zaključili letos, in aktivne nižje oficirje, bodo o načinu, kako naj vlože prošnje, seznanili na poveljstvih enot oziroma na upravah ustanov. RAZPIS VELJA DO 15. MAJA 1979 Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo kandidate obvestile o svojih sklepih do konca avgusta 1979. Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, upravi Ijubljanskega vojaškega okrožja ali na vojaških akademijah. CjiLms _7 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA . SKUPNOST VRHNIKA | Cesta gradenj 1 razpisuje i Prosto delo oziroma naloge TAJNIKA samoupravne komunalne interesne skupnosti ; Vrhnika POGOJI: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali r ekonomske smeri '""" 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih na- logah — moralnopolitične vrline in sposobnosti za opravljanje I nalog individualnega poslovodnega organa andidati naj prijavo z dokazilom o strokovni izobrazbi ln opisom opravljanja nalog pri dosedanjih zaposlitvah Posljejo na Samoupravno komunalno interesno skupit Vrhnika v 15 dneh po objavi. JOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA iv HOTELU MANTOVA VRHNIKA F objavlja ' naslednja prosta dela '■ Šoferja dostavnega avtomobila 2- Nočnega receptorja — s skrajšanim delovnim časom 3- Dve sobarici ~"" Sofer dostavnega avtomobila mora imeti vozniško dovolje-nJe B — kategorije. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljeno poklieno solo avtomehanika ali ključavničar-ja. Uelavna obveznost nočnega receptorja je 3-urna in jo 'ahko prevzamejo upokojenci. Prednost bodo imeli kandi- j dati z vsaj pasivnim znanjem italijanščine ali nemščine. a opravljanje del bo sklenjeno delovno razmerje za nedolo- cen čas. . Se ostale informacije lahko dobite pri kadrovski službi v J^ANTOVI ali po telefonu 751-375. "'eresenti morajo vložiti pismene prijave na naslov HOTEL ^ANTOVA, VRHNIKA _ Kadrovska služba do 7. maja yO»VARNOST« o.Sub.o. Iju »Fizično varovanje premoženja« o.sub.o. UE VIC, Ljubljana, Dolenjska c. 148 *M>ik sodelovanju za opravljanje nalog in opravil VEC VARNOSTNIKOV za obmoeje Vrhnike (VRATARJEV) P°GOJI: . e8 splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat 2Polnjevati še naslednje posebne pogoje: "~ osnovna šola """" Pr'merne moralnopolitične lastnosti "~ "spešno opravijen preizkus znanja (Ur. list SRS št. 27,76) pokusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po avilniku o delitvi sredstev za OD in nadomestil OD in znaša )ooli 4.500 din. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. De-I na organizacija ne razpolaga s stanovanji. TO7Cne Ponud^e sprejema komisija za delovna razmerja ~P »Fizično varovanje premoženja« — DE VIČ, Ljublja-a> Dolenjska cesta 148. pJ^avlJeni kandidati bodo obvešceni o iziđu v roku 30 dni. , jobnejše info™iacije dobite na tel.: 24-967 (DE VIČ) Mubljana. V^omontaža LJublJana, TOZD Kovinarska th|»«ka n.sub.o. ^avUa naslednja prosta dela in naloge: 2 k\ ^'Jučavničarjev z znanjem elektrovarjenja 3 D avt°mehanika za dela na gospodarskih vozilih ^ ^K kovača s" ^eč priučenih delavcev kovinske stroke c m'ajših delavcev za priučitev v kovinski stroki P°GOJl; Pori 1" '" 2-: KV delavec u s- 'n 4.: PK delavec I j^.s usni rok: za KV dela dva meseca, za ostala dela en mesec. viJaVC sPreJema komisija za delovna razmerja TOZD Ko- >rska Vrhnika K * PriJave: 15 dni od datuma objave. \ aidati bodo o rezultatih obvešceni v roku 30 dni od datuma 8 NAŠ ČASOPIS Prizadevni Ligojčani so v zadnjem času izredno marljivi. Obnovili so električno napeljavo, v obe vaši so dobili 18 telefonskih priključkov. S prostovoljnim delom dobro vzdržujejo ceste in zgradili so obcestno »škarpo«. Pred kratkim so položili okrog tisoč metrov cevi za kanalizacijo. Pripravljajo se, da bodo asfaltirali cesto skozi vas do Sinje gorice s samoprispevkom. Že nekaj dni pa se vozijo po asfaltni cesti, ki pelje od Vrhnike do Hurjula. Pisali smo že, da bodo na-daljevali z asfaltiranjem »podlipske« ceste takoj, ko bodo ugodne vremenske razmere. No, sedaj so že pričeli z asfaltiranjem in Podlipci bodo dobili še preostali del asfaltne prevleke. Na fotografiji: asfaltiranje ceste Vrhnika—Horjul Spet je tu pomlad in na polju so se že začela prva dela, ki jih je treba skrbno opraviti, da bo jesen dobro »rodila«. Tuđi Frankova—ata in sin iz Ligojne sta zaorala brazde na njivi. MLADI IN KMETIJSTVO Republiški zmagovalci Konferenca mladih v kme-tljstvu pri republiški konfe-renci ZSMS Je skupa] z Zadružno zvezo Slovenije organizirala republlško tekmova-nje »Mladi in kmetljstvo«, kl je bilo konec marca v Lukovici pri Domžalah. V znanju iz kme-tljstva so se pomerile zmago-valne ekipe območnlh tekmo-vanj, med njiml tudl mladi za-družnlki iz naše občine. Stvar je še toliko bolj zanimiva, ker so postali republiški zmagovalci prav naši zadružniki, ki so tako pripravili pravo preseneče-nje in zaslužijo pohvalo. Še dobro se spominjamo, kako so brezhibno odgovarjali na ob-močnem tekmovanju, ki je bilo na Vrhniki, gladko pa jim je šio tuđi v Domžalah in čeprav z malo sreče so postali republiški prvaki tuđi s prizadevnostjo in sprotnim delom. Moramo povedati, da so vsi trije nastopajoči pridni doma na kmetijah, vnaprej pa bodo lahko ob dobrem strokovnem de-lu še toliko uspešnejši. To visoko priznanje, do katerega vodijo znanje inizkušnje je potrdiloveč, kako zavzeti in marljivi so mladi vrhniški zadružniki. To so Fani Ribič in Janez Jurca iz Podlipe in Stanko Negode iz Podpeska. Ne samo mladi zmagovalci, vsl smo lahko ponosni na velik uspeh in prav je, da znamo cenltl njihovo delo. Obenem pa upamo in želimo, da bo taklh uspehov še već, saj nišo v ponos le kmečklm Ijudem In mladim tekmoval-cem, temveč nam vsem. ČESTITAMO Prizidek k osnovni soli Ivana Cankarja je že pod streho. Izvajajo tuđi že električno in vodovodno instalacijo in zidajo pre-delne stene. Potrebno pa bo napraviti še manjše korekture v stari stavbi tako, da bosta stari in novi del funkcionalno usklajena. ZLATOPOROČENCA Naš časopis—■ Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pecar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Petdeset let je minilo, odkar sta sklonila zakonsko zvezo Albreht Maks in Jožefa. Konec marca je predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač pred prlčami siavnostno potrdii njuno zakonsko zvezo in zakonca sta postala zlatoporočenca. Slavljenec izhaja iz Žirov-skega vrha. V družini je bilo 14 otrok in njihova domačija je bila premajhna, da bi lahko preživljala tako oblino družino. Enajstletni otrok je moral od doma. Na svoji poti je spoznaval krivice in dobrote življenja. Poiskal je pravilno pot v svojem življenju. Vse-skozi je bil delaven, iskren in pošten ter vzorno skrbel za družino. Njegova žena je doma iz Male Ligojne. Starši so jo zapustili, dve leti staro, pri babici in odšli v Ameriko. Svojo mladost je preživeia večji del na Vrhniki in njeni okolici, kot dekla in hišna pompčnica ta-kratnim veleposestnikom. Bila je dobra žena in skrbna mati, nežna, čuteča do vseh, ki so se motali okoli nje. Ta ljubeći čut se je odražal v družini, saj je vdano znala pobo-žati in potolažiti ob pravem času slehernega od svojih drugih. Skromnost in nesebičnost je njena odlika. S temi vrlinami je obogatila slehernega svojega otroka, ki so odhajali v svet drug za drugim. Zakonca sta vzgojila sedem otrok v poštene in de-lovne ljudi naše domovine. Njuna skupna pot ni bila lahka. Ponovno sta si potrdila zvestobo in si nataknila pr-stana, ki sta ju vezala pol stoletja. Želimo jima srećo in zadovoljstvo še naprej. , ---V„A-----,,,-.,.......,.„.,...,......,...............,.........___.........,.„,,..,,..,.' Obveščamo vse delegate ZZD, ZKS in DPZ, da bo SKUP1* SEJA zborov občinske skupščine 10. maja 1979, ob 17. ^, v Domu JLA Vrhnika. i Na seji borno obravnavali: 1. osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja, 2. osnutek zakona o razlastitvi in prisiinem prenosu r\eF mičnin v družbeni lastnini, j 3. a) osnutek zakona o družbenih svetih, j b) predlog za izdajo družbenega dogovora o ustano^ družbenih svetov v občini Vrhnika, j c) predlog za izdajo odloka o ustanovitvi družbenih svet(Ii 4. poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zfj Skupščine SRS od 15. 5. 1978 do 31. 12. 1978, j 5. nadomestne volitve za predsednika in člana predsedsi SRS. I Osnutki zakonov bodo objavljeni v »POROČEVALCU« S^ ščine SRS, ki ga prejemajo vse delovne organizacije, kraj0v skupnosti in DPO. Ostala gradiva prejmejo delegati neposredno. j Naslednje seje zborov SO Vrhnika bodo 23. 5. — DPZ in 2Aj — ZZD in ZKS. Gradivo bo objavljeno v DELEGATSKI Pp, LOGI NAŠEGA ČASOPISA št. 3, ki bo izšla po 1. maju. j V isti prilogi bo za 15.5.1979 objavljen tuđi sklic ustano*'> skupščine sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih objekt! skupaj z gradivom. j ali hišej Kakor dolga kaca se vleče $k cesta, vse tja do zadnje dot®L Kurje vaši, Voljčeve hiše, ki'n vomno vsem poznana po našl% rodnem heroju, potlej pa se !| svežina in senca, ko zakoi^L okrilje rnogočnih gozdov. To^t glej, ali je za Kurjo vasjo še em Ne, ne, to je samo vikendaško\ I je, ampak nekaj vikendov spj vikendov, zame so to že pra^* tonske hiše. Prav je, da Ijudem nič ne "" da imajo kakšen idiličen pros& a nikoli ne bom razume/, zaksl1 Ijub opozorilom, kaznim in pd ] dim gradi jo naprej. Vsekakot® I bom nikoli razurhel zakaj je t I med prvo in drugo traso pliđ ; štiri metre, a povsem očitnoj^ 1 na ta način ostal eden od wWh oškodovani pa so bili frmečMJl ki imajo tam laže in njive. Po^f kjer danes stojijo ti vikendi, č>§ lahko tako imenujemo ni v z% nem nacrtu, pa tuđi o kakr&n dovoljenjih noće nihče za mile kazni.« No, vse skuP bore malo zanima narava, ssl1 bore malo pazijo. Men'im, das nekod na naši obali našli && ukrepe in jih že precej tuđi ljali... FRANCI^ APRIL i