KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—t celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
17.
kos.
V LJUBLJANI dne 1. marca 1939.
Letnik X*
VSEBINA:
104. Pravilnik o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev.
105. Spremembe in dopolnitve pravilnika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote.
106. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
107. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
104.
Na podstavi §§ 2. in 121. zakona o pooblaščenih inženirjih predpisujem po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic sporazumno z ministri za kmetijstvo, za gozdove in rudnike, za trgovino in industrijo in za finance tale
pravilnik
o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev.*
Splošne določbe.
Člen 1.
Pooblaščeni inženirji posameznih strok smejo opravljati, ko si pridobijo pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse po zakonu o pooblaščenih inženirjih, vse posle svoje stroke v mejah področja, določenega za posamezne stroke v tem pravilniku.
Clen 2.
Delo pooblaščenega inženirja, ki po predpisih tega pravilnika ne spada v področje stroke, za katero ima pooblastitev, velja za brezpravno delo. Zoper tako delo je treba ustrezno uporabljati predpise §§ 37. in 38. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Clen 3.
Ce spada kakšno tehnično delo katere koli vrste po področju, določenem v tem pravilniku, v več strok, morajo sodelovati pooblaščeni inženirji vseh ustreznih strok.
V takih primerih pristoji prevzem tega dela v celoti predvsem pooblaščenemu inženirju tiste stroke, v katero
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	oktobra 1938., št. 234/LXX/559.
to delo pretežno spada; njemu pristoji pa tudi pravica, da si izbere sodelavce iz ostalih strok.
Področje posameznih strok.
Člen 4.
Pooblaščeni inženirji posameznih strok imajo pravi*, co do vseh vrst poslovanja iz §§ 15. in 16. zakona o pooblaščenih inženirjih, kolikor se nanaša na dela, ki spadajo po spodaj navedenih določbah tega pravilnika v področje njihove stroke.
Člen 5.
V področje pooblaščenih inženirjev gradbene stroka spadajo tale dela:
1. ceste vseh vrst z vsemi cestnimi objekti;
2. železnice vseh vrst z objekti in napravami gradbenega značaja; žične in viseče železnice; železniško stranske zgradbe (»zgrade«), skladišča, vodne postaje, kurilnice in delavnice v mejah gradbene stroke;
3. mostovi;
4. zemeljska dela, predori (tuneli) in rovi (podkopi)' za prometne ceste in vodne gradbe (»gradevine«); lomljenje kamna, kopanje gramoza in peska v gradbene namene;
5. gospodarske in industrijske gradbe katere koli oblike in velikosti, če so v njih inženirske konstrukcije (ogrodja iz jekla, armiranega betona in lesa) kakor tudi konstruktivni del zgradb in gradb vobče;
6. vodne gradbe: izkoriščanje vodnih sil (gradbena dela); urejanje (regulacija) in kanaliziranje rek; gradbena dela pri zagradi hudournikov; gradnja (»gradnja«) plovnih kanalov; rečna in morska pristanišča; tehnične izboljšave (melioracije); preskrba z vodo; kanalizacija naselij; zdravstvene naprave zgradb (vodovod in kanalizacija) ;
7. preizkušanje mehaničnih in fizikalnih lastnosti zemljišč; fundiranje; vrtanje in geološko preiskovanje zemljišč v gradbene namene;
8. prometni problemi pri urejanju mest in naselij;
9. preizkušanje gradbenega materiala (izvzemši kemično) ;
10. horizontalna in višinska snemanja in merjenja, ki služijo samo za tehnične namene pri delih vseh inženirskih strok;
11. projektiranje enostavnih zgradb in izvrševanje vseh zgradb brez omejitve, razporeditev (dispozicija) vseh napeljav (instalacij) v teh zgradbah.
Člen 6.
V področje pooblaščenih inženirjev za arhitekturo spadajo tale dela:
1. vse vrste zgradb, in sicer: javne zgradbe, stanovanjske zgradbe, hoteli, zgradbe za socialne in človekoljubne namene, vojašnice, gospodarske zgradbe, tovarne, vse vrste gradb za šport in kulturo, bolnišnične zgradbe in sanatoriji, prosvetne zgradbe, gledališča, bioskopske zgradbe, cerkve, krematoriji, zgradbe za potniški promet, garaže, aerodromi, sejmišča, zgradbe za vse vrste pristaniških, luških, železniških, zrakoplovnih in ostalih naprav itd., z razporeditvijo vseh napeljav;
2. konstruktivni deli zgradb pod 1., izvzemši inženirske konstrukcije (ogrodja iz jekla, armiranega betona in lesa);
3. ureditev mest in naselij in izdelava osnutkov (idejnih skic) za delitve (parcelacijo) ali zložbo (komasacijo) stavbišč, brez vrisa posameznih parcel pri zložbah;
4. zdravstvene naprave zgradb (vodovod in kanalizacija);
5. višinska in horizontalna snemanja in merjenje stavbišč, če se pojavljajo kot pomožna dela pri delih arhitektonske stroke.
Člen 7.
V področje pooblaščenih kulturnotehničnih inženirjev spadajo tile posli:
1. vodne gradbe: tehnične izboljšave, urejanje in kanaliziranje rek, gradbena dela pri zagradi hudournikov, preskrba z vodo, kanalizacija in asanacija naselij, gradnja plovnih kanalov; rečna in morska pristanišča; izkoriščanje vodnih sil (gradbena dela); umetni ribniki in jezera;
2. ceste vseh vrst z vsemi cestnimi objekti, izvzemši moderna cestišča in stalne mostove z razpetino nad 20 m;
3. železnice vseh vrst z objekti gradbenega značaja, izvzemši stalne mostove z razpetino nad 20 m in predore; žične in viseče železnice; železniške stranske zgradbe, vodne postaje;
4. preizkušanje mehaničnih in fizikalnih lastnosti zemljišč; fundiranje: vrtanje in geološko preiskovanje zemljišč v hidrotehnične namene;
5. preizkušanje gradbenega materiala (izvzemši kemično) ;
6. horizontalna in višinska snemanja in merjenja, ki služijo samo za tehnične namene pri delih vseh inženirskih strok.
Člen 8.
V področje pooblaščenih geodetsko-kulturnotehničnih inženirjev spadajo tale dela:
1.	horizontalna in višinska snemanja in merjenja, kolikor je 1o potrebno za izdelavo načrtov (projektov), oddajanje strokovnih mnenj ali izvrševanje v vseh področjih inženirskih strok v tistih primerih, ko naj ta dela hkrati ustrežejo tudi členu 4. zakona o zemljiškem katastru, t. j. da morejo služiti tudi za katastrske namene kakor tudi za zemljiškoknjižne namene po določbi g !•»
odst. 1., pod a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, prav tako pa tudi vseh primerih, ko služijo ta dela v druge tehnične namene;
2. geodetsko-tehnična dela pri agrarnih operacijah (delitve) in zložbi kmetijskih zemljišč, delitve zemljiških zajednic (srenj) ipd. ob predhodni cenitvi po pooblaščenem gozdarskem inženirju glede na razmerje vrednosti med lesno gmoto (maso) in zemljiščem; delitve in zložbe stavbišč s projektiranjem občil po določenem ureditvenem (regulacijskem) načrtu; izdelava načrtov in ureditvenih osnov za naselja do 20.000 prebivalcev, izvzemši mesta in važnejše turistične kraje ne glede na število prebivalcev; vsa geodetska dela, potrebna za izvrševanje ureditvenih načrtov z označbo ureditvene osnove in izdelavo razlastitvenih in pripojitvenih izdelkov (ekspro-priacijskih in apropriacijskih elaboratov);
3. fotogrametrična in kartografska dela z izdelavo kart;
4. javno oddajanje strokovnih mnenj o vprašanjih meritve, oblike in površine zemljišč kakor tudi dokazne moči situacijskih načrtov in operatov po § 447. zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 23. julija
1.	1929.;
5. geodetsko-geometrska dela, ki služijo za katastrske, zemljiškoknjižne ali druge javne namene, kakor: triangulacija, nivelacije, detajlne meritve, reambulacije, ugotavljanje uzurpacij, označba parcel, upostavljanje mejnih črt, geodetsko-tehnična dela pri izdelavi in vzdrževanju katastra in za ureditev lastninskih in posestnih odnošajev na zemljišču.
Pooblaščeni geodetsko-kulturnotehnični inženirji spadajo med osebe, navedene v § 1., odst. 1., pod a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930., ki so pooblaščene za izdelavo situacijskih (delilnih) načrtov, po katerih se delijo zemljišča po predpisih, ki o tem veljajo, in smejo opravljati v ta namen vse javne geodetsko-geometrske posle;
6. vodne gradbe: tehnične izboljšave, urejanje in kanaliziranje rek, gradbena dela pri zagradi hudournikov; preskrba z vodo, kanaliziranje in asanacija naselij, umetni ribniki in jezera;
7. ceste in železnice manjšega pomena z manjšimi objekti in napravami gradbenega značaja;
8. zemeljska dela, predori in rovi (podkopi) za vodne gradbe, lomljenje kamna, kopanje gramoza in peska za kulturnotehnične namene;
9. preizkušanje mehaničnih in fizikalnih lastnosti zemljišč, fundiranje, vrtanje in geološko preiskovanje zemljišč v kulturnotehnične namene;
10. preizkušanje gradbenega materiala (izvzemši kemično).
Clen 9.
V področje pooblaščenih strojnih inženirjev spadajo tale dela:
1. pogonski stroji, hidravlični stroji, parni stroji in parne turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli idr.; strojni deli električnih central;
2. delovni stroji, gradbeni stroji, orodni stroji, stroji in napeljave za transport trdih, tekočih in plinastih teles;
3. prometno strojništvo: lokomotive, zalogovniki, potniški, tovorni in specialni vozovi;
4. železniško-strojne naprave za delavnice, kurilnice in vodne postaje;
5. naprave za ogrevanje, zračenje in ohlajevanje vobče;
-i. 6. strojne ureditve vseh tovarniških napravi
7. preizkušanje materiala za strojne konstrukcije;
8. dvigala (lifti) vseh vrst, elektromotorni pogon delovnih strojev;
9. upravljanje v tehničnem smislu vseh strojnih naprav za proizvajanje ali pretvarjanje (transformiranje) mehanične ali kalorične energije in tehnoloških naprav, katerih fabrikacijski postopek izkorišča spremembo zunanje oblike in agregatnega stanja z uporabo strojev in aparatov, kakor tudi upravljanje električnih central brez omejitve, če služijo zgolj le za preskrbo industrijskih podjetij z energijo za lastne namene; upravljanje električnih central do 10.000 kVA instalirane sile, če služijo zgolj za preskrbo industrijskih podjetij z energijo za lastne namene, toda ob sodelovanju elektrotehničnega inženirja, če je instalirana sila nad 10.000 kV A; upravljanje električnih central v javne namene s parnim pogonom pod
10.000	kV A instalirane sile in uporabljenim parnim pritiskom nad 25 ata, toda za električne centrale s parnim pogonom nad 10.000 kV A instalirane sile in uporabljenim parnim pritiskom nad 25 ata ob sodelovanju elektrotehničnega inženirja. Mehanično-tehnološke naprave nad 2,000.000 kcal/h energije, če opravljajo po naravi posla tudi kemično-tehnološka dela, sme pooblaščeni strojni inženir upravljati samo ob sodelovanju pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in tehnologijo.
Člen 10.
V področje pooblaščenih ladijskih inženirjev spadajo tale dela:
1. celotno trgovinsko in vojno ladjedelstvo in vsi ostali plovni objekti na morju, rekah in jezerih;
2. plovne in suhe ladjenice (doki; pri suhih so izvzeta dela gradbene stroke) in trebilnice (bagerji);
3. ladijski glavni stroji: parni stroji, turbine in kotli; stroji z notranjim zgorevanjem;
4. ladijski pomožni stroji: črpalke, kompresorji, de-stilatcrji, puhala, dinamski agregati, elektromotorji, ventilatorji, vitli (motovila), dvigala;
5. ladijski vijaki in njihovi prenosi;
6. napeljava za ogrevanje, ohlajevanje in zračenje ladijskih prostorov;
7. ladijska drenaža;
8. naprave za poveljevanje ladjam; ladijska oprema (izvzemši arhitektonsko opremo ladijske notranjosti);
9. navozi (izvzemši dela gradbene stroke), dvigala in prevozna sredstva za potrebe ladjedelnic;
10. preizkušanje materiala za gradnjo ladij in za strojne konstrukcije;
11. upravljanje ladjedelnic v tehničnem smislu; dela v konstrukcijskih pisarnah, delavnicah, na navozu in v ladjenici;
12. opravljanje poskusnih prevzemnih voženj z novimi in popravljenimi ladjami;
13. merjenje ladij;
14. pregled ladijskih parnih kotlov; oddajanje strokovnih mnenj in cenitev o vseh vprašanjih ladjedelstva in ladijskih strojnih naprav.
Člen 11.
V področje pooblaščenih elektrotehničnih inženirjev spadajo tale dela:
1.	vse vrste napeljav nizke napetosti za razsvetljavo in pogon, vse vrste naprav žične in brezžične telegrafije in telefonije, televizije in vobče telekomunikacije, radio, električne in druge nizko- ali visokofrekvenčne napelja-ve, signalne naprave, galvanizacija in galvanoplastika;
2. naprave za akumuliranje, pretvarjanje, prenos in razdelitev kakor tudi naprave za potrošek in uporabo električne energije;
3. vse vrste električnih strojev in naprav za proizvajanje električne energije nizke in visoke napetosti;
4. elektrifikacija države, oblasti, mest in vasi, elektrifikacija tovarn in transportnih naprav;
5. vse vrste električnih železnic, tramvajev, trollev-busov, avtomobilov kakor tudi vitlov (motovil), elevator-jev, osebnih in tovornih dvigal, vse vrste električnih pogonov in varnostnih naprav;
6. sestava tarif za prodajo električne energije;
7. naprave za elektrolizo, elektrometalurgijo in elektrokemijo;
8- elektromedicinski aparati in naprave, kontrolni in varnostni aparati in instrumenti za merjenje električne energije;
9. ureditve in naprave za razsvetljevanje s svetilnimi cevmi vsake vrste; ureditve za električno proizvajanje toplote;
10. naprave za proizvajanje vseh zgoraj omenjenih električnih strojev, aparatov, instrumentov in električnega materiala v mejah elektrotehnične stroke;
11. upravljanje električnih central vseh vrst kakor tudi naprav in napeljav, omenjenih pod 1., toda ob sodelovanju pooblaščenega strojnega inženirja, če gre za električne centrale s parnim pogonom nad 10.000 kV A instalirane sile.
Člen 12.
V področje pooblaščenih inženirjev agronomov spadajo tale dela:
1. vsi posli kmetijsko-tehničnega značaja, zlasti pa vsa kmetijska dela in vsa tehnična in tehnično-ekonom-ska dela pri kmetijskih podjetjih;
2. proizvajanje in prodaja semenja in sredstev za varstvo rastlin ter preparatov in krmil za prehrano živine;
3. upravljanje kmetijskih podjetij in kolektivnih kmetijskih zemljišč [zemljiške zajednice (srenje), izvzemši gozdna posestva, vaška in občinska kmetijska zemljišča] kakor tudi vseh kmetijskih posestev, postavljenih pod sodni sekvester;
4. upravljanje kmetijskih proizvodnih zadrug (živinskih, mlekarskih, vinarskih itd.) in zvez vseh zadrug; vodstvo za pridelavo sladkorne pese pri tvornicah sladkorja;
5. taksacija in cenitev vseh kmetijskih objektov, cenitev škod, storjenih na kmetijskih kulturah, objektih in zalogah pri kmetovalcih, trgovcih in v mlinih, kakor tudi taksacija kmetijskih objektov pri vseh vrstah agrarnih operacij (zložbah ipd.) in razlastitvah;
6. bonitiranje in vse vrste preiskovanja kmetijskih tal; sestavljanje in izvajanje načrtov za izkoriščanje-kmetijskih objektov; opravljanje poskusov radi javne propagande kmetijskih proizvodnih sredstev, kmetijskih priprav in preparatov za pokončavanje škodljivcev in zatiranje bolezni kulturnih rastlin, kakor tudi preparatov in krmil za prehrano živine;
7. analize vseh kmetijskih sredstev in proizvodov;
8. urejanje kmetijskih zemljišč; urejanje planin in planinskih pašnikov in cvetličnih nasadov;
9. gradnja posebnih enonadstropnih kmetijskih gradb vseh vrst (hlevov, sušilnic, shramb, silosov za živalsko hrano, gnojišč itd.) v zvezi z izkoriščanjem kmetijskega zemljišča;
10.	zemljemerska dela v zvezi z izdelavo kmetijskih načrtov in programov.
Člen 13.
(1) V področje pooblaščenih rudarskih inženirjev spadajo tale dela:
1. rudarska raziskovanja, izkoriščanje (eksploatacija) rudnikov, vštevši vse potrebne naprave, obrate itd., ki so sestavni del rudnika, rudarska površinska in jamska merjenja, načrti za rudarske namene, izsledovanje in izkoriščanje rudninskih olj, zemskih smol in plinov ter vseh vrst bitumnov po uredbi o tekočem gorivu, kakor tudi vsa ostala dela, ki se izvršujejo na rudarski način;
2. rudarsko-geološka proučevanja (študij) ozemlja (terena) in rudišč, cenitev rudišč in rudnikov, rudarsko-tehnične analize;
3. horizontalna in višinska snemanja in merjenje ozemlja in površinskih kakor tudi vseh jamskih rudarskih del; načrti prostoslednih pravic, njih omejitve in razmejitve pod zemljo in nad zemljo; načrti izvršenih rudarskih del in projektov rudarskih del, osnovni in letni delovni načrt;
4. rudarsko-gradbene, strojne in elektrotehnične naprave in dela v zvezi z rudarskimi deli, kakor: za raziskovanje, pripravo in izkoriščanje rudišč na zemlji in pod zemljo, za izkop in transport rude in materiala, za obvladanje voda, prezračevanje, zaščito dela in delavcev, za mehanično in kemijsko trebljenje in odbiranje rude, vse vrste oplemenjevanja, predelave in priprave rude za prodajo topilnicam in porabnikom in čiščenje odpadlih voda iz separacij. Vse to velja tudi za kope.
Kolikor gre za gradbene, strojne, elektrotehnične ali kemične naprave in dela na površini, izvzemši površinski kop, in so ta dela večjega obsega ali pomena, veljajo določbe člena 20. tega pravilnika;
5. upravljanje rudarskih podjetij sploh kakor tudi po pooblastitvi rudarskih in sodnih oblastev.
(3) V področje pooblaščenih topilniških inženirjev spadajo tale dela:
1. topilnice, livarne, valjarne in podjetja za predelavo kovin ne glede na to, ali so samostalne ali pa del rudnika, kakor tudi naprave in obrati v zvezi z njimi;
2. topilniška proučevanja in ocenjevanje topilniških možnosti in analize;
3. topilniško-gradbene, strojne in elektrotehnične naprave in dela v zvezi z metalurgičnim delom, kakor: za praženje, taljenje rude in predelovanje v kovine, za rafinerijo kovin, za izdelavo tehničnega železa, za izdelavo zlitin, za predelavo in oblikovanje kovin v blago, sposobno za strojno, gradbeno in drugo rabo, za predelavo goriv, za zaščito dela in delavcev; naprave za transport surovin in dobljenih proizvodov in odpadkov.
Kolikor gre za gradbene, strojne ali elektrotehnične naprave in dela večjega obsega ali pomena, je pogoj sodelovanje pooblaščenega inženirja tiste stroke;
4. upravljanje topilniških, livarniških, valjarniških podjetij sploh kakor tudi po pooblastitvi pristojnega oblastva.
(*) V področje pooblaščenih rudarsko-mehaničnih inženirjev spadajo tale dela:
1.	rudarska merjenja In izdelava načrtov za rudarske namene, kamor se štejejo tudi izkoriščevalna dela, ki ne spadajo pod rudarski zakon in pod uredbo o tekočem gorivu, se pa izvršujejo na zemlji ali pod zemljo na rudarski načinj
2. horizontalna in višinska snemanja in merjenja ozemlja in površinskih kakor tudi vseh jamskih rudarskih del; načrti prostoslednih pravic; omejitve in razmejitve prostoslednih pravic na zemlji in pod zemljo; izdelava načrtov izvršenih rudarskih del in projektov rudarskih del; osnutki osnovnega in letnega delovnega načrta; usmerjanje in nadziranje v tem pogledu pri izvrševanju jamskih del;
3. kalkulacije iz vseh rudarskih merjenj; strokovna mnenja in izdelki (elaborati) v rudarsko-merskih vprašanjih tako za stranke kakor tudi za rudarska, sodna in druga oblastva;
4. odrejanje in kontroliranje ukrepov za postavitev vseh rudarskih, gradbenih in drugih naprav v zvezi z rudarskimi deli tako na zemlji kakor pod zemljo.
Člen 14.
V področje pooblaščenih inženirjev za tehnično kemijo ali tehnologijo spadajo tale dela:
1. kemično - tehnološke, mehanično - tehnološke in elektro-kemične naprave in proizvodi kakor tudi strojne ureditve vseh teh naprav;
2. kemične, fizikalno-kemične, elektro-kemične in tehnološke analize vsega materiala in proizvodo\ n kontrola in revizija naprav;
3. pregled in preizkušanje surovin, kemičnih in tehnoloških izdelkov radi carinjenja ali cenitve ali za kak drug namen;
4. upravljanje v tehničnem smislu kemičnih, ke-mično-metalurgičnih, kemično-tehnoloških in elektro-tehnoloških naprav, toda pri mebanično-tehnoloških napravah praviloma ob sodelovanju pooblaščenega strojnega ali elektrotehničnega inženirja. Kemično-tehnološke naprave s pretežno strojno ureditvijo za proizvodnjo in razvijanje energije nad 2,000.000 kcal/h energije sme upravljati pooblaščeni inženir tehnične kemije in tehnologije samo ob sodelovanju pooblaščenega strojnega inženirja.
Člen 15.
V področje pooblaščenih gozdarskih inženirjev spadajo tale dela:
1. osnavljanje, vzgoja in obnova gozdov in parkov in njih zaščita zoper elementarne nezgode;
2. gospodarski načrti (gospodarske osnove); začasni gospodarski načrti (gospodarski programi); inventarizacija gozdov s sečnim redom; urejanje planin in gozdnih pašnikov, revizija gospodarskih načrtov, predlogi za sečnjo lesa in vzgojo, izkoriščanje gozdov vobče, izsuševanje, kanalizacije in izboljševanje gozdnih zemljišč, Zagrada hudournikov, urejanje lovišč in ribolovov;
3. horizontalna in višinska snemanja in merjenja ozemlja, ki služi za gradbena in tehnična dela v zvezi s pogozdovanjem in napravo parkov, z ureditvijo in izkoriščanjem, cenitvijo, omejitvijo, delitvijo in zaokroža-njem (arondacijo) gozdov in gozdnih zemljišč, ureditvijo planin in gozdnih pašnikov, izločevanjem goličav, izsuševanjem, kanalizacijo in izboljševanjem gozdnih zemljišč, zagraditvijo hudournikov in ureditvijo lovišč in ribolova;
4. cenitev in izdelava elaboratov o vrednosti gozdov in gozdnih zemljišč, izdelava načrtov za izkoriščanje gozdov, kakovostna in denarna cenitev stoječega lesa, okroglega in obdelanega, vse cenitve rad, zavarovanja sploh;
5. bonitiranje gozdnih zemljišč, preizkušanje mehaničnih in lizikalnih lastnosti in geološko preiskovanje
gozdnih zemljišč, kolikor je to v zvezi z gozdnim gospodarstvom in izkoriščanjem gozdov;
6. ocena tehničnih lastnosti in uporabnosti stoječega lesa, okroglega in obdelanega, ocena vrednosti in kakovostne uporabnosti vseh postranskih gozdnih proizvodov;
7. upravljanje gozdnih gospodarstev, individualnih kakor tudi združenih gozdnih posestnikov, in vodstvo za izkoriščanje gozdov in gozdnih podjetij sploh -in tudi na zahtevo upravnih in sodnih oblastev;
8. gozdna občila, naprave in objekti za transport lesa in ostalih gozdnih proizvodov, zlasti pa: vse vrste gozdnih cest z manjšimi cestnimi objekti, gozdne vrete-njače in železnice ne glede na vrsto pogona, s potrebnimi manjšimi objekti in napravami gradbenega značaja, škripci, žične in viseče železnice, skiderji, dvigala, zemeljske, vodne in lesene drče, objekti in naprave za plavljenje in splavljanje lesa po vodi, s potrebnim zavarovanjem itd.;
9. začasne zgradbe in naprave v zvezi z izkoriščanjem gozdov ne glede na njih vrednost, stalne zgradbe za potrebe v gozidnem gospodarstvu in izkoriščanju (za urade, stanovanja in gospodarstvo) do višine enega nadstropja, zgradbe za razne tehnične naprave, potrebne za obdelavo lesa in ostalih gozdnih proizvodov, zlasti pa vse vrste žag, parilnic, sušilnic do vrednosti 500.000 dinarjev za posamezno zgradbo ne glede na vrednost strojev in strojnih napeljav, enostavne lovske hiše in ostale zgradbe do višine enega nadstropja, z napravami in enostavnimi objekti v zvezi z ureditvijo parkov, lovišč in ribolovov;
10. enostavne začasne elektrotehnične, vodovodne in kanalizacijske napeljave, pri vseh spredaj navedenih delih, kolikor se pojavljajo kot postranska dela.
Člen 16.
V področje pooblaščenih geodetskih inženirjev spadajo tale dela:
1. horizontalna in višinska snemanja in merjenja, kolikor je to potrebno za izdelavo načrtov, oddajanje strokovnih mnenj ali izvrševanje v vseh področjih inženirskih strok v tistih primerih, ko naj ta dela hkrati ustrežejo tudi členu 4. zakona o zemljiškem katastru, t- j. da morejo služiti tudi za katastrske namene kakor tudi za zemljiškoknjižne namene po določbi § 1., odst. 1.,
, Pod a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in Pripisih, prav tako pa tudi v vseh primerih, ko služijo ta dela v druge tehnične namene;
2. geodetsko-tehnična dela pri agrarnih operacijah [delitve in zložbe kmetijskih zemljišč, delitve zemljiških zajednic (srenj) ipd. ob predhodni cenitvi po pooblaščenem gozdarskem inženirju glede na razmerje vrednosti •ned lesno gmoto in zemljiščem]; delitve in zložbe stnvhišč s projektiranjem občil po določenem ureditvenem načrtu; •zdelava načrtov in ureditvenih osnov za naselja do
20.000	prebivalcev, izvzemši mesta in važnejše turistične kraje ne glede na število prebivalcev; vsa geodetska ^®la, potrebna za izvrševanje ureditvenih načrtov, z °značbo ureditvene osnove in izdelavo razlastitvenih in Pripojitvenih izdelkov;
3. lotograinetrična in kartografska delu z izdelavo *art;
4. javno oddajanje strokovnih mnenj o vprašanjih Meritve, oblike in površine zemljišč kakor tudi dokazne ^oČi situacijskih načrtov in operatov po § 447. zakona
o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929.;
5.	geodetsko-geometrska dela. ki služijo za katastrske, zemljiškoknjižne ali druge javne namene, kakor: triangulacija, nivelacije, detajlne meritve, reambulacija, ugotavljanje uzurpacij, označoa parcel, upostavljanje mejnih črt, geodetsko-tehnična dela pri izdelavi in vzdrževanju katastra in za ureditev lastninskih in posestnih odnošajev na zemljiščih.
Pooblaščeni inženirji geodeti spadajo med osebe, navedene v § 1., odst. 1., pod a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z-dne 31. decembra 1930., ki so pooblaščene za izdelavo situacijskih (delilnih) načrtov, po katerih se delijo zemljišča po predpisih, ki o tem veljajo, in smejo opravljati v ta namen vsa javna geodetsko-geometrska dela.
Člen 17.
Glede del, ki spadajo po prednji razdelitvi v področje več strok, velja, da smejo tako delo samostalno opravljati inženirji vsake teh strok.
Člen 18.
Področje, določeno s tem pravilnikom za posamezne stroke, ne vpliva na pridobljene pravice pooblaščenih inženirjev in drugih oseb, priznane z zakonom o pooblaščenih inženirjih.
Člen 19.
Minister za gradbe je sporazumno s pristojnimi ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic pristojen za spremembe in dopolnitve kakor tudi za tolmačenje tega pravilnika jn za izdajanje potrebnih pojasnil o razdelitvi dela med posameznimi strokami pooblaščenih inženirjev.
Člen 20.
Kolikor je pri področjih posameznih strok omenjeno kakšno »enostavno« delo iz kake druge stroke, velja, da sč nanaša pooblastitev samo na manjše posle te vrste, a največ do meje izključnega področja pooblaščenih inženirjev tiste stroke.
Člen 21.
Področje oseb iz § 3., odst. 2. in 3., in § 119. zakona o pooblaščenih inženirjih ustreza povsem področju pooblaščenih inženirjev one stroke po tem pravilniku.
Člen 22.
Pooblaščeni inženirji gradbene in kulturnotehnične stroke, ki imajo poleg pooblastitve za svojo stroko tudi še pooblastitev ministra za finance po točki 5. § 9. zakona o pooblaščenih inženirjih ali ki so to pooblastitev dobili na podstavi uredbe ministrstva za finance št. 1100/V z dne 15. januarja 1932. ali po prejšnjih predpisih, priznanih s to uredbo, smejo opravljati vsa javna geodetsko-geometrska dela za izdelavo situacijskih (de' lilnih) načrtov po § 1., odst. 1., pod a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih kakor tudi tista geodetska dela, ki so v zvezi s projektiranjem, oddajanjem strokovnih mnenj in izvrševanjem v mejah njih stroke, s pripombo, da služijo ta dela lahko za katastrske namene po členu 4. zakona o zemljiškem katastru kakor tudi v zemljiškoknjižne namene.
Clen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 12. oktobra 1938.; M. g. št. 43.007.
Minister za gradbe Dobrivoje Stošovič s. r.
Bazne obceveljavne odredbe.
105.
Spremembe in dopolnitve »Pravilnika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote«.
T V §u 4., točka 1., je na koncu mesto pike vejica in je dodati: »ali jih taka oseba rabi pri poklicnem izvrševanju (stroji in orodje vsake vrste, tekočine itd.). Kot blagovni posel veljajo v smislu točke 1. tudi delovršne in posredovalne pogodbe ter prometu z blagom služeči pomožni posli, kakor n. pr. v komisijsko prodajo dano blago.«
Borzno razsodišče v Ljubljani razsoja tudi spore med trgovci in njihovimi potniki (agenti) radi izplačila provizij (službenih prejemkov) in sličnih zahtev.
Su 4., točki 2., je dodati: »Ni potrebno, da se sporna zadeva tiče neposredno poslov samo takega blaga, s katerim se sme trgovati na borzi, marveč zadostuje, da se sporni posel (opravilo, pogodba) na kakršen koli način nanaša na tako blago. Sem spadajo med drugim vsi pomožni posli trgovine (kupčije) za sklenitev, izpolnitev, zavarovanje ali izdelovanje blaga, s katerim se sme trgovati na ljubljanski borzi.«
9 4., točka 3., se do podpičja glasi: »Obe stranki se morata podrediti reševanju razsodišča s pismeno pogodbo, vsaj do takrat, dokler nista spornega posla dokončno obračunali; protokolirani itd.«
§u 4., točki 3., je dodati: »Pooblaščenec za sklepanje posla je upravičen, da sme sprejeti v sklepni list tudi klavzulo glede kompetence borznega razsodišča, ako je iz okolnosti razvidno, da je pooblastitelj molče odobril to klavzulo, čeprav ga ni predhodno za to pooblastil, kar se lahko razvidi iz raznih okolnosti, n. pr. ako je pooblastitelj sprejel sklepno pismo s kompromisno klavzulo, ali da je kupec brez ugovora sprejel blago in ga začel bodisi sam, bodisi po drugih razprodajati. Ni treba, da je specialno pooblastilo za podsodnostno klavzulo pismeno, marveč zadostuje, da je pismeno izdana sklepna pogodba o poslu, ki vsebuje kompromisno klavzulo.
Klavzula o podsodnosti borznega razsodišča se vstavi v sklepno pismo lahko na katero koli mesto, samo da je nad podpisom strank, oziroma da sta jo stranki vzeli na znanje, kar se s podpisom (oziroma pri prolokoliranih trgovcih že s sprejemom zaključnice) presumira. Podsod-nostna klavzula je lahko pisana, tiskana ali s štampiljko natisnjena. Mesto podpisa na zaključnici ni odločilno. Sklepnega pisma ni treba svojeročno podpisati, zadostuje pisano, tiskano ali a štampiljko natisnjeno ime tvrdke,
samo da taka označba vsebuje ime osebe, ki je upravičena za podpisovanje tvrdke.«
Nov »§ 4. a. Stranke se lahko dogovorijo tudi za alternativno podsodnost razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote ali rednega sodišča, ako za dotične posle ni izključno pristojno kakšno redno ali izredno sodišče. Pravico izbire imata obe stranki, alternativa pa je končno odločena z vloženo tožbo. Ako se stranki podredita izključno podsodnosti borznega razsodišča, tedaj ne moreta tožiti pri rednem sodišču. Podsodnostna klavzula veže tudi cesionarja, prevzemnika dolga ali prevzemnika imovine ali podjetja stranke, ki je sklenila pogodbo, kakor tudi poroka, ki je vzel klavzulo v vednost, čeprav pogodbe s kompromisno klavzulo niso podpisali.
O pristanku na podsodnost se lahko stranke dogovorijo vobče za vse posle, katere so že ali jih šele bodo sklenile, in sicer neposredno ali s posredovanjem kake tretje osebe. Ako rok ni določen, se smatra, da velja takšen dogovor za deset let. Vsaka stranka pa more vsak čas z enostransko pismeno izjavo preklicati tak dogovor glede pristojnosti za posle, katere šele bo sklenila. Če vsebuje faktura podsodnostno klavzulo, ki nasprotuje sklenjenemu dogovoru, tedaj se smatra, da ta klavzula ni veljavna. Stranki se smeta tudi v fakturi dogovoriti o podsodnosti borznega razsodišča tako, da protokolirani trgovec fakturo s podsodnostno klavzulo brez ugovora sprejme, neprotokolirana stranka pa takšne fakture sopodpiše ali posebej pismeno odobri. Če sta se stranki podredili reševanju razsodišča na način, naveden v §§ 4. in 4. a, tedaj veže obe stranki tako dogovorjena podsodnost tudi takrat, ako se toži ali oporeka pravilnost sicer priznanega salda, bodisi iz kontokorenta ali iz tekočega računa, samo da je na vsako posamezno postavko bila dogovorjena podsodnost borznega razsodišča, kakor je navedeno v §§ 4. in 4. a.«
V §u 5. je v drugi vrsti mesto: »bodo« postaviti besedo: »so« in črtati: »ko dobi ta pravilnik pravno moč«, ter dodati na koncu tega paragrafa: »Če pa je odločba, s katero se je izreklo razsodišče za nepristojno, postala pravnomočna, je za razpravljanje v tej stvari pristojno samo redno sodišče.«
V §u 6. je dodati: »kakor tudi določbam občih in posebnih uzanc ljubljanske borze za trgovanje z blagom ter drugih v dravski banovini veljavnih zakonov in trgovskih običajev.«
§ 65. se odslej glasi: »Določbe tega spremenjenega in dopolnjenega pravilnika veljajo tudi za vse spore, o katerih še ni bila ne pred sodiščem, ne pri kakem drugem sodišču vložena tožba do tistega dne, ko stopijo te spremembe in dopolnitve v veljavo z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo.«
Kraljevina Jugoslavija
Ministrstvo za trgovino in industrijo Trgovinski oddelek
II.	št. 20140/K/38 v Beogradu dne 14. februarja 1939.
Na podstavi Čl. 1. in 6. zakona o razširjenju veljavnosti zakona o javnih borzah z dne 3. novembra 1886 na vse ozemlje kraljevine Jugoslavije
o d o b r u j e ni
in potrjujem gornje spremembe in dopolnitve »Pravilnika: razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote«.
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r,
Banove uredbe.
106.
Spremembe y staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. januarja 1939., I. št. 1203/1, je postavljen dr. Šraj Amon, banovinski svetnik IV. skupine 2. stopnje pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega svetnika IV. skupine
1.	stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 1939., I. št. 12.626/1—1938, je bil postavljen Šuštaršič Jože, banovinski ekonom VI. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Celju, za banovinskega upravitelja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. januarja 1939., I. št. 1641/1, je bila postavljena na prošnjo Beloglav ec Frida, banovinska dnevničarka-zvaničnica banovinske bolnišnice v Mariboru, za zvaničnico III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
107.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 299 z dne 29. decembra 1938.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 22. decembra 1938.,
I.	št. 54.978, je prepovedano uvažati v našo državo in v ujej razširjati koledar za leto 1939, »Hrvatski domo-branc, izdan v PLttsburgu.
Številka 300 z dne 30. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1938. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje dr. Zontar Josip, profesor
IV.	položajne skupino 2. stopnje realne gimnazije v Kranju; v IV. položajno skupino 2. stopnje P a h a j n e r Franc, profesor V. položajne skupine I. realne gimnazije v Ljubljani in P1 u t Štefan, profesor V. položajne skupine II. realne gimnazije v Ljubljani; v V. položajno skupino Špendal Josip, profesor VI. položajne skupine realne gimnazije v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 22. decembra 1938., št. 129.682, so bili imenovani za razsodnike v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani za poslovno leto 1939.: pri okrožnem sodišču v Ljubljani: <1 r. Berce Janko, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo; Bogataj Ivan, trgovec, Ce-Pon Ivan, trgovec, dr. Dermastja Josip, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice, Erce Fran, P°dravnatelj Zadružne gospodarske banke, Gregorc Iva«, trgovec, Heimibar F. rane, trgovec, J e -
linčič Jernej, trgovec, Kamenšek Fran, trgovec, Kham Fran, trgovec, Lavrič Josip, trgovec, Lukič Zvonimir, družbenik tvrdke Lukič, dr. Pavlin Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, dr. Skale Leon, ravnatelj zavarovalnice >Sava«, Verbič Anton, trgovec, Zemljič Joško, prokurist firme Medič, Žlender Anton, trgovec, vsi iz Ljubljane; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Oset Miloš, trgovec, Pinter Ferdo, trgovec, Roglič Drago, trgovec, vsi iz Maribora; pri okrožnem sodišču v Celju: Kramar Josip, trgovec, Loibner Drago, trgovec, Fazarinc Anton, trgovec, vsi iz Celja; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Kastelic Edmund, trgovec, Bernard Oton, trgovec, Turk Josip, trgovec, vsi iz Novega mesta; pri okrožnem sodišču v Murski Soboti: Benko Josip, industrialec, Ceh Franc, trgovec in Šti-van Ernest, trgovec, vsi iz Murske Sobote.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne 20. decembra 1938. je bil upokojen v območju železniškega ravnateljstva, v Ljubljani Merlini Rudolf, prometnik VIII. položajne skupine s 3. periodnim poviškom.
Številka 301 z dne 31. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1938. so bili odlikovani na predlog ministra za notranje posle: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Andrejka Viktor, polkovnik v pokoju in član mestnega sveta ljubljanskega; z redom Sv. Save III. stopnje Hrovat Alojzij, vseučiliški profesor in član mestnega sveta ljubljanskega, dr. Stele Franc, vseučiliški profesor in član mestnega sveta ljubljanskega in d r. G u š t i n Alojzij, banski inšpektor v pokoju iz Ljubljane; z redom Belega Orla V. stopnje dr. Ažman Josip, odvetnik in član mestnega sveta ljubljanskega ter Wester Josip, prosvetni inšpektor v pokoju in član mestnega sveta ljubljanskega; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik in član mestnega sveta ljubljanskega, Jančigaj Franc, direktor mestnih uradov ljubljanskih, ing. Prelovšek Matko, gradbeni ravnatelj v pok. iz Ljubljane; z redom Sv. Save IV. stopnje: dr. Brilej Arnošt, mestni višji svetnik, Svetel Heribert, mestni svetnik, ing. Poženel Albert, gradbeni ravnatelj, ing. Sonc Stanislav, ravnatelj mestne elektrarne in dr. Bajec Anton, ravnatelj mestne ženske realne gimnazije, vsi iz Ljubljane; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Rusjan Rudolf, mestni višji tehnik, Šebenik Dragotin, ravnatelj pomožnih uradov, Kozamernik Viktor, poslovodja in član mestnega sveta ljubljanskega, Novak Avgust, zasebni uradnik in član mestnega sveta ljubljanskega; z redom Sv. Save V. stopnje: dr. Grošelj Leopold, mestni finančni komisar, Grasselli Andrej, mestni komisar, Pirh Slava, mestni pristav, Nanut Franc, podnadzor-nik policijskih agentov uprave policije v Ljubljani in Pirc Feliks, trgovski poslovodja, vsi iz Ljubljane; z zlato kolajno za vestno službovanje: Lupine Franc, Obreza Ivan, Počkar Bernard, Razbor-nik Blaž, Gradišek Valentin, Tomše Franc, Rudež Franc, Dujec Franc in Raz -boršek Ciril, policijski nadstražniki pri upravi policije v Ljubljani; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Rijavec Leopold, nadzornik policijske straže; Sevšek Franc. Turin Maks. podnadzornika
policijske straže; Medvešček Franc, policijski nadstražnik; Sojer Anton in Jagodic Josip, policijska stražnika, vsi pri upravi policije v Ljubljani; Tepin Alojzij, mestni strojni delovodja; Berg-hauser Karel, mestni poduradnik; Ogrin Josip, podvodja mestnih gasilcev; Muhič Jernej, preglednik cestne železnice; Jensterle Ivan, linijski vodja mestnega trošarinskega urada, vsi pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Abram I v a n , A d a m i č M a k s , Cotič Anton, Breznik Matevž, Č o k e 1 j c Joža, Gabrovec Jakob, Kek Alojzij, Likar Ignacij, Pasar Ivan, Pohleven Franc, Razpotnik Metod, Sam ar Andrej, Smolnikar Ivan, Udovič Joža, Valentinčič Leopold, Vodopivec Ivan, Zore Vinko, Zorec Joža, Pregl Ivan, Kokol Franc, Kovačec Josip, Flakus Josip, Skok Gra-cian, Cvetrežnik Alojzij, Zadnikar Franc, Gorjanc Andrej, Poljanec Franc, vsi policijski stražniki pri upravi policije v Ljubljani; Zer-t u š Karel, mestni trošarinski preglednik; Zupanc Alojzij, mestni višji strojnik; Cerov Franc, mestni trošarinski paznik; Černe Janez, mestni gasilec; Resnik Joža, voznik cestne železnice; Valant Alfonz, mestni poduradnik; Krapež Anton, Mlakar Ivan, stalna mestna delavca ter Škvarča Marija, stalna mestna delavka, vsi iz Ljubljane.
Številka 2 z dne 3. januarja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. decembra 1938. je bil odlikovan na predlog ministra za pravosodje z redom Sv. Save III. stopnje dr. Saria B a 1 d u i n , vseučiliški profesor v Ljubljani.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne 20. decembra 1938. je bil upokojen iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani Hladnik Martin, vlakovodja IX. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
številka 3 z dne 4. januarja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1938. je bil upokojen Kotnik Zorko, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Rečici ob Savinji, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1938. so bili razveljavljeni ukazi: z dne 16. avgusta 1938., III. št. 50.453, kolikor se nanaša na premestitev Kodriča Vladimirja, učitelja VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom, po službeni potrebi iz ljudske Sole v Kočevju, na ljudsko šolo v Mozlju; z dne 10. avgusta 1938., III. št. 50.453, kolikor se nanaša na premestitev Cok Antonije, učiteljice VI. položajne skupine, po službeni potrebi iz ljudske šole v Kočevju na ljudsko šolo v Kočevski reki; z dne 29. marca 1937, 0. n. št. 23.673, kolikor se nanaša na napredovanje Levec Ane, učiteljice šole za defektno deco v Ljubljani, v VI. položajno skupino; z dne 23. junija 1937., 0. n. št. 43.215, kolikor se nanaša na napredovanje Pirc Marije, učiteljice za defektno deco v Ljubljani, v VI. položajno skupino.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
14.	decembra 1938. je bila premeščena po službeni
potrebi k pošti, brzojavu in telefonu Rogaševci Hladnik Frančiška, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Lendava.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. decembra 1938. sta bila premeščena po službeni potrebi: Valant Blaž, nadzornik proge
VIII. položajne skupine VII. sekcije za vzdrževanje proge Delnice v območju zagrebškega železniškega ravnateljstva, v VIII. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor, koroška proga; Ivanuš Matija, nadzornik proge
IX. položajne skupine VI. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice, v VII. sekcijo za vzdrževanje proge Delnice.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 18. decembra 1938. je bil premeščen po službeni potrebi Ličov Franjo, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Lesce—Bled, v postajo Jesenice.
Številka 4 z dne 5. januarja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1938. so napredovali v IV. položajno skupino
2.	stopnje: Likar Franjo, učitelj deške meščanske šole v Celju, Gospodaric* Cecilija, učiteljica meščanske šole na Jesenicah, Ojstriš Ana, upraviteljica I. dekliške meščanske šole v Ljubljani, Lajovic Albin, učitelj 1. deške meščanske šole v Ljubljani, Bašte K loti Id a, učiteljica I. dekliške meščanske šole v Ljubljani, Levstik Franja, učiteljica dekliške meščanske šole v Celju. Štraus Marija, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Mariboru, Debelak Sofija, učiteljica dekliške meščanske šole v Celju, Grašer Josip, učitelj deške meščanske šole v Celju, Tavčar Marija, učiteljica I. deške meščanske šole v Ljubljani in Triler Alojzija, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Ljubljani, do-sedaj uradniki V. položajne skupine.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 22. decembra 1938. so bili premeščeni: Požar Herman, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Dravograd—Meža, v postajo Zidani most, po službeni potrebi; Grč man Stanislav, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, za šefa postaje Sava; H roinec Josip, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Škofljica, v postajo Kresnice, oba na prošnjo.
številka 0 z dne 10. januarja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1938. je bil postavljen na prošnjo Sedej Frančišek, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Pragersko, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kolodvor.
7.	odločbo ministra za finance z dne 24. septembra
1938.,	št. 13.718/1 X, sta bila p r e m e š č e n a : Č r e p i n -ko A loj z, višji poverjenik finančne kontrole glavnega oddelka Ljubljana mesto, v glavni oddelek Zagreb-Grički; Toš Franjo, višji poverjenik finančne kontrole glavnega oddelka Zagreb-Maksimirski, v glavni oddelek Ljubljana, obu po službeni potrebi.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani, y Tiska La zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 17. kosu X. letnika z dne 1. marca 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
.VI. No 10/9.	541-3-3
Razpis.
Na osnovi zakona o drž. računovodstvu Sl. 82. do 105. in oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor posamezni zavod1 gotovih potrebščin nfe oskrbujejo v lastni režiji ali jih ne krijejo na drug način — v proračunskem letu 1939./40., to je za dobo od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940. za sledeče zavode:
1. Splošna bolnica v Mariboru,
2. Javna bolnica v Celju,
3. Javna bolnica v Murski Soboti,
4. Javna bolnica v Slovenjem Gradcu,
5. Javna bolnica v Brežicah,
6. Javna ženska bolnica v Novem mestu.
7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju,
8. Banovinska hiralnica v Vojniku,
9. Banovinsko zdravilišče na Golniku,
10. Gluhonemnica v Ljubljani,
11. Banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. Banovinski dečji dom v Mariboru,
13. Zavod za slepo deco v Kočevju.
Licitacija se bo vršila
v torek dne 21. marca 1939. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej.
Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa je skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Nadrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred pretekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba Ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kralj. banska uprava dravske banovino.
V Ljubljani dne 17. februarja 1939. Namestnik bana pomočnik Dr. Majcen s. r.
K V-No. 249/2—1939.	583—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za premostitev reke Savinje pri Nazarjih v km 14*030 banovinske ceste 11/200 Prihova—Nazarje—Gornji grad I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
16.	marca 1939. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka v Gledališki ulici št. 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,462.619*39.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. februarja 1939.
$
V—No. 358/5.	539—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske kanovine v Ljubljani razpisuje za oddajo električnih, plinskih, vodovodnih in strclovodnih instalacij pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. marca 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
din
1. za instalacije vodovoda 355.680*37
2. „	„	plina	•	232.220*15
3. „	„	elektrike	177.020*—
4. „	„	strelovoda_______7.150'—
skupaj 772.070*52 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. februarja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II R 17/39-2.	472-3-2
Prvi oklic.
Na podstavi § 36. zakona o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930.
(^Službene novinec z dne 1. julija 1930., št. 146/LIII/308) se določa dan
1.	marca 1939., od katerega dne dalje je postopati z osnutkom nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murski Črnci v sodnem okraju Murska Sobota tako, kakor z novo zemljiško knjigo. Obenem se uvaja postopek po §§ 36. in sledečih zgoraj navedenega zakona, da se knjiga popravi. Od tega dne se morejo nove lastninske, zastavne in druge knjižne pravice na nepremičninah, vpisanih v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati samo z vpisom v novo zemljiško knjigo.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve
najkasneje do vštetega 1. oktobra 1939.
a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige, da bi se v njej spremenili vpisi, ki so obseženi v njej in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmerij, pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali prenosom ali s popravo označbe zemljišč ali s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakor koli drugače,
b) vsi oni, ki so si pridobili še pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige na zemljiščih, vpisanih v njej ali na njih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, kolikor bi bilo treba te pravice vpisati kot stara bremena in niso bile vpisane v novo zemljiško knjigo že ob osnovanju nove zemljiške knjige ali niso bile vpisane tako, kakor je treba.
Prijavne dolžnosti v ničemer ne spreminja to, da je pravica, ki jo je treba prijaviti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz kakšne sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo prijaviti zoper tretje osebe, ki si pridobe knjižne pravice v dobri veri na podstavi vpisov, v novi zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani.
Ce se oklicni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; prav tako se ta rok ne sme podaljšati za posamezne stranke.
Prijave je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti. Pri tem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled.
Apelacijsko sodišče, odd. II.,
v Ljubljani, dne 8. februarja 1939,
*
Og 1/39-3	591
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Budja Peter, rojen 30. julija 1895. ▼ Noričkem vrhu, tam stanujoč kot poljedelec, pristojen v občino Slatina Ra-denoi, vse srez ljutomersko-gornjerad-
gonski, je odrinil meseca aprila 1915. k 87. peh. polku v Celje. Od tam je odšel meseca julija 1915. na rusko fronto v Galiciji. Končno je bil dodeljen 2. peh. polku in služil pri 6. četi 4. vodu. Meseca avgusta 1915. je pisal z ruske fronte zadnje pismo domov. Pozneje ni bilo več glasu o njem in so bila vsa poizvedovanja brezuspešna.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo sestre Budja Terezije, šivilje v Gornji Radgoni 64, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Kocjanu Josipu, pi9. predstojniku okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Budja Peter se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. 3. 1940. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 23. februarja 1939.
Og 29/39-2.	588
Amortizacija.
Na prošnjo Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mese-eih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
1. 1306 Produktivna zadruga	din
krojačev, Maribor ....	112'—
2. 1412 Starostni fond krojačev, Maribor.................. 36'50
8.	228 Osrednje društvo usnjarjev, podružnica Maribor . .	530'—
4. 779 a Podružnica kovinarjev, Tezno . . ^ . . . .	51'—
5. 3202 Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, lokalni
fond, Maribor................... 22'—
6. 595 a Reisefond des Lieder-bundes der Bficker, Maribor	80'—
7. 1183 a Udruženje delavskih rediteljev, edinica Maribor	148'—
8. 481 a Buchdruckerverein Maribor....................... 89'50
9. 4124 >Volksstimme« Pomožni fond za revne otr., Maribor ............................... 32'—
10. 1128 Pulko Herman, Maribor, Vildenrajnerjeva 8 . .	157'—
11. 2253 Dana Grobelnik, Sodna	409'—
12. 232 a Del. tel. društvo »Sloga«, Maribor....................196'—
13. 2974 Erjavc Alojz, Ljubno 57	162'—
14. 2878 »Marica«, Tržič . . .	168'—
15. 1041 Del. izobr. društvo »Svoboda«, Šoštanj . . .	158'—
16. Del. tel. in kult. zveza »Svoboda«, Centrala št. 4057 . .	2.986*—
17. 457 a Del. tel. in kult. zveza »Svoboda«, Šiška ....	102*—
18. 1487 Godbeni odsek podr. »Svobode«, Šiška ....	80'—
19. 274 Godbeni odsek »Svobo-	din
de«, Vodmat		303 —
20. 2411 Gradbeni odsek »Svo-	
bode«, Šiška		22'—
21. 296 a Izobraž. društvo »Svo-	
boda«^ Celje		42'70
22. 1576 Odbor za nabiranje za-	
stave »Svobode« ....	335'—
23. 2043 Pevski odsek »Svobo-	
de«, Maribor ......	53'-
24. 3035 Pevski odsek »Svobo-	
de«, Maribor		246'—
25. 2885 Podzveza D. T. E. »Svo-	
boda«, Vodmat		45'50
26. 981 »Svoboda«, Tržič . .	73'-
27. 877 »Svoboda«, knjižnica .	31'—
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 20. februarja 1939.
*
V R 1645/39—4.	599
Amortizacija.
Na prošnjo Bregar Emilije roj. Ulor, hišne posestnice v Mariboru, Gosposka ulica, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih, po-čenši s priobčitvijo v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku te-ra roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 10.699, glaseča se na ime »Ulor Emilie« z vlogo 3.689 dinarjev.
Okrajno sodišče v, Mariboru, odd. V.,
dne 24. februarja 1939.
*
I R 70/39-4.	608
Amortizacija.
Na prošnjo Polanec Terezije, posestnice v Lormanju št. 7, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik poziva, da uveljavi v 6 mesecih, počenši od 23. februarja
1939.,	svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. št. 16.938, glaseča se na ime Polanec Terezija z vlogo din 4.140'—.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, odd. I.,
dne 23. februarja 1939.
$
P 32/39-1.	600
Oklic.
Tožeča stranka Brajčič Dako iz Hrasta št. 16, ki ga zastopa odvetnik Pretnar Slavko iz Metlike, je vložila proti toženi stranki Dragelju Nikotu iz Hrasta št. 16 oziroma njegovi zapuščini radi din 6.334'— spp. k opr. št. P 32/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 23. 3. 1939. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 20, razpravna dvorana.
Tožencu oziroma njegovi zapuščini se postavlja za skrbnika g. Savom Ferdo, tus. služitelj, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 13. februarja 1939.
»j*
1 613/38—20.	352
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin, in sicer po sledečih skupinah: I. skup. vi. št. 27 k. o. Blatno: hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiške parcele; II. skup. vi. št. 28 k. o. Blatno: hiša št. 20, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele; III. skup. vi. št. 139 k. o. Blatno: zemljiške parcele; IV. skup. vi. št. 140 k. o. Blatno: zemljiške parcele; V. skup. vi. št. 198 k. o. Blatno: zemljiške parcele; VI. skup. vL št. 31 k. o. Blatno:, hiša, gospodarsko poslopje, zemljiške parcele in pritekline.
Dražba se bo vršila najprvo po zgoraj navedenih skupinah, nato pa v celoti.
Cenilna vrednost: ad I. skup.: dinarjev 34.802'35, ad II. skup.: din 67.971'45, ad III. skup.: din 10.006'—, ad IV. skup.: din 22.593'25, ad V. skup.: din 1.068'— in ad VI. skup.: din 106.016'95.
Vrednost pritekline: din 14.738'—, ki pa je že upoštevana v gornji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: ad I. skup.: dinarjev 23.201'32, ad II. skup.: din 45.314'36, ad III. skup.: din 6.670 66, ad IV. skup.: din 15.062'16, ad V. skup.: din 712'— in ad VI. skup.: din 70.677'96.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 22. januarja 1939.
*
I 3883/38-19.	592
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1939. dopoldne ob d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zabukovca vi. št. 514, 414.
Cenilna vrednost: din 14.986'—.
Najmanjši ponudek: din 9.990'66.
Vadij: din 1.498'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti gl®* de nepremičnine v škodo zdražitelja> ki je ravnal v dobri veri,
Dri'-">*e pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg8 sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI•» dne 21. februaria 1939.
Proglasitve za mrtve.	586
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se mora o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. štev. 128, domnevati, da so umrli. Pcgrešanee to sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
line, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok preteče dne
Verbič Stanko, roj. 26. II. 1893., čnkostavec, na G Unčah.	Z nekim črnovojniškem polkom je odšel na italijansko bojišče in je baje v jeseni leta 1915. na Doberdobu padel. Od tedaj dalje ni nobenega glasu o njem in se domneva, da je mrtev.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Verbič Adolf, mizar v Ljubljani, Zvezna ul. 1.	24.1.1939., Og 18/39-2	1. 3. 1940.
Kopač Valentin, roj. 12. II. 1878.. pas. v Zgornjih Pirničah št. 56.	Je odšel s 27. p. p. ob izbruhu svetovne vojne na rusko bojišče. Zadnje poročilo od njega je dospelo v juliju 1916. leta, v katerem je sporočil, da je v ruskem ujetništvu. Vsa poizvedovanja o njegovi ueodi so bila brezuspešna. Domneva se, da je umrl.	Kopač Marija, pos. žena v Pirničah št. 56.	Kopač Marija, pos. žena v Pirničah 56, p. Medvode.	27.1.1939., Og 20/39—2	1. 3. 1940.
Zapušek Valentin, roj. 15. XII. 1900., pos. sin v Gor. Jablanici st. 1.	Kot biv vojak 11. komp. biv. 117. p. p. se je udeležil bojev na italijanski frcntii v Tirolah ter je baje dne 8. oktobra 1918. smrtno zadet na Col de Rcssu padel. Od tedaj dalje se ni več oglasil. Domneva se, da je mrtev.	Zapušek Neža iz Gor. Jablanice št. 1.	Zapušek Neža, Gor. Jablanica št. 1, p. Šmartno pri Litiji.	24.1.1939., Og 14/39-3	1. 3. 1940.
Mathien Teodor, roj. 1. XI. 1896., zaseb. v Ljubljani, Dunajska c. št. 16.	Je odšel s 27. planinskim polkom v juliju 1916. na rusko bojišče v Galicijo. Od tedaj se ni več oglasil in je izginil brez sledu.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Mathian Ivan, arh. v Ljubljani, Tyrševa c. 12.	30.1.1939., Oe 23/39—2	15. 3. 1940.
Sotlar Karol. roj. 9. VII. 1895., tapetnik v Ljubljani, Japljeva ul. 3.	Je odšel s 17. p. p. na rusko bojišče spomladi leta 1915., od koder se je zadnjič javil v mesecu juniju 1915. Kljub poizvedbam po R. K. niso mogli svojci ničesar ugotoviti o njegovi usedi.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani	Sotlar Benedikt, čevljar v Ljubljani, Pokopališka ul. 5.	30.1.1939., Og 24/39—2	15. 3. 1940.
Marn Anton, roj. 15. XII. 1893., tesar na Sapu št. 29.	Je odšel e 17. p p. v maju 1915. na rusko bojišče od tam pa na soško fronto, kjer je leta 1916. baje v bojih na gori Kalvariji zadet od krogle padel. Vsa poizvedovanja o njegovi usodi so bila brezusj>ešna. Ilo-mmeva se, da je mrtev.	Marinšek Rozalija, krojača žena v Šmarju št. 36. »	Marinšek Rozalija, krojača žena v Šmarju 36, pošta Šmarje-Sap.	31.1.1939., Og 21/39—2	15. 3. 1940.
Hauptman Anton, roj. 3. XII. 1887., pos. sin v Št. Jurju št. 17.	Je odšel s 27. p. p. 4. komp., strojniški odd., na rusko bojišče in je baje bil v mesecu februarju leta 1915. v bojih v Karpatih težko ranjen. Prišel je v bolnico v vasi Ser-bija v Bukovini, kjer je na zadob-ljenih ranah baje umrl.	Hauptman Anton, pos. v Št. Jurju 17.	Hauptman Anton, pos. v Št. Jurju 17, obč. Litija.	6. 2. 1939., Og 11/39-2	15. 3. 1940.
Čadež Franc, roj. 10. XI. 1881., pos., Hotovlje 34.	Je odšel s 7. art. polkom na bojišče. Nazadnje je bil na fronti v Tirolah, kjer je bil od Italijanov ujet in odveden na otok Sardinijo in je tam baje dne 31. maja 1915. na griži umrl.	Čadež Alojzija, pos. hči, Hotovlje št. 34.	Čadež Alojzija, pos. hči v Hotovljah št. 34.	9. 2. 1939., Og 22/39-2	15. 3. 1940.
Juvan Anton, roj. 27. V. 1895., delavec v Šmartnem št. 5 pri Litiji.	S 27. domobranskim p. p. je odšel na italijansko bojišče, kjer je baje dne 25. julija 1915. padel. Uradnega potrdila o njegovi smrti mati ni prejela. Domneva ee, da je mrtev.	Juvan Frančiška, zaseb. v Gradcu pri Litiji št. 68.	Juvan Frančiška, zaseb. v Gradcu št. 68 pri Liliji.	16.2.1939., Og 25/39-2	15. 3. 1940.
Borštnar Anton, roj. 3. VI. 1893., koč. sin v Zavrstniku št. 32.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne na rusko bojišče, nato na italijansko fronto, kjer je bil 1. nov. 1915. ujet ter odveden v ujetništvo v Mi-neva-Ribola prov. Groseta, Italia. V ujetmševu je baje nevarno zbolel in na posledicah te bolezni umrl. Uradnega obvestila svojci o njegovi smrti niso prejeli.	Borštnar Rozalija iz Zavrstnika 82.	Borštnar Rozalija iz Zavrstnika št. 32, obč. Šmartno pri Litiji.	20. 2.1939., Og 26/39-3	15. 3. 1940. 	
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 22. februarja 1939.
I 1656/37—32.	595
Dražbeni oklic.
Dne 29. marca 1939. dopoldne c b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jošt vi. št. 26, 28.
Cenilna vrednost:, din 94.67415.
Vrednost pritekline: din 1.01685.
Najmanjši ponudek: din 63.11610.
Vadij: din 9.467'415.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 20. februarja 1939.
*
I 213/38—10.	601
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Begunje vi. št. 35, 376, 635, 113, zemljiška knjiga Selšček vi. št. 220.
Cenilna vrednost: din 14.07970.
Najmanjši ponudek: din 9.386‘46.
Vadij: din 1.410’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 31. januarja 1939.
I 583/38-9.	545
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mozelj vi. št. 490.
Cenilna vrednost: din 10.069’—.
Najmanjši ponudek: din 6.713’—.
Varščina: din 1.007'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 16. februarja 1939.
H*
I 525/38-8.	404
Dražbeni oklic.
D n e 5. aprila 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mršeča vas vi. št. 77.
Cenilna vrednost: din 93.524'80.
Vrednost priteklin: din 6.700'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 62.349*86.
Varščina: din 9.352’48.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 25. januarja 1939.
V I 3436/38.	468
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču .v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ježica vi. št. 563.
Cenilna vrednost: din 66.120'—.
Vrednost pritekline: din 1.600'—.
Najmanjši ponudek: din 45.147'—.
Varščina: din 6.772'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 1. februarja 1939.
•j*
IX I 4974/38-7.	528
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1939. ob e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 436.
Cenilna vrednost: din 35.000'—.
Najmanjši ponudek: dih 23.333'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 4. februarja 1939.
H«
IV I 1991/38—14.	594
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ruše a) vi. št. 385 in b) vi. št. 391.
Cenilna vrednost: ad a) din 143.945, ad b) din 92.050'—; oba vložka skupaj din 235.995'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: ad a) 71.972'50 dinarjev, ad b) din 46.025’—.
Vadij: ad a) din 14.394'50, ad b) din 9.205'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 16. februarja 1939.
H5
IX I 3700/38—15.	479
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh. vi. št. 274.
Cenilna vrednost: din 201.480'—.
Vrednost priteklin: din 29.000'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 100.740'—.
Vadij znaša din 20.148'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sjcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 6. februarja 1939.
IX I 5940/38-5.	607
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Hlapje vi. št. 59.
Cenilna vrednost: din 31.791'40.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 21.194'26.
Vadij: din 3.179'16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 8. februarja 1939'.
IX I 5321/38-7.	497
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1939. ob e n a j • stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Studenci vi. št. 422.
Cenilna vrednost: din 349.202'—.
Najmanjši ponudek: din 174.651'-7-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja' glede nepremičnin v škodo zdražitelJ3’ ki je ravnal v dobri veri.	,
Drugače pa se opozarja na dražb en oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 8. februarja 1939.
IV I 1955/38-14.	516
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gradiška polovica vi. št. 60.
Cenilna vrednost: din 43.25710.
Vrednost priteklin: din 6.550’—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 28.838’08.
Vadi j: din 4.32571.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 14. februarja 1939.
IV I 4583/38-8.	#	#	581
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Janževa gora vi. št. 5 in 98.
Cenilna vrednost: din 6.77775.
Vrednost priteklin: din 10’—, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 4.518'—.
Vadij: din 678’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 14. februarja 1939.
•j;
I 570/38—9.	520
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	št. Rupert vi. št. 113.
Cenilna vrednost: din 9.078’—.
Najmanjši ponudek: din 6.052’—.
Vadij: din 908’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 16. februarja 1939.
$
I 395/38-17.	590
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1939. ob osmih ko pri podpisanem sodišču, soba št. 35, Prvo nadstropje, dražba nepremičnin *6mljiška knjiga Bela cerkev vi. št. 121, <15, 454.
Cenilna vrednost: din 24.245’—.
Najmanjši ponudek: din 16.184’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 24. februarja 1939.
I 2450/38.	609
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Belski vrh vi. št. 65.
Cenilna vrednost: din 37.481.70.
Vrednost priteklin: din 1.680’—.
Najmanjši ponudek: din 24.990’—.
Varščina: din 3.750’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega, sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I.,
dne 20. februarja 1939.
H*
I 380/38—11.	522
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jurij vi. št. 33, 111 in 313.
Cenilna vrednost: din 106.212'—.
Vrednost priteklin: din 2.200’—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 70.808’25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah
dne 11. februarja 1939.
$
I 405/38-12.	521
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrh vi. št. 551 in 695 (majhna hiša, hlev s podom in kozolcem, nekaj gozda, vinograda, pašnika in njiv).
Cenilna vrednost: din 25.144’—.
Vrednost pritekline: din 1.170’—, ki je upoštevana že v gorenji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 16.76275.
Pravice; ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah
dne 11. februarja 1939.
*
I 857/38-10.	414
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trate vi. št. 22.
Cenilna vrednost: din 35.211’80.
Vrednost priteklin: din 1.550’—.
Najmanjši ponudek: din 24.50775.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
tlede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 1. februarja 1939.
$
I 399/38-9.	449
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba l/t nepremičnin zemljiška knjiga Roginska gorca V, vi. št. 329.
Cenilna vrednost: din 3.385‘50.
Najmanjši ponudek: din 2.257’—.
Jamčevina: din 339’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 1. februarja 1939.
I 173/38-13.	483
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin po posameznih skupinah zemljiška knjiga Podgora vi. št. 115 in 388.
Cenilna vrednost: din 159.230’35.
Vrednost pritekline: din 809’—.
Najmanjši ponudek: din 106.154o4.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb«, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 13. decembra 1938.
I 504/38—3.
Dražbeni oklic.
579
Dne 14. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmatevž vi. št. 201, 98, 167, 183, Spodnje Gorče vi. št. 274.
Cenilna vrednost: din 1,156.518'30.
Vrednost priteklin: din 26.983’—.
Najmanjši ponudek: din 789.000’87.
Varščina: din 118.350’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko dne 18. januarja 1939.
I 499/38.
*
Dražbeni oklic.
580
Dne 14. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnava vi. št. 29, Šmiklavž vi. št. 135, Reka vi. št. 212.
Cenilna vrednost: din 273.851’20.
Vrednost pritekline: din 20.530’—.
Najmanjši ponudek: din 196.254*—.
Varščina: din 29.438’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
flede nepremičnin v škodo zdražitelja. i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem dne 4. februarja 1939,
ypisi v trgovinski register.
.Vpisale so se nastopne firme:
230.
Sedež: Celje-Gaberje.
Dan vpisa: 7. februarja 1939.
Besedilo: Celjska tovarna za mletje mineralov ing. M. A. Westen.
Obratni predmet: Tovarniško mletje živca, kremena in drugih rudnin.
Imetnik: Ing. Maks Adolf Westen, industrialec, Celje-Gaberje.
Prokura se podeli Tomiču Feliksu, prokuristu, Celje, Mariborska cesta 3.
Firmo podpisuje ali imetnik ali prokurist samostojno, slednji na ta načiu, da pristavi pod besedilom firme svojeročni podpis s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 7. februarja 1939.
Rg A III 220/2.
*
231.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 23. februarja 1939. Besedilo: Spitzer Ludvik, trgovina s
poljskimi pridelki na debelo, Dolnja Lendava.
Obratni predmet: Trgovina s poljskimi pridelki na debelo.
Imetnik:	Spitzer	Ludvik,	trgovec,
Dolnja Lendava.
Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV.,
dne 23. februarja 1939.
Fi 4/32/2. — Rg A I 126/2.
*
232.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 16. februarja 1939.
Besedilo: Weisz Žiga, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno v Dolnji Lendavi, Glavna ulica št. 90.
Obratni predmet: Trgovina z manufakturo in konfekcijo.
Imetnik: Weisz Žiga, trgovec, Dolnja Lendava, Glavna ulica št. 90.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 16. februarja 1939.
Fi 2/38 - Rg A I 124/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
233.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 7. februarja 1939. Besedilo: Brata Golobič.
Iz družbe je izstopil Golobič Anton, vstopila pa je Golobič Mara, žena trgovca v Celju, ki je tudi upravičena sama ali skupno z Golobičem Josipom podpisovati firmo tako, da postavi pod tiskanim, s štampiljko odtisnjenim ali na-i;i~anim besedilom firme svoj svojeročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 7. februarja 1939.
Rg A III 215/5.
Izbrisala se je nastopna firma:
234.
Sedež: Sevnica.
Dan izbrisa: 31. januarja 1939. Besedilo: >Quebracho«, družba z omejeno zavezo v Sevnici.
Zaradi prenosa sedeža iz Sevnice v Ljubljano.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 1. februarja 1939.
Rg C 11 86/13.
Konkurzni razglasi
235.	612
Potrditev poravnave.
Okrožno sodišče v Ljubljani potrjuje v pora, ualni stvari izven konkurza tt. >Zora« kom. družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, na poravnalnem naroku dne 9. febr. 1939. med dolžnico in njenimi upnik' sklenjeno poravnav.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. fc’ -uarja 1939.
Por 22/38-42.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. februarja 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podlosja ... 1.913,149.81319 f+ 987.61048) Devize, ki niso v po-ilosi 443,104.659-75 i —24,134 708^4) Kovani denar 350142.576'—1 + 6,023.559"50) Posolila . . .1.661,756.132-77 — 4,851.812—) Vrpdnostni
papirji . . . 265,101.913'35 Prejšnji predjemi
državi .. .1.629,262.003-16 (+	555.402'73)
Začasni predjemi gl.
drž hlauaini 600,000.000-—
Vrednosti rezervo fonda 234,708.30049 V rednosti ostalih fondov 	 36,683.195-43	(+	211.068—)
Nepremičnine .......... 187.709 498-791+	572.883-84)
Razna aktiva '.026,‘>31.O6K-R4 + 5,039.969 22)
dinarjev
9.347,849.0.1-57
Pasiva.
Kapital . . . 180.000.000—
Rezervni
fond .... 238,203.231-34 Ostali fondi 37,660.432 10 Bankovoi v ol.toku . . 6.385,’741.700—1— 50,874.900—) Obveze na
pokaz . . . 2.240.710 546-89(+ 1,635.116-47) Obveze z rokom .... 30.000.000*—
Razna pasiva 235,533 151-24 -j-33,643.758 06) 9.347,841.061-57
Obtok in obveze .... 8 626.452.246.89 Celotnokritje . . .	z8"49	°/0
Kritje v zlatu .... 28'33°/,
Obrestna mera:
po eekomptu....................  ,	,	,	•	8®
po zastavah: na zlato in varante . < na vrednostne papirje .
f>%
*
605
Št. 12260/39.
Predmet: Oddaja in licitacija del za tramvajsko čakalnico in podzemno jav' no stranišče na Masarykovi cesti.
Razglas.
Mestna občina ljubljanska razpisUv v skrajšanem roku oddajo težaških) *
il a Mnlr i li	it	olr	i	lv	.1	ik	I	l.-nttnli	v	oPllP	'
darskih, betonskih del, kanalizacij? ,.
-	-	-	•	-	-	iku‘
mizarskih, ključavničarskih, klepar«*, del ter vodovodne instalacije za *grfl' njo tramvajske čakalnice in podzeninfP. javnega stranišča na Masarykovi ®e pred kolodvorom.
oj)
Ponis dela, načrti in stavbeni P°^,jj se dobe od 2. III. 1939. dalje v mestnega tehn. oddelka, Nabrežj?
septembra 2/II, soba št. 7, med uradnimi urami.
Pravilno kolkovane ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva do dne
9.	III. 1939. do 11. ure, kjer je takoj nato komisijsko odpiranje ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 25. februarja 1939. Predsednik:
Dr. Adlešič s. r.
.VI. št. 3313/39.
*
613
Razglas.
Mestni tehnični oddelek mestnega poglavarstva razpisuje pismeno dražbo za oddajo mestnih voženj s konjsko vprego in s tovornimi avtomobili. Dražba bo dne 11. aprila 1939. ob 11. uri dopoldne pri mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2,
II.	nadstropje, kjer se dobe vsi razpisni pripomočki in pogoji.
Mestno poglavarstvo v Ljunljani dne 22. februarja 1939.
Predsednik:
Dr. Jure Adlešič s. r.
J. No. 91/60-1939.
582
Razglas
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Po nalogu kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. februarja 1939., V. No. 91/ /45—59, razpisuje sreško načelstvo v Celju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., njegovih sprememb oziroma dopolnitev, objavljenih v »Službenih no-vinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, objavljenega v »Službenih no-vinah« z dne 25. novembra 1921., prvo javno ustno zmanjševalno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državne ceste št. 50:
proračuna-km	m3	ni	znesek	kavcija
din din
38-43
43-49
49-53
53-57
57-61
61-65
65-72
72-78
78-81
81-84
84—90
90—97
440
630
660
690
630
650
970
740
500
500
730
860
610
610
450
23.760— 3.000'— 37.800— 4.000'— 44.500 — 5.000'— 51.405— 6.000'— 51.345— 6.000'— 50.050 — 6.000'— 74.690- 8.000'-45.880— 5.000'— 34.000— 4.000'— 36.000'— 4.000'— 44.530'— 5.000'— 52.460'- 6.000'-38.125'— 4.000'— 41.175'— 5.000'— 40.500'— 5.000'—
97—101 . . .
JOl-105 . . .
105—110 . . .
Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Celju za vsako navedeno progo posebej, in sicer: v soboto, dno 1. aprila 1939. ob 10. uri progo km 38—43, ob 10.30 uri za Progo km 43—49, ob 11. uri za progo km 49—53, ob 11.30 uri za progo km 53 d® 57, ob 12. uri za progo km 57—61;
L
v ponedeljek, dne 3. aprila 1939. ob
10.	uri za progo km 61—65, ob 10.30 uri za progo km 65—72, ob 11. uri za progo km 72—78, ob 11.30 uri za progo km 78 do 81, ob 12. uri za progo km 81—84;
r torek, dne 4. aprila 1939. ob 10. uri za progo km 84—90, ob 10.30 uri za progo km 90—97, ob 11. uri za progo km 97—101, ob 11.30 uri za progo km 101 do 105, ob 12. uri za progo km 105—110.
Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Vsak ponudnik mora podpisati pred licitacijo izjavo, da pristaja na dražbene in dobavne pogoje in mora predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem tromesečju ter potrdilo o kavciji, katero je vložiti pri davčni upravi v Celju. Kavcija sestoji iz gotovine, iz državnih oziroma od države garantiranih obveznic, iz garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Dobava gramoza za jesensko posipanje mora biti izvršena do 30. septembra, za pomladansko posipanje do 31. decembra 1939.
D ržavnocestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponudenih enotnih cen, dobavo poljubno zvišati, znižati ali pa sploh opustiti.
Ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju dne 22. februarja 1939.
*
V.	No. 87/3.	571a—2—1
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza in peska za državni cesti št. 2 in 28 v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, ki bo v soboto dne 1. aprila t. 1. ob 9. uri za odseke med km 497*106 do 556 drž. ceste št. 2, ter
v j :nedeljek dne 3. aprila t. 1. ob
9.	uri za odseke ined km 556—577 drž. ceste št 2 in med km 779*413—808'666 drž. ceste št. 28.
Vse natančnejše podatke in pogoje glej prilogo k 16. kosu »Službenega lista« z dne 25. februarja 1939.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu dne 22. februarja 1939.
*
Štev. 1052/39.	589
Razpis službe.
Občina Šoštanj razpisuje službo sluge d ne viličarja pri davčni upravi v Šoštanju.
Pravilno opremljene pismene prošnje je vložiti do 25. marca 1939.
Uprava občine v Šoštanju dne 23. februaria 1939.
Št. 506.	574-3-2
Razpis.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani razpisuje prevzem dimnikarskih del v zavodovih poslopjih v Ljubljani, Poljanski nasip, in na Studencu za čas od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940.
Ponudbe, kolkovane z din 10'—, je vložiti do 25. marca 1939. pri upravi bolnice v Ljubljani, kjer se dobe tudi nadrobni pogoji in ostala pojasnila.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani dne 22. februarja 1939.
*
596
Razglas
o volitvah delegatov in namestnikov za zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Na podstavi predpisov § 58. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v prečiščenem besedilu z dne
12.	decembra 1933. (»Službene novine« št. 285/LXXXIV) razpisujem volitve delegatov in njihovih namestnikov za zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Kot dan volitev oziroma dan, ko naj se preštejejo glasovi, oddani ob volitvah, določam 4. april 1939.
Aktivno volivno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne
15.	februarja 1939. člani Pokojninskega zavoda, in njihovi službodajalci. Vsak zavarovanec ima en glas, vsak službo-dajalec pa t 'iko glasov, kolikor je imel ta dan zavarovanih nameščencev.
Volivni upravičenci so vpisani v imeniku članov (katastru volivcev), ki je sestavljen ločeno za nameščence in službodajalce in ločeno za naslednji dve volivni okrožji:
1. za volivce iz območja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani;
2. za volivce iz ostalega območja (bivše Dalmacije itd.).
V smislu § 25., toč. 2. in 11., statuta Pokojninskega zavoda volijo neobvezni zavarovanci skupaj z obveznimi, njihovi službod«talci pa s službodajalci obvez-i.ih zavarovancev. Ravno tako so priključeni obveznim zavarovancem prostovoljni zavarovanci po § 33. pok. zakona.
Kataster volivnih upravičencev po stanju z dne 15. februarja 1939. bo razgrnjen v dneh 1. marca do vštetega
14.	marca 1939. v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gajeva ulica 5/1, soba št. 130, in njegove poslovnice v Splitu, Hrvo-jeva ulica št. 10, nadalje v uradnih prostorih mestnih poglavarstev v Mariboru, Celju in Dubrovniku, povsod v času uradnih ur.
Morebitne reklamacije zoper volivni imenik je vložiti osebno ali pismeno naravnost pri volivni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani v času od
1.	marca do vštetega 14. marca 1939. Kdor zahteva vpis volivnega upravičenca, mora predložiti datum in člansko
in zavarovalno številko uvrstitvenega odloka Pokojninskega zavoda. O vloženih reklamacijah odloča volivna komisija končnoveljavno.
Voliti je treba v obeh volivnih okrožjih skupaj 100 delegatov in 100 namestnikov, in sicer 50 delegatov in 50 namestnikov iz skupine zavarovanih nameščencev in enako število iz skupine službodajalcev.
V vsakem volivnem okrožju volita skupina zavarovanih nameščencev in skupina službodajalcev vsaka po enako število delegatov in njihovih namestnikov, in sicer:
I. v volivnem okrožju volivcev iz območja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani po 40 delegatov in 40 namestnikov;
II. v volivnem okrožju volivcev iz ostalega območja po 10 delegatov in 10 namestnikov.
V vsakem volivnem okrožju morajo biti zastopane po delegatih in namestnikih poglavitne gospodarske panoge, in to: denarni zavodi, (banke, hranilnice, kreditne ustanove in zavarovalnice), trgovina, špedicija in pomorstvo, rudarstvo in topilničarstvo in ostala industrija in obrti in po možnosti tudi ostali poklici, ki imajo najmanj 250 volivcev.
Volitve se vrše po proporčnem volivnem redu pismeno z obveznimi kandidatnimi listami.
Vsak volivni upravičenec prejme od Pokojninskega zavoda glasovnico, ki jo po izpolnitvi vrne naravnost volivni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani, tako da jo ta prejme do 12. ure dne 4. aprila 1939. Ce upravičenec glasovnice ni prejel, jo lahko dobi pri volivni komisiji najkasneje do 12. ure dne 4. aprila 1939.
Kot kandidat oziroma namestnik sme biti na kandidatni listi vpisan le tak član, ki ni izgubil volivne pravice za narodno skupščino. Pravne osebe (kjr-poracije, zadruge itd.), ki so člani Po-ko!ninskega zavoda, zastopajo svoje-pravne osebe, ki sicer same zase niso člani Pokojninskega zavoda, ki pa so upravičene po zakonu ali statutu pravno osebo zastopati na zunaj.
Kandidatne liste smejo biti napisane le na uradnih obrazcih, ki jih je izdala volivna komisija in ki so na razpolago pri njej. Obsegati morajo toliko imen, kolikor se voli v dotičnem volivnem okrožju in skupini delegatov in namestnikov. Na vsaki kandidatni listi morajo biti jasno označeni skupina (službo-dajalci ali nameščenci), volivno okrožje in naziv liste, da se lahko loči od vsake druge liste.
Kandidatne liste se vlagajo za vsako volivno okrožje posebej, ločeno za skupino nameščencev in za skupino službodajalcev. Vsako kandidatno listo mora predlagati poleg kandidatov in njihovih namestnikov vsaj 250 volivcev. Predlagatelji morajo kandidatno listo svojeročno, čitljivo in razločno podpisati ali pa
morajo obenem s kandidatno listo predložiti posebne svojeročno podpisane izjave s podatki o rojstvu, kraju službovanja in bivališču. Obrazce te izjave izdaja volivna komisija. Vsak volivec sme podpisati samo eno kandidatno listo, oziroma priložiti izjavo s svojim podpisom samo eni listi.
Vsak kandidat in namestnik mora podpisati kandidatno listo z opombo, da sprejme izvolitev, oziroma mora priložiti listi tako izjavo. Obrazec za izjavo izda volivna komisija.
Kandidatne liste morajo biti predložene volivni komisiji Pokojninskega zavoda najkasneje do 17. marca 1939. opoldne.
Vsaka stranka z lastno kandidatno listo sme imenovati v volivno komisijo izmed predlagateljev liste ali drugih volivcev svojega zaupnika in njegovega namestnika s pravico kontrole ter zastopnika in njegovega namestnika, ki občuje kot strankin pooblaščenec z volivno komisijo.
Kandidatne liste, ki se skladajo s predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju in statutom Pokojninskega zavoda, potrjuje volivna komisija in jih javno razglasi najmanj 8 dni pred dnevom volitev. Če je bila potrjena v posameznem volivnem okrožju in skupini le ena kandidatna lista, v tem volivnem okrožju in skupini ni treba obdajati glasov, marveč proglasi volivna komisija dne 4. aprila 1939. opoldne brez volitev vse kandidate, vpisano na tej listi, za izvoljene.
Volivni postopek je nadrobno op-sar. v §§ 25. in 26. statuta Pokojninskega zavoda, ki je bil razglašen v »Službe-nih novinah« št. 268 iz 1. 1922., v 3>Uradnem listu za Slovenijo« št. 103 iz 1. 1922. in v »Dalmatinskem glasniku« št. 64 iz 1. 1923. s spremembami in dopolnitvami z dne 28. XI. 1938. (»Službene novine« št. 277/LXXXII. z dne 2. XII.
1938.,	in »Službeni list« št. 605/99 z dne
10.	XII. 1938.).
Razglas priobčujem v »Službenih nc-vinah kraljevine Jugoslavije«, »Službenem glasniku primorske banovine« in »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«.
V Ljubljani dne 23. februarja 1939. Predsednik Pokojninskega zavoda in predsednik volivne kom sije:
Dr. Milavec s. t.
Štev. 144/39.	004
Razpis.
Uprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje dobavo sledečih živilskih potrebščin za kuhinjo Delavskega doma in premoga za Delavski dom:
1.	inesa in mesnih izdelkov, 2. žitnih pridelkov, 3. kruha, 4. testenin in 5. premoga.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v skrajšanem roku do 10. marea 1939. najkasneje do 12. ure v pisarni uprave Delavskega doma na Bleiwei-
sovi cesti 42. Kavcijo v gotovini ali v vrednostnih papirjih oz. v knjižicah pu-pilno varnih zavodov v znesku 5 % ponudbene vsote je vložili najkasneje do
10.	ure istega dne pri mestni blagajni v Ljubljani. Odpiranje ponudb bo v petek dne 10. marca 1939. ob 12. uri v upravni pisarni Delavskega doma V Ljubljani.
Vse potrebne informacije i dobavne pogoje dobijo interesenti v upravi Delavskega doma v Ljubljani proti odškodnini.
Uprava Delavskega doma v Ljubljani
dne 25. februarja 1939.
Razne objave
598
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo štev. 858.700, izdano od sreskega načelstva Maribor—levi breg in jo proglašam za neveljavno.
Beber Karol s. r.
Maribor.
$
603
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 95.130) in jo proglašam za neveljavno.
Dimnik Marija s. r. Obrije 15.
*
615
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 107.822) in jo progla-šam za neveljavno.
Fcrtin Slavko s. r.,
Medvode.
*
610
Objava.
Izgubil sem odhodno spričevalo IL razredne trg. nadaljevalne šole v Kamniku, š. 1. 1936./37. in ga proglašam kot neveljavno.
Martinec Drago, trg. sotrudnik> fa Prodnik, Stahovica.
*
597
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel znamke Victoria, štev. 122078, lZ' dano od sreskega načelstva v Logatcu in jo proglašam za leveljavno.
Natek Marjan s. f.	•
Bezuljalc štev. 45, občina Begunje P1 Cerknici.
*	en
Objava.	.
, Izgubil sem prometno knjižico za cikel ev. štev. tablice 2 — 80651	*
in jo proglašam za neveljavno.
Plestenjak Matevž s. r.,. . Sr. Bitnje št. 65, obč. Straži**
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Ureduik: Pohar Robert v Ljubljani, fpakn ja jalaga Tiskarna Merkur f Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.