56 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Celovita prenova kmečke domačije v Veržeju za skupnost sobivanja starejših z manjšim lokalnim središčem Visok delež lastniških nepremičnin med starejšimi v Sloveniji daje slutiti, da so bivalno neodvisni in preskrbljeni. Pa je res tako? Tadej Božak, magistrsko delo Prenova panonske domačije po načelih kritičnega regionalizma Mentor: doc. Aleksander Ostan, univ. dipl. inž. arh. Magistrsko delo nastalo v sklopu: Magistrski študijski program arhitektura, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru Eno bolj perečih vprašanj prostora slovenskega podeželja se glasi: Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes ne (z)morejo več služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo? Magistrsko delo prinaša predlog prenove nek- danje kmečke domačije z namenom vzpostavitve skupnosti sobivanja starejših Veržej z naslanjanjem na izhodišča kritičnega regionalizma. Bivanje v starosti Demografska napoved, da bo čez dvajset let povprečen Slovenec star petdeset let in bo do leta 2060 več kot tretjina prebivalstva pri nas starejšega od petinšest- deset let, nas mora vsaj malo vznemiriti. Ne le, ko pomislimo na razmerje med zdravstveno-pokojninskim sistemom in trgom dela, temveč tudi s stališča bivanj- skih možnosti in navad, ki so vidne pri današnjem starejšem prebivalstvu. Visok delež lastniških nepremičnin med starejšimi bi namreč lahko dal (napačno) slutiti, da so starejši pri nas bivalno neodvisni in preskrbljeni. (SHARE) Pa je res tako? Žal so naši starostniki pogosto nezadovoljni s svojimi stanovanjskimi razmerami. (SHARE) Neugodno razmerje med pokojninami in stroški uporabe oz. vzdrževanja pogosto starih energetsko potratnih in za potrebe svojih stanovalcev nefunkcio- nalnih objektov oriše del problema. Drugi poglavitni razlog predstavljata osamlje- nost in tesnoba, ki sta v pandemičnih zadnjih letih dobili povsem nove razsežno- sti. V času, ko so bila vsem nam večkrat onemogočena celo krajša naključna srečanja, je bila stiska pri starejši generaciji, praviloma nevešči digitalnih alterna- tiv druženja, še toliko večja. Na nezavidljivost splošnih razmer vpliva dejstvo, da drugačnih načinov bivanja zanje skorajda ni oziroma so (predvsem na podeželju) slabo poznani. Ob praviloma manj zaželenih (in zaradi potrebe hkrati prezasede- nih) domovih za starejše, obstajata tudi nega na domu in varovanje na daljavo, ki sicer omogočata bivanje v lastni hiši, vendar ne rešujeta niti finančnega niti soci- alnega problema, podobno je z varovanimi stanovanji. Menimo, da alternativo naštetemu predstavlja bivanje (starejših) v skupnosti. O potencialu tovrstnih rešitev priča dejstvo, da je v Resoluciji o nacionalnem pro- gramu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 med drugim zapisano, naj se razvijajo skupnostne oblike bivanja starostnikov, saj predstavljajo eno najpri- mernejših solucij za odpravljanje stanovanjske in socialne problematike. Doku- ment hkrati spodbuja nove oblike bivanja v lokalnih okoljih in morda je potreb- nih samo nekaj uspešnih primerov, da bi se vsi skupaj znebili predsodkov in strahu, s čimer bi takšne rešitve zaživele širše. Kritični regionalizem Kako postati moderen in se vrniti k svojim izvorom: kako oživiti staro, spečo civi- lizacijo in postati del univerzalne civilizacije? je znani paradoks zapisan v uvodu manifesta Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora (Frampton, 1983). Če misel le nekoliko parafraziramo – besedi moderen ter uni- verzalne zamenjamo s sodoben in globalizirane – je lahko še kako aktualna v današnjem času. Naravnanost gibanja nam je predstavljala podlago za arhitek- turno snovanje, ki se skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in izo- gniti fenomenu kreativnega uničenja, ko enormna sila ustvarjanja novega vzpodbuja tako ustvarjalnost kot destrukcijo in s tem pogosto povzroča izje- mno, nepovratno škodo. Menimo, da kritični regionalizem predstavlja alterna- tivo, kjer ni nujno, da opustimo vse staro, kakor tudi ne, da ne bi ustvarjali na novo. Ob tem pa nas zavedanje, da smo del širšega časovnega in prostorskega dogajanja, ki se ne začne in ustavi z neko dogmo, sistemom ali generacijo, opo- minja, da je ključnega pomena, da arhitektura ostane v stiku s tlemi, človekom in z realnostjo (Tzonis, 2017). Prenova domačije Glede na tipologijo predstavlja obravnavan kompleks kombinacijo tristranega in bolj prostega gručastega doma (Durjava, 1986). Pojav je v celotnem starej- šem delu naselja prisoten kot posledica dejstva, da danes vidna morfološka struktura izhaja iz srednjega veka, tipično razvitje vogalnega ali tristranega doma v globino pa so vpeljali šele kolonizatorji, ki so območje načrtno naselje- vali kasneje in so že obstoječemu tkivu vasi po (takratnem) robu dodajali novo. Ta strnjena obcestna zazidava daje starejšemu delu Veržeja, kjer stoji domačija, značilen vaški karakter, ki v odnosu do ceste in trga jasno definira prostor, kar smo skušali upoštevati in ohranjati kot pomemben del naselbinske dediščine. Koncept prenove sloni na izčiščenju kakovosti kompozicije volumnov ter njene vpetosti v okolje in dodajanju novega, kjer je zaradi delovanja programa to po- trebno. Materiali, ki jih pri tem uporabimo, so naravni na eni strani zaradi zna- nih okoljskih aspektov; na drugi pa je v našem primeru pomembno dejstvo, da načrtujemo za občutljivo starejšo generacijo, zaradi česar smo za zaključne slo- je izbrali materiala, ki nudita občutek topline in zadovoljstva – naravno obdela- ni les in ilovnati omet. S cesto vzporedno postavljena kmečka hiša, ki je bila že v preteklosti nosilec identitete domačije, bo s svežo vsebino sobivanja starejših to vlogo imela še naprej. V njej dobijo mesto družabni prostori, ki spodbujajo interakcijo med Alternative za lepo starost 57arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Tadej Božak sostanovalci ter služijo aktivnemu preživljanju časa. Razkošnejše skupne pro- store lahko zagotovimo na račun manjših individualnih enot v prejšnjih hlevih, svinjaku in delavnicah, ki se prek prosojno zaprtega tradicionalnega podstina razširjenega pod brajde povežejo z notranjim dvoriščem. Ob cesti, med bival- nim in družabnim objektom, predvidimo nov, v načinu izvedbe sodoben komu- nikacijski objekt s stopniščem in dvigalom. Če je zahodni del zemljišča bolj za- sebne narave in namenjen stanovalcem, postane vzhodni del manjše lokalno srečišče. Izčiščen prostor skednja in vpeljava preprostega pomičnega elementa omogočita prostor raznovrstnih dejavnosti, ki pripomorejo k medgeneracijski izmenjavi in druženju lokalne skupnosti. V vsakodnevni rabi pa je skedenj name- njen preživljanju prostega časa stanovalcev na nadkriti terasi z letno kuhinjo ali pri delu v delavnici. V zgornji etaži se v obstoječo lupino na novo vstavljenega objekta zagotovijo tri sobe, s katerimi širimo ponudbo trajnostnega turizma v kraju. Vizavi poslopja v uličnem nizu ob cesti, kjer sta stali lopa in nadstrešnica, se z novo stavbo galerije z info točko zadosti potrebi po dopolnjevanju progra- ma skednja. V njej bodo razstavljeni izdelki delavnic (neinstitucionalnega dnev- nega varstva), svoje produkte pa bodo lahko tržili tudi lokalni kmetje. V drugi fazi prenove gre predvsem za adaptacijo neizkoriščenih podstrešij, kjer se pro- gram pritličja z manjšimi odstopanji ponovi. S faznostjo omogočimo postopen razvoj skupnosti in manjši začetni finančni zalogaj za investitorja, ki je lahko po vzoru iz tujine kar skupnost stanovalcev sama. Sklep Prenovljena domačija Jaušovec se odziva na realno potrebo po svežih, nefor- malnih oblikah bivanja, ki omogočajo staranje v domačem fizičnem in social- nem okolju. S prenovo ponujamo prostor vsebini, ki temelji na skupnosti, med- sebojni pomoči in druženju, a istočasno omogoča zasebnost in vzpodbuja avtonomnost posameznika. Menimo, da je pri tovrstnih projektih – posebej v Sl. 1: Domačija Jaušovec v kontekstu Veržeja. Vir: Just, F. ur., 2013. Občina Veržej. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, d. o. o. Sl. 2: Morfološka struktura kraja. GSPublisherVersion 0.10.100.96 manjših lokalnih skupnostih – za uspešno delovanje ključna raznolikost progra- ma, ki se ne opira zgolj na eno vsebino, ampak ji življenje dajejo številne dejav- nosti, ki pokrijejo širši spekter interesov. Ob tem ko s projektom želimo opozoriti na problem bivanja v starosti in spod- buditi tako strokovno kot laično javnost, da se o njem začnemo pogovarjati šir- še ter da skrb za prijetno staranje vseh postane stvar javne, medgeneracijske debate; skušamo hkrati nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino okrog sebe, s skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo. 1 2 Viri in literatura Durjava, M. (1986). Načela oblikovanja slovenskih kmečkih naselij in ljudske arhitekture = Gestal- tungs Prinzipien über die slowenischen Bauernsiedlungen und Volksarchitektur. Društvo arhitektov; Mladinska knjiga. Frampton, K. (1983). Prospects for a Critical Regionalism. Perspecta, 20, 147–162. https://doi. org/10.2307/1567071 Kunstek, M. in Kržišnik, M., 21. 3. 2018. Discussion with Alexander Tzonis and Liane Lefaivre by Nataša Koselj. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=3eu61JefUtE [17. 6. 2019] Majcen, B., Uršič, S., Srakar, A., Mašič, S. (2017). SHARE: Kako Slovenci živimo v drugi polovici življenja. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, http://www.share-slovenija.si/ 58 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Alternative za lepo starost 3 4 59arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Tadej Božak GSPublisherVersion 0.9.100.97 GSPublisherVersion 0.9.100.97 Sl. 3: Koncept dostopov, povezav in površin. Sl. 4: Tloris pritličja. Sl. 5: Prerez A-A, B-B. Sl. 6: Prerez/pogled C-C, G-G. Sl. 7: Družabni prostor. Sl. 8: Bivalna enota. Sl. 9: Dvorišče. 5 6 7 8 9