C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
f*o:t£
VODI POTK SVOBODI ?
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV
		UREDNIŠTVO		Naročnina:
		se nahaja v Trstu ul. Madonnina 1.5. Tclef. n 1570.	Nefrankirana pisnia se rie sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.	zn celo Ido . ... 4'40 K za pol leta	2'20 K
wiuiiiiiiiiiiiiiiiiinuniiuiiniinmmmiiirriiiiiiiiimiimmT7fin		UPRAVNIŠTVO Dunaj V. — Brauhausgasse 84.		za čutit leta	PIO K Posamezna številka 18 vin.
Štev. 4.
V Trstu, 15. februarja 1914.
Leto VII.
Taylorjeva metoda.
Mister Frederick Winslow Taylor je mož z dobro razvitim kiipčijskim čutom. Ne samo, da je za svetle dolarje v praktični obliki uvedel svoja »načela znanstvenega obratovanja« v ameriških obratih z okroglo 50,000 delavci, je vrlmtega še s knjigo, ki jo je izdal pod gorenjim naslovom, zbudil občno pozornost ter pridobil lep kup delta rja.
Taylorjev način je sprva povzročil veliko navdušenje med kapitalisti. Katero kapitalistično sice pa naj bi ne bilo žive.ie, ko čita take lepe reči, kakor je povzdiga profita? Pomislite vendar: Uvedba tega sistema obeta mastne dividende! In pri vsem tem je tako enostavna. Zahteva sicer večje število uradnikov, a pri tem pa je pripravna, da zviša količino opravljenega dela pri posameznem delavcu do 41)0 odstotkov. Po znanstveno preizkušenem Taylorjevem sistemu je treba pri delavcu odpraviti vse nepotrebne prijeme ter se mu natančno po števni uri predpiše vsak migljaj. Samo po predpisih se mora ravnati. Vsak prijem, vsak gibljaj roke, postavljanje noge in vsak korak je natančno predpisan. Celo vsak odmor, ki je tudi stroju potreben, ker sc ga mora včasi namazati, natančno predpisuje Taylorjeva metoda.
Na ta način se je doseglo najsijajnejše uspehe. Zidar, ki je prej položil 120 kamnov na uro, jih položi po Taylorjevem načinu 350; delavec, ki je prej odpremi! 250 stotov surovega železa na dan,
ga sedaj odpremi v istem času 950 stotov. To so uspehi, ki so jih podjetniki veseli.
In delavci? Eh, njim se pač zviša mezde. Sicer ue v isti meri, ki se izkorišča njegovo moč. Kvečjemu do 100 odstotkov. Sploh pa človekoljub Taylor svetuje, naj se mezde preveč ne zviša. Ce se namreč zviša mezdo za več kot 60 odstotkov, postane delavec prav lahko zapravljiv in ob tem pojeujuje njegova delazmožnost. Za delavca namreč ni sreča — tako pravi smartni Arnerikanec — če postane hitro bogat. Seveda velja to Taylorju samo za delavce, podjetniki bodo že razumeli...
Nepregledne posledice .pa bi imela uvedba Taylorjevega sistema za delavstvo. Na vsak način bi bil del bolj čvrstega in izurjenega delavstva gmotno na boljšem. Dobival bi boljše plače in bi si mogel bolje postreči. To pa bi bilo z ozirom na povečano izčrpanje moči nujno notrebno. Ali gmotno boljši položaj bi bil zelo drago plačan. 2e po nekaterih letih bi bila delavčeva moč popolnoma uničena in to vkljub boljši hrani in stanovanju. In potem? »Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec naj gre«. Delavec pride na. smetišče, kjer so že njegovi tovariši, ki niso prestali Taylorjeve preskušnje...
Taylorjev način je pripraven, da vzgoji indu-strializmu pokorno gardo. Trop dobro rejenih in čvrsto razvitih delavcev, ki brezobzirno strežejo svojemu egoizmu in ki se ne zavedajo fizičnega izčrpanja do skrajnosti, bi splošno proletarsko bedo le še večali. »Znanstvena« metoda popolnega izrabljanja človeške delovne sile bi naravno
LISTEK.
MARK TWA1N:
Zakaj sem zapustil politično službo.
(Konec.)
Predsednik je vprašal:
»Gospod, kdo ste?«
Dal sem mu svojo karto in je čital:
»Mark Twain, tajnik senatnega odseka za školjkoslovje.«
Potem me je premeril od vrha do glave, kakor da ni o meni nikoli nič slišal.
Finančni minister je dejal:
»Tisti usiljivi osel je, ki je prišel k meni in mi priporočal, da bi vpletal pesni, uganke in smešnice v svoja finančna poročila, kakor da bi bila pratika.«
Vojni minister je rekel:
»Tisti smešni sanjač je, ki je prišel včeraj z načrtom k meni, da bi del Indijancev ubili s kulturo in ostale z mečem.«
Mornariški minister je dejal:
»V tem človeku spoznavam človeka, ki se je ta teden večkrat vmešaval v moje posle. Ves obupan je, da vporablja admiral Farrgut vse bro-dovje za svoj zasebni izlet, kakor ga imenuje.
Njegov predlog o. nekakem bedastem izletu s pla-vom je preneokusen, da bi o njem nadalje govorili.«
Dejal sem:
»Gospoda moja, zdi se mi, da namenoma zavijate vsak moj uradni posel v plašč sovražnosti; nadalje pa opažam sistematično oviranje, da bi uveljavljal svoj glas v sovetu naroda. Nobenega obvestila nisem danes prejel. Čisto slučajno sem izvedel za današnjo kabinetno sejo. Ampak pustimo te reči. Vedel bi le rad, ali je to kabinetna seja ali ni?«
Predsednik je potrdil vprašanje.
»Potem,« sem nadaljeval, »začnimo takoj s predmetom razprave in ne tratimo dragocenega časa z nespodobnim zbadanjem zaradi uradnega vedenja.«
Minister notranjih zadev je pripomnil blagohotno:
»Mladi gospod, nesporazurnljenjc Vas preganja. Tajniki parlamentarnih odsekov niso člani kabineta. Tudi vratarji kapitola niso člani kabineta, dasi se Vam zdi neverjetno. Zatorej se ne moremo poslužiti Vaše nadčloveške modrosti, dasi bi si jo pri naših posvetih prav toplo želeli. Narodni sovet si mora pomagati brez Vas, kakor ve in zna. Če nastopi vsled tega nesreča nad narod, kar ni popolnoma izključeno, naj bo Vaši potrti duši ta okoliščina nekak tolažilen balzam, da ste z
še bolj povečala brezposelnost in še bolj poostrila gospodarsko krizo. Ustvarila bi delavsko bedo, ki bi lahko postala državi nevarna.
Še večja pa bi bila izguba duševnih moči, ki bi se sčasom nujno pojavila pri delavcih, ki so zaposleni po Taylorjevem načinu. Pri tem odpade vsako samostojno duševno delovanje, ki ga je danes še treba pri vsakem ročnem delu. Delavec bi delal le še avtomatično. Postal bi delovni stroj brez volje in uma. Zanj bi mislili inženerji in nadzorniki, ki bi avtomatično urejeval vsak gibljaj delavca. Na ta način mora otopiti um delavca, ki bi bil nezmožen misliti. Ponižal bi se do rejene tovorne živali.
Iz vseh teh razlogov mora svojega člove-čanstva se zavedajoče delavstvo odklanjati čast, ki mu jo je namenil Taylor. Četudi je ta metoda v deželi brezmejnih možnosti (Ameriki) že dosegla nekaj uspeha in čeravno se tudi pri nas že kažejo početki tega morilnega sistema, se bo’moral ustaviti ob naravnem človeškem odporu. Delavstvo — zlasti pa organizirano — se bo branilo, da mu požrešni kapitalizem po novem načinu popolnoma ne ugrabi človečanstva.
V	proletarijatu je potreba in zahteva po kulturi in duševnemu napredku vedno večja in ni je sile, ki bi to stremljenje moglo ustaviti.
Seveda, podjetnikom bi ugajal Taylorjev sistem. Obeta jim višje profite. Za to ceno pa so le premnogi pripravljeni odreči se vsej etični vrednosti človečautsva. Sistem bi ugajal tudi fevdalnim in drugim veleagrarcem. Pomislite samo: vsako samostojno mišljenje in ravnanje bi pri delavcih po-
besedo iu dejanjem storili vse, da jo odvrnete. Moj blagoslov Vas spremlja na poti. Zbogom.«
Te mile besede so utolažile mojo razburjeno dušo, pa sem šel svojo pot. Ampak služabniki naroda ne poznajo miru in pokoja. Komaj sem prišel v svoj brlog v kapitolu in razpoložil svoje noge, kakor vsak resničen ljudski zastopnik, po mizi, kar plane eden senatorjev iz školjkoslovne-ga odseka ves besen v sobo rekoč:
»Kje pa ste tičali ves božji dan?«
Pripomnil sem, da sem bil — če razen mene še koga zanima —: na kabinetni seji.
»Na kabinetni seji! Kaj pa imate tam iskati?«
Odgovoril sem mu, da sem šel po svet — in pri tem sem namignil zavoljo dokaza, da je tudi sam nekoliko pri vsej stvari interesiran. Postal je nesramen in mi je končno dejal, da me išče že tri dni, ki bi mu imel prepisati poročilo o bombnih luščinah, jajčnih lupinah in še o nekaterih drugih školjkoslovnih rečeh, pa da me nihče ni mogel najti.
To je pa bilo preveč. To je bilo pero, ki je zlomilo tajniški kameli grbo. Dejal sem:
»Cenjeni gospod, kaj menite, da bom za dnevnih šest dolarjev še delal? Če Vas ta misel preganja, si dovoljujem senatnemu odseku za školjkoslovje predlagati, da si najame drugega. Nobeni stranki ne tlačanim! Prekličite svoje razžaljivo povelje. Svobodo ali smrt!«
nehalo. Ves svet bi ne bil nič druzega nego velika vojašnica, v kateri bi bili samo dve vrsti ljudi: vojaški avtomati in delovni avtomati. Obe vrsti bi imeli glavo samo še zato, da bi videli, slišali in hrano skozi njo dovajali truplu. Misliti ni treba. Obe Specialiteti bi izvajali posamezne gibljaje le še po predpisih in na povelje. Končno pa bi sc obe skupini združilo pri komisnem kruhu. To bi bil ideal vseli industrialcev, agrarcev in patriotov. Ničesar bi ne bilo videti ne slišati o prevratu, strokovnem gibanju in takih rečeh. Cela zemeljska obla bi bila obljudena po človeški masi brez volje. Vodili pa bi jo dobro plačani podajači kapitalističnih zapovednikov, ki bi grabili ustvarjene vrednosti, delovnim avtomatom pa bi pustili samo par neobhodno potrebnih drobtin ...
Drevesa pa ne rastejo v nebesa. Navdušenje, ki je spočetka vladalo v kapitalističnih krogih, se že nekoliko polega. V Ameriki se že brani delavstvo dobrot Taylorjevega načina. Uvideti noče »ugodnosti« ter se hoče zopet povrniti k staremu sistemu.
Niso še izgubili zmožnosti lastnega mišljenja in njih človečanstvo se upira »načelom znanstvenega obratovanja«. Celo izrecni delavski izkoriščevalci se že oglašajo, da je s Taylorjevim sistemom delitev dela dosegla točko, »kjer postaja dobrota že muka in blagoslov prokletstvo«.
Tako se bo vsekakor Taylorjeva metoda zrušila na lastni brezobzirnosti. Poznejši rodovi pa sc bodo čudili, kako daleč je segala nesramnost podjetnikov v izkoriščevanju mas.
Obzor.
§ 14. je zopet zagospodaril v Avstriji. Z 31. januarjem t. I. je bil državni zbor odgoden. Ljudski poslanci so poslani domov. Iz nacionalnih prepirov izhajajoča obstrukcija je zopet zategnila parlamentu zanjko okoli vratu. Najprej so obstruirali Rusini radi rusinsko-poljske sprave, in ko so ti ponehali s svojo obstrukcijo, so pričeli Čehi pod vodstvom gospoda Staneka.
*
Finančni načrt, o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista, je postal zakon. Našim poslancem se je posrečilo prodreti z zahtevo po zvišanju eksistenčnega minima od 1200 na 1600 kron. Pol milijona avstrijskih državljanov je oproščenih dohodninskega davka.
*
Mnogo delavskih zahtev pa je vsled odgodit-ve parlamenta zopet zavlečenih. Tako na primer so naši poslanci v proračunskem odseku pri razpravi v proračunskem odseku predlagali dovolitev dveh milijonov kron za brezposelne. Krščanski socialci in večina nacionalnih zvezarjev so glaso-
Odtistihmal so bili prekinjeni vsi moji stiki z vlado. Ozmerjan od departmenta, ozmerjan od načelnika odseka, kateremu sem se potrudil biti v okrasek, sem se umaknil preganjanju, vrgel za plot nevarnosti in zapeljivosti svojega visokega urada in sem ob nevarni uri pustil krvavečo domovino na cedilu.
Ampak dopolnil sem službo za državo in sem poslal naslednji račun:
Zedinjene države v Sev. Ameriki dolgujejo blagorodnemu gospodu Marku Tvvainu, tajniku senatnega odseka za školjkoslovje i. s.:
za konzultacijo z vojnim ministrom 50 dolarjev;
za konzultacijo z mornariškim ministrom 50 dolarjev;
za konzultacijo s finančnim ministrom 50 dolarjev;
za konzultacijo s kabinetom brezplačno;
potne dijete v Jeruzalem * in iz Jeruzalema nazaj via Egipt, Alžir, Gibraltar in Cadiz 14.000 milj a 20 centov 2800 dolarjev;
pla£a tajnika senatnega odseka za školjko-slovie, 6 dni, na dan 6 dolarjev, 36 dolarjev.
Skupaj 2986 dolarjev.
Nobene postavke tega računa mi niso pla-
* Poslanci teritorijev si zaračunavajo potne dijete tja in nazaj, dasi jih ni nikoli več nazaj, če so enkrat tu. Zakaj so mi zavrnili potne dijete, presega mojo pamet.
vali proti temu predlogu. Vkljub temu pa je bil predlog v odseku sprejet. S tem je priznano, da je dolžnost države, skrbeti za brezposelne.
Nadalje so naši poslanci v proračunskem odseku stavili železničarske zahteve, predvsem pa dveletno napredovanje za sluge in avtomatiko za delavce. Več smo o tem že poročali v zadnji številki našega lista.
Pa tudi reformo poslovnika za parlament je neodložljiva potreba, ker bi se s pametno reformo moglo zabraniti zločinske obstrukcije.
Tako je obstrukcija za nekaj časa preprečila važna dela zbornice, kjer gre za potrebo ljudstva.
*
Službena pragmatika za državne nastavljence je končno vendar uzakonjena. Boj zanjo je trajal nad dve leti.
*
Domobransko artiljerijo se bo letos zopet znatno povečalo. Ustanovi se na novo osem divizijskih in osem polkovnih štabov. Domobranska artiljerija bo štela 700 gažistov, 9000 mož in 5000 konj, medtem ko je do začetka tega > leta štela 272 gažistov, 3854 mož in 2008 konj. Povečanje je torej veliko.
Na Dunaju so razkrili velikanske volilne sleparije klerikalcev, ki so sleparili kar na debelo. Sleparstvo je bilo v vse panoge tako izvedeno, da so morali pri volitvah dobiti večino, četudi je iaktično niso imeli. Največ so obdelovali vrnjene izkaznice. Kupovali so si volilne sleparje, ki so šli po šestnajstkrat volit. V tej stroki menda na celem svetu ni dunajskim kristjanom enakih. Čedne manipulacije je razkril neki odpuščen uradnik pri dunajskem sodišču.
*
Italijanski železničarji so pred kratkim hoteli poslati deputacijo h generalnemu ravnatelju, da mu naznani zahteve radi zboljšanja plač. Generalni ravnatelj pa ni hotel sprejeti deputacije. Vsled tega je razburjenost med železničarji velika.
■h
Železničarska stavka v Južni Afriki je potlačena. Kar se mogotcem ni posrečilo s poštenim postopanjem, so dosegli s krutim nasiljem. Deset delavskih voditeljev so odpeljali v pregnanstvo. Cenzura pa strogo pazi, da bi se ničesar ne izvedelo o tem. Voditelje so o polnoči pripeljali iz Transvaala v Durban, kjer so jih hitro spravili na parnik, ki je takoj odplul. Ko se je o tem zvedelo, je zavladalo silno razburjenje med delavstvom, ki se mu pridružuje tudi napredno časopisje. Nasilje sta povzročila ministra Botha in Smuts. Vsi trezno misleči krogi smatrajo odredbo južnoafriške vlade kot nepostavno. Dvigajo sc povsod glasni protesti.
čali razen malenkosti 36 dolarjev tajniške plače. Finančni minister, ki me je preganjal do zadnjega hipa, je s svoijm peresom prekrižal vse ostale postavke in pripomnil na robu: »Se ne dovoli.« S tem so se odločili končno za strašno alternativo. Državni dolgovi se ne priznajo! Narod je izgubljen. Pač je predsednik republike obljubil, da omeni mojo zahtevo v svoji poslanici na ljudsko zastopstvo in da jo priporoča v plačilo s prvim denarjem, ki ga prejme država na račun alabamskih odškodnin: ali pa ne pozabi svoje obljube? In dalje: ali ne pozabijo name, kedar bodo plačane alabamske odškodnine? Še drugačni državni upniki bodo pozabljeni, kedar bodo plačane alabamske odškodnine.
Za enkrat sem končal svoje uradno življenje. Tisti tajniki, ki se dado ociganiti. pa naj ostanejo v uradu. V departmentih jih poznam cele čede; nikogar od njih ne obveščajo, kdaj bo kabinetna seja; nikogar ne vprašujejo prvaki naroda za svet zastran vojne ali financ ali trgovine — kakor da jie bi bili v zvezi z vlado, in kateri vzlie temu dan za dnem vztrajajo v svojih uradih in delajo! Dobro vedo, kakšnega pomena so za ves narod, in nezavedno kažejo to v svojem vedenju in v načinu kako naročajo v restavracijah svoja jedila — ampak vseeno delajo.
Poznam nekoga, ki lepi vse mogoče drobne izstrižke iz listov v posebno knjigo — časih celo osem do deset izstrižkov na dan. Dobro ne dela, ampak dela, kakor more. Strašno naporno je. Du-
Ogrska duma se je te dni pečala z železničarsko pragmatiko. Pogajali so se hrvatski meščanski poslanci s Tiszo radi jezikovnega vprašanja na hrvatskin železnicah. Kakor pa kaže, ostane vse pri starem. Železničarji bodo tlačeni in zatirani slejkoprej.
*
Med postajami Mali Turnwal in Buda-Or (Ogrska) je dohitel en osobni vlak drugega ter zavozil vanj. Trije potniki so bili težko, pet pa je bilo lahko ranjenih.
*
Med Novim Jorkom in Altonom (Amerika) je brzovlak skočil s tira. 50 oseb je baje mrtvih, mnogo pa deloma težko, deloma lahko ranjenih.
*
Gradi se telefonsko omrežje s središčem v Eibasanu (Albanija). Tam že imajo avstrijske šole, pošte, bolnišnice, hotele, avtomobilske zveze itd. Skrbi sc zelo za Albance, dočim morajo železničarji in delavstvo sploh v Avstriji stradati. Škoda, da nismo Albanci!
Finančni škandal juž. železnice.
Zadnje mesece je postalo vprašanje sanacije južne železnice zopet aktuelno. Sicer pa se ta zadeva vlači že leta in leta in je predmet prepira v finančnih in vladnih krogih. Če sc hoče zadevo prav razumeti, je treba nekoliko osvežiti nekaj reminiscenc iz zgodovine južne železnice.
Južna železnica je bila ustanovljena, ko so VVindischgraetz, Schwarzenberg, Radecki in Jelačič v morju krvi zadušili revolucijo iz leta 1848, in ko je rimski klerikalizem po konkordatu zagospodoval v Avstriji. Tista vlada, ki je s papežem sklenila konkordat, je prodala južno železnico z lombardsko c benečanskimi progami vred družbi kapitalistov, iz katere je pozneje izšla juž-noželezniška družba. Tej skupini kapitalistov sta načelovali pariška in dunajska banka Rotšild. Kakor je vlada ravnala z interesi države pri konkordatu. tako je postopala tudi pri prodaji južne železnice. Lombardsko-benečanske železnice, katerih zgradba je stala državo 50 milijonov lir, se je prodalo družbi za 100 milijonov lir; progo Dunaj—Trst, ki je stala državo 150 milijonov goldinarjev, je pa družba dobila za 100 milijonov kron. Vrhutega pa je družba še lahko večji del kupnine ostala dolžna, ne da bi za ta dolg plačevala obresti!
Rotšildova banka, ki je od prvega dne gospodarila na južni železnici, je napotila družbo, da zadosti veliki potrebi denarja s tem, da izda triodstotne vrednostne papirje, takozvane prioritete. Nominalna vrednost teh prioritet je bila 200 goldinarjev; na borzi pa se jih je mnogo ceneje pro-
hamorno delo je. In vendar dobiva le 1801) dolarjev na leto. S svojimi možgani bi mladi mož v drugem poklicu lehko nagrmadil tisočake dolarjev na tisočake, le če bi hotel. Ampak ne — njegovo srce ga vleče k domovini, in služiti ji hoče, dokler ni vsa prelepljena poslednja knjiga.
In tajnike poznam, ki sicer ne znajo prav dobro pisati, ampak znanje svoje polagajo le velikodušno domovini pred noge in se za letnih 2500 dolarjev mučijo in ubijajo. Kar napišejo, morajo drugi tajniki pogosto še enkrat napisati; ampak če človek žrtvuje domovini vse svoje znanje, ali sc more domovina pritoževati nad njim?
Ampak poznam tudi tajnike ki pravzaprav niso tajniki in ki le čakajo na nameščenje, čakajo in čakajo — potrpežljivo čakajo na priložnost, da pomagajo svoji domovini — in za čakanje dobe le po 2000 dolarjev na leto. To je žalostno — zares žalostno. Če ima član kongresa prijatelja, ki ima velike sposobnosti in mnogo znanja, ampak nič opravila, v katerem bi jih koristno vporabljal, ga podari svoji domovini in mu priskrbi tajniško mesto v ministrstvu. In tam dela mož vse svoje žive dni kakor suženj boreč se z dokumenti za svoj mili narod, ki nanj nič ne misli in z njim nič ne sočuvstvuje — in vse to za 2000 ali 3000 dolarjev na leto. Kedar dokončam svoj seznam vseh v najrazličnejših departmentih nastavljenih tajnikov s podatki o tem, kaj delajo in kaj dobe, se pokaže, da je tajnikov še za polovico premalo in da dobe tajniki polovico premalo plače.
dajalo. Južna železnica je dobila samo 95.8 goldinarjev za prioritete, ki jih mora sedaj plačati z 200 goldinarji. Velik del teh prioritet je pridobila Rotšildova družina. Ko je pa kurz močno naraste!, je ta družina prodala del prioritet z dobičkom mnogih milijonov. Rotšild je torej napram južni železnici v dvojnem razmerju: železnici gospoduje kot nje glavni delničar in je obenem nje glavni upnik kot lastnik velikega dela prioritet. Rotšild je torej izrabljal to svojo moč ter grabil čim največji profit. Južnoželezniška družba je namreč dolžna lastnikom triodstotnih prioritet plačevati polletno obrestni znesek 3 gold. ali 7.50 frankov. Takrat, ko se je izdalo prioritete, so bili
3	goldinarji približno toliko vredni kot 7.50 frankov. Polagoma pa se je razmerje med francosko in avstrijsko veljavo temeljito izpremenilo; 3 goldinarji sp bili vredni samo še 6 frankov. Južna železnica bi imela pravico, da bi plačevala samo tri goldinarje, plačevala pa je 7.50 frankov — glavni delničar je dosegel, da je dobival za četrtino več, nego je bil opravičen zahtevati. Tako so prioritete vedno bolj vsesavale dohodke železnice. Prioritetni dolg železnice znaša danes nič manj kot 2046.5 milijonov kron. Za obrestovanje tega dolga je treba 61.8 milijonov kron na leto; k temu prispevajo avstrijska, ogrska in italijanska vlada 30.2 milijonov. Ostanek pa se komaj krije iz obratnih prebitkov. Za plačevanje prioritetnega dolga, za najpotrebnejše investicije in za delničarje ne preostaja ničesar, ker ves prebitek roma v blagajne prioriterjev, pred vsem pa Rotšilda. Upniki družbe so bili preveč požrešni. Podjetje so tako izsesali, da vkljub visokim tarifom in nizkim plačam more komaj še zmagovati dolgove. Če južna železnica postane bankrotna, pride Rotšild ob denar. Raditega letajo upniki k finančnemu ministru in zahtevajo pomoči od države. Država sicer še nikdar ni plačala delavčevih dolgov pri branjevcu, pač pa naj bi prevzela dolgove južne železnice, samo da Rotšildova družina nič ne izgubi.
Pred dobrimi tremi leti je krščanski pobožni Leonovi družbi dvorni svetnik pl. Loehr govoril
o	čisto materijelnem položaju južne železnice. Nastopal je proti splošno razširjenemu mnenju, da se je južno železnico odrlo s prioritetami, in da bi to bil vzrok nje finančnega poloma. Trdil je nadalje, da četudi država ne bi prevzela plačila dolgov južne železnice, naj bi vsaj na svoje stroške napravila potrebne investicije ter nabavila obratna sredstva, ki bi jih posodila južni železnici.
Izvajanja gospoda dvornega svetnika je katoliška družba burno odobravala. Krščansko socialni poslanec W i 11 e k je bil .takoj pripravljen nabaviti bankrotni železnici državno pomoč, če bi »obvezničarji* kaj popustili v svojih zahtevah. Rekel je, da mora država priti železnici na pomoč, ker »ravno iiajsolidnejši in najodličnejši francoski kapitalisti gojijo posebno ljubezen do vrednosti južne železnice, tako, da bi z nje bankrotom bil izpodkopan avstrijski kredit v Franciji«. Dvorni svetnik Ploj pa je pozdravljal dejstvo, da se je končno zavrnilo »neosnovane obdolžitve Rotšildove rodbine«. »Zidovski velekapitalisti« so res lahko zadovoljni s »krščanskim socializmom«.
Nežna skrb izrecno klerikalne družbe za interese Rotšildove skupine pa najde svoj popoleu odraz v takozvanem južnoželezniškem dogovoru. Dogovor med državo in južnoželezniškimi interesenti obstoji namreč v državni garanciji so obvezničarji velikodušno pripravljeni 13odstotne južno-železniške prioritete 500 frankov znižati na 310 frankov. Zato pa dobi južnoželezniška družba v Franciji 620 milijonov frankov posojila. Tega pa bi južni železnici ostalo 100 do 150 milijonov, do-čim bi se državni blagajni izročilo 350 do 400 milijonov frankov. Južna železnica si torej izposodi denar in od tega posodi okoli 400 milijonov državi. Na ta način’ postane država indirektno dolžnik francoskih kapitalistov, ker nove militaristične zahteve silijo državo, da poišče denar v vsaki okolnosti. Da so s to kupčijo francoski obvezniki zadovoljni, dokazujejo finančne rubrike meščanskega časopisja.
Država dobi sedaj denar, kakor kakšen lahkomiseln zapravljivec,'ki vzame denar pod vsakim pogojem, a zato prevzame jamstvo za posojilo, ki ga pa najme južna železnica. S pogodbo
je zadovoljna država, še bolj pa kapitalisti. Za osobje južne železnice pa nastanejo novi viri tež-koč. Pogodba vsebuje namreč tudi določbo, s katero se južna železnica obveže, delati izdatke le z izrecnim dovoljenjem državnoželezniške uprave. Osobje bo torej v vsem svojem stremljenju za zboljšanja moralo računati z novimi zaprekami in odporom. To pa je določba, o kateri bo tudi osobje izreklo svojo tehtno besedo. Da bi se le-to moralo pokoriti za stare grehe in posledice kapitalističnega oderuštva in da bi plačevalo levji del stroškov, je stvar, ki pač ne bo šla tako gladko. Južni železničarji bodo morali ostati čuječi, če hočejo pri sanacijski akciji varovati interese svoje bodočnosti.
Z južne železnice,
Lvedba ugodnejšega zaračunanja službenega časa za vlakospremno in strojno osobje, veljavno od I. januarja 1914.
Za vlakospremno osobje, včlanjeno v pokojninski sklad za sluge se je s 1. januarjem 1914 uvedlo isto zaračunanje službenega časa, kakor ga ima strojno osobje. Za dve v vožni službi dovršeni leti od 1. januarja 1914 naprej se bo računalo tri leta, pokojnina pa znaša od osem vračunanih službenih let 35 odstotkov letne plače in postranskih prejemkov, od katerih je član nazadnje imel plačevati prispevke. Za deveto in deseto leto narašča pokojnina po 2.5 odstotkov in potem po desetem letu po 2 odstotka na leto. Dosedaj za vlakospremno osobje obstoječe naraščanje po 1.25 odstotkov za šest mesecev po osmem in devetem službenem letu se več ne vrši, ker tudi pri strojevodjih doslej ni obstojalo.
Po dosedaj veljavnih določbah dosežejo vla-kospremljevalci z 31 leti in 6 meseci polno 100 odstotno pokojnino, po določbah, veljavnih od 1. januarja 1914 pa že po 26 letih in 10 mesecih, kar znači krajšanje za štiri leta in osem mesecev.
Ce se pri zaračunanju službenega časa dobi ostanek službe v vožni službi, ki znaša manj nego dve leti, se ta čas računa ravno tako kakor služben čas tistih članov, ki ne pripadajo vlako-spremnemu, oziroma strojnemu osobju, to je: 2'4 odstotkov na leto, odnosno 0-2 dostotkov na mesec. Ravnotako se tudi dodatek let k službeni dobi v slučaju nezgode računa enkratno in sicer 2'4 odstotkov na leto, dočim se ga je doslej računalo z 2.8 odstotki. Nastavek 2-8 odstotkov v bodoče ne bo več upravičen, ker izgubi podlago.
Službeno dobo vlakospremnega osobja, ki se jo je dovršilo do 1. januarja 1914 v skladu, se računa po dosedanjih določbah pravil.
Za ugodnejše zaračunanje morajo člani In de-poziterji sklada, v kolikor pripadajo vlakosprem-neinu osobju, od 1. januarja 1914 plačevati namesto dosedanjega 4 tri četrtine odstotnega prispevka 6odstotni prispevek, oziroma depozit. Višji znesek se obvezno uvede tudi za tiste uslužbence, ki so že pred 1. januarjem 1914 bili člani sklada za sluge.
Družba ni hotela plačevati skladu višjega prispevka kot doslej.
Na odborovi seji pokojninskega sklada 17. decembra 1913 se je izvoljenim odbornikom, zlasti pa izvajanjem sodrugov Scherbamna in Nadlerja posrečilo pripraviti generalnega ravnatelja v to, da je privolil, da bo družba v bodoče koncem vsakega leta plačevala znesek, ki je enak svoti vseli v pretečenem letu dotečenih štiriod-stotnih, šestodstotnih in sedemodstotnih prispevkov članov (§ 4, točka 1.).
Kot prehodno določbo se ugotovi načelo, da se za prehodno dobo vporablja stare določbe tam, kjer so ugodnejše.
Vlakospremljevalci, ki jim je na podlagi doslej veljavnih računskih norm z 31. decembrom
1913	manjkala le še efektivna doba največ dveh let do dosege polne pokojnine, plačujejo tudi še nadalje za čas svoje aktivitete samo 4 in tri četrtine odstotni prispevek, ker se pri njih že ve. da bi od uvedbe ugodnejšega vračunanja ne imeli nobenega dobička, ker nastopi isti šele po polnih dveh letih (to je 1. januarja 1916). Tu omenjeni vlakospremljevalci pa dosežejo polno pokojnino že 31. decembra 1915. Službeno dobo od 1. januarja
1914 naprej se bo tem članom zaračunalo po dosedanjih normah (torej enkratno z 2'8 odstotki na leto itd.).
Vsi drugi člani pokojninskega sklada pa so obvezani od 1. januarja 1914 naprej, da plačujejo šestodstotne prispevke. Pri ravno omenjenih članih, ki od 1. januarja 1914 do vštevši 1. decembra
1915 stopijo v pokoj, ali umrejo ter se njih zaostalim izplačuje pokojnino, ali pa če se jim odpove službo, se zaračuna od 1. januarja 1914 do vštevši novembra 1915 dovršeno dobo v vožni službi po dosedanjih normah za vlakospremno osobje (enkratno 2-8 odstotkov). Pri tem pa velja načelo, da znaša pokojnina po osmih zaračunanih službenih letih 35 odstotkov in tako naprej do 40 odstotkov, torej tudi za 6 mesecev 125 odstotka.
Priznati se mora, da vkljub višjemu prispevanju nazadnje omenjenih članov zanje ne nastopi ugodnejše zaračunanje od 1. januarja 1914 do njih izstopa, a se tudi ne more naprej vedeti, kateri izmed njih bodo izločeni v letih 1914 in 1915. Raditega tudi ni vzroka za povračilo razlike med vplačanim 6odstotnim prispevkom in prejšnjim
4	in tri četrtine odstotnim.
Povračilo prispevnih prebitkov se bo vršilo le pri tistih članih, ki so bili 1. januarja 1914 bolni ter izstopijo iz aktivitete, ne da bi bili zopet nastopili službo. Prispevne razlike se povrača brez obresti.
Članom, ki izstopijo v omenjeni dobi (1. jan.
1914	do vštevši 1. dec. 1915), se ima računati dodatek let z 2‘8 odstotkov. Pri tem je omeniti, da pritiče članom tudi pri računanju z 2-4 odstotki na vsak način polna pokojnina. Radi enotnosti pa se priporoča normiranje 2-8 odstotkov.
Zaračunanje službenega časa za strojnovožiio osobje.
Za strojnovožnemu osobju pripadajoče člane pokojninskega sklada za sluge se bo tudi od 1. januarja 1914 naprej dve polni, v službi na lokomotivi dovršeni leti računalo za tri. Pokojnina znaša po preteku osmih zaračunanih službenih letih 35 odstotkov letne plače in postranskih prejemkov, od katerih je član nazadnje imel plačevati prispevke? potem narašča za deveto in deseto zaračunano službeno leto po 2-5 odstotkov, po desetem zaračunanem službenem letu pa za 2\3 odstotkov na leto. Naraščanje po 1 -25 odstotkov za šest mesecev po osmem in devetem letu se nadalje ne vrši kot doslej.
Po dosedaj veljavnih določbah dosežejo strojevodje s 26 leti in 10 meseci, po novih, od 1. januarja 1914 veljavnih določbah že v 24 letih in
1 mesecu (to je skrajšanje za 2 leti in 9 mesecev) polno pokojnino. Če se pri zaračunanju na lokomotivi dovršenega službenega časa najde ostanek manj kot dve leti, se ta čas vračuna kakor služben čas tistih članov, ki ne pripadajo strojnemu, oziroma vlakospremneinu osobju, to je z 2-4 odstotki na leto ali 0:2 odstotka na mesec. Ravno tako se računa dodatek k zaračunani službeni dobi vsled nezgode enkratno kot doslej in sicer z
2 4 odstotki na leto. Tisto službeno dobo, ki je v skladu dovršena, se računa po dosedaj veljavnih določbah.
Za ugodnejše zaračunanje morajo člani in de-poziterji sklada, v kolikor pripadajo strojnovož-nemu osobju, od 1. januarja 1914 namesto dosedanjega šestodstotnega prispevka plačevati sedemodstotni prispevek, oziroma depozit. Zvišani prispevek bo obvezno uveden tudi za tiste uslužbence, ki so bili že pred 1. januarjem 1914 udeleženci sklada za sluge. Družbin prispevek bo isto-tako znašal 7 odstotkov. Kot prehodno določbo se ugotavlja normo, da se vporablja za prehodno dobo stare določbe tam, kjer so ugodnejše.
Strojevodje, ki jim je na podlagi dosedaj veljavnih norm za zaračunanje z 31. decembrom 1913 manjkala efektivna deležna doba največ dveh let za dosego polne pokojnine, plačujejo tudi nadalje za dobo svoje aktivitete samo šestodstotni prispevek, ker se pri njih že sedaj ve, da od ugodnejšega zaračunanja ne bodo imeli nobene koristi, ker nastopi leta šele po polnih dveh letih, to je: 1. januarja 1916.’ Tu navedeni strojevodje pa dosežejo že poprej polno pokojnino in sicer najkasneje 31. decembra 1915, ko dosežejo 26 let in 10 mesecev.
Službeno dobo od 1. januarja 1914 se bo tem članom do njih izstopa zaračunalo po dosedanjih normah (2 odstotka na leto itd.).
Vsi drugi člani strojnovožnega osobja pa so od 1. januarja 1914 obvezani za plačevanje sedemodstotnih prispevkov. Tistim članom pa, ki so bili 1. januarja 1914 v bolniškem stanju ter izstopijo potem iz aktivitete, ne da bi zopet nastopili službo, se povrne razlika med prejšnjim 6od-stotuim in vplačanim sedemodstotnim prispevkom, toda brez obresti.
Pri mnogih strojevodjih, ki jim je na podlagi dosedaj veljavnih norm 31. decembra 1913 pri njih efektivni deležni dobi manjkalo do dosege polne pokojnine več kot dve leti, so torej obvezani od ). januarja 1914 naprej plačevati sedemodstotni prispevek. Tem se bo torej do 1. januarja zaračunalo po starem, to je 2 odstotka za računsko leto, za ostali del pa po novem, to je 2-3 odstotkov za računsko leto; končno za 2 15 odstotkov na leto za računska tri leta, ki imajo za podlago tisti efektivni dve leti, ki sta pričeli pred 1. januarjem 1914 in 'končata šele po tem dnevu. Čc pri izračunanju službene dobe ostane še na stroju dovršen služben čas, ki znaša manj kot dve leti, oziroma manj kot osem mesecev, se bo ta čas enako kakor za čas pred 1. januarjem 1870, za katerega se je plačevalo samo 4 odstotke, rav-notako normalno zaračunalo, kakor služben čas tistih članov, ki ne pripadajo strojnemu, oziroma vlakospremnemu osobju.
Strojnovožnemu osobju pripadajoči člani, ki so bili 1. januarja 1914 v bolniškem stanju in so potem izločeni iz družbene službe, ne da bi bili zopet nastopili službo, se brez obresti povrne razlika med svoto od I. januarja 1914 do časa izločitve vplačanih 7odstotkov in svoto 6 odstotnih prispevkov, ki bi pod domnevo nadaljnega obstajanja šestodstotnih prispevkov za strojno-vožno osobje odpadli na dobo od 1. januarja 1914 do časa izločitve.
Prej omenjene temeljne poteze so vsebina Vil. dodatka pravilom pokojninskega sklada. Dodatek je odobril upravni svet na svoji seji 18. septembra 1913, veljaven pa je od 1. januarja 1914. Vsak član pokojninskega sklada dobi svoj izvod.
Povodom te reforme se ne zviša prispevkov za druge člane, ki niso deležni zvišanega zaračunanja.
Ta izjava generalnega ravnatelja pl. Weeber-ja podana na seji odbora pokojninskega sklada 17. decembra 1. 1. lahko služi v pomirjenje vseh članov pokojninskega sklada.
Obenem prosimo vse tiste člane pokojninskega sklada, ki še nimajo vseh vštcvnih službenih let, da se takoj seznanijo z vsebino VI. dodatka in da pošljejo — četudi že zakasnelo — izjavo pokojninskemu odboru, da so pripravljeni plačevati 3odstotni prispevek, da s tem za slučaj eventualne predčasne smrti zavarujejo svojim ženam in otrokom pravico do pokojnine. Te prošnje je utemeljevati zakaj se ni ravnalo po roku do 31. marca 1913. Odbor bo v oziravrednih slučajih morda še ugodno sklepal. Že mnogo bede se je ublažilo z uvedbo te ugodne norme za vse osobje, ki pripada pokojninskemu skladu, radi česar naj nihče ne zamudi, da se tega posluži.
Kdo izmed poduradnikov ima pravico do zenačenja ostrin?
NADSPREVODNIKl, SKLADIŠČNI MOJSTRI, MESTNI MOJSTRI, KANCELISTI, RAZSVET-LJAVNI MOJSTRI, TOLMAČI, PRISTANIŠKI MOJSTRI, KRMARJI, PODKRMAR.II:
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2400 kron in imajo 30 ali 31 let definitivne službe, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 32 ali 33 letni definitivni službi dobe eno leto zenačenje ostrin; ob 34 do 351etni definitivni službi dobe eno in pol leta zenačenja ostrin; ob definitivni službi 36 let ali še več, dobe dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2200 kron in imajo 28 ali 29 let definitivne službe, dobe pol leta zenačenja ostrin;
ob 30 ali 31 letni definitivni službi eno leto zeua-čenja ostrin; ob 32 ali 33letni definitivni službi eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 34 in večletni definitivni službi dve leti zena-čcuja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2000 kron
in imajo 26 ali 271etno definitivno službo, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 28 ali 29letni definitivni službi dobe eno leto zenačenja ostrin; ob 30 ali 31 letni definitivni službi eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 32 ali več letih definitivne službe dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1800 kron
in imajo 24 ali 25 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 26 ali 27 definitivnih službenih letli eno leto zenačenja ostrin; ob 28 ali 291etni definitivni službi eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 30 in večletni definitivni službi dve leti zenačenja ostrin;
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1600 kron
in imajo 22 ali 23 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 24 ali 25 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 26 ali 27 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 28 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1400 kron
iri imajo 20 ali 21 definitivnih službenih let, done pol leta zenačenja ostrin; ob 22 ali 23 letih definitivne službe eno leto zenačenja ostrin; ob 24 ali 25 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 26 in več definitivnih službenih letih dve leti ^enačenja ostrin.
Če sc sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1300 k/on in imajo 18 ali 19 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob ali 23 definitivnih službenih letih eno in poi leta zenačenja ostrin; ob 24 in več deifnitivnih službenih letih dve let. zenačenja ostrin.
Če sc sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1200 kron
ini majo 16 ali 17 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin: ob 18 ali 19 definitivnih službenih letih enoMoto zenačenja ostrin; ob 20 ali 21 definitivnih službenih letih eno in pol lcta zenačenja ostrin; ob 22 ali več definitiv.riin službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
STROJEVODJE:
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2800 kr* n in ;i,’.ajo 29 ali 30 delim.iv>\l, službenih let, dobe pol leta zenačenja os-m. ob 35 ali 32 defnitivnih sli Vnetih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 3.1 nli 31 definitivnih sin7bcnih letih eno in pol ieta /enačenja ostrin; ob 35 ali več dciinitivmh ‘iužbemh letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajali) v plačiln« stopnji 2600 kron
iv. imajo 25 ah 'ti tlefinr :v: ‘, službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 27 ali 28 leniiitivuih siMihenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob ?.'• ali 30 definitivnih sisiJbchih ictih eno in pol leta ztiuu eri;. ostrin: ob 31 ali ^eč definitivnih slir/itiiib letih dve let: /enačenja ostrin.
Če --e sedaj nahajajo \ pluč!lnl stopnji 2400 kron in imajo 23 ali 24 i'cin ibvmh sl.tžbenih let, dobe pol leta ^enačenja rs’, ob 25 ali 2C deiiuitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin;
ob 27 ali 2N deiir.itivi ih 11 m: letih eno iu pol leta zeiiačciiia ostril.; ob 29 ali ve '’ .lefinitivnili ■. b r.ib letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 221J0 kron
iu imajo 21 r*li 22 definitivnih službenih let, dobe poi 'uta zenačenja ostrin; ob '3 ali 24 definitivnih službenih lelih eno leto zenačenja ostrin; ob 25 ali 2o definitivnih službenih letih eno in pol lela zenačenja ostrin; ob 27 in več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 2000 kron
in imajo 19 ali 20 definitivnih službenih let, dobe poi ieta zanačenja ostrin; ob 21 ali 22 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 25 ali 24 deiiuitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 25 in več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1800 kron
in imajo 17 ali 18 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 19 ali 20 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 21 ali 22 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 23 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1600 kron
in imajo 15 ali 16 definitivnih službenih let, dobe po! leta zenačenja ostrin; ob 17 ali 18 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 19 ali 20 definitivnih službenh letih eno in pol ieta zenačenja ostrin; ob 21 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1400 kron
in imajo 13 ali 14 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 15 ali 16 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 17 ali 18 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 19 ali več definitivnh službenih letih dve leti zenačenja ostrin.
Če se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1300 kron
in imajo II ali 12 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 13 ali 14 definitivnih službenh letih eno leto zenačenja ostrin; ob 15 ali 16 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 17 ali več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja. ostrin.
Čc se sedaj nahajajo v plačilni stopnji 1200 kron
in imajo 9 ali 10 definitivnih službenih let, dobe pol leta zenačenja ostrin; ob 11 ali 12 definitivnih službenih letih eno leto zenačenja ostrin; ob 13 ali 14 definitivnih službenih letih eno in pol leta zenačenja ostrin; ob 15 in več definitivnih službenih letih dve leti zenačenja ostrin.	(Konec	prih.)
Strokovna internacionala.
Armada strokovno organiziranega delavstva narašča od leta do leta, in vedno manjše postajajo vrste onega delavstva, ki se strašijo žrtev, ki jih zahteva strokovna organizacija, vedno več je pa onih, ki spoznavajo prednosti združevanja. »Organizacije so na vsak način povišale socialno in politično vrednost posameznika«, tako je označil delo organizacij bivši avstrijski justični minister Klein v svoji znameniti knjigi o organizacijah. Organizacije ne prinašajo delavstvu le materielne koristi kakor povišane mezde, skrajšani delovni čas, različne podpore itd., temveč ga dvigajo tudi kulturno, ker ga izobražujejo iu ker mu vsled boljših gmotnih razmer odpirajo vrata do užitkov,
o katerih mislijo nekateri delavci vedno še, da so ie za takozvane boljše ljudi.
številke so suhoparne, ali zgovorne so. In številke, ki nam kažejo vojsko strokovno organi-ziianega delavstva, so glasen opomin kapitalizmu, da mu vsaja v organiziranem delavstvu enakovredna sila, pa so tudi glasen opomin delavstvu, da vztraja v organizacijah in jih izpopolnjuje. Zadnja številka uradnega lista francoskega ministra za delo prinaša prav obsežno statistiko o gibanju strokovnih organizacij. Bavi se s številom članov, z dohodki in izdatki strokovnih organizacij in z njihovim premoženjem. Statistika končuje z 1. 1912 in po'njej posnamemo, da je bilo koncem leta 1912. v mednarodnih strokovnih organizacijah okroglo 14 milijonov delavcev. Na posamezne dežele pride naslednje število organi-
ziranih leta 1912.:	
Belgija	214.166
Nemčija	3,256.819
Finska	20.989
Francoska	1,498.920
Danska	128.224
Anglija	3,010.346
Italija	860.502
Nizozemska	189.030
Norveška	60.829
Hrvaška	8.504
Avstrija	428.363
Ogrska	111.966
Švedija .	87.024
Švica	86.313
Zedinjene države	in
Kanada	2,526.111
■ Avstralija	433.224
Leta 1911. je bilo po teh deželah 11 in tri četrtine milijonov organiziranih delavcev, čez leto že okroglo 14 milijonov. Vsekakor prav lep napredek. O premoženju organizacij poroča statistika francoskega ministra sledeče: Nemčija 111 milijonov frankov, Belgija blizu treh miljonov, Avstrija 15,800.000, Anglija 139 miljonov, Ogrska nad tri miljone, Švedija nad dva milijona. Norveška blizu dveh milijonov itd. Torej so organizacije delavcev prav dobro fundirane. Kdor prav razume vse te številke, bo vedel, koliko napornega dela je bilo treba, da se je zvrstila velikanska ■armada in vedel bo tudi, da je taka armada, ki je zgrajena na solidarnosti, na medsebojni pomoči, nepremagljiva. Še se da povečati ta armada, ni Se dosegla viška, ni še objela vseh delavcev. Zato pa bodi dolžnost vsakega izmed nas: Izgraditi te bojne čete.
Železničarji in delavci, pozor!
V	smislu S 9. pravil poklicno zadružne zavarovalnice zoper nezgode na avstrijskih železnicah se vršijo v kratkem volitve delegata in njega namestnika v prej navedeni zavod za področje c. kr. priv. južnoželezniške družbe.
Eksekutiva organiziranih železničarjev v Av-stiiji se obrača tudi topot do vas, cenjeni tovariši in sodrugi, da storite vse za izvolitev mož, ki v/.i-vajo vaše zaupanje in ki bodo neodvisno, smotrno in odločno zastopali interese revnih, v službi ponesrečenih železničarjev. Vaša volitev pa bodi ob enem ponovni protest proti nameravanemu poslabšanju nezgodnega zavarovanja od strani vlade.
Potrebno je torej, da je vaša volitev soglasna. Priporočamo vam spodaj navedena kandidata.
Ne dajte se motiti po nobenih vplivih. Nastopajte odločno za priporočena kandidata ter združite svoje glasove na nju.
Kandidata sta:
Kot delegat:
HENRIK ZVVENK,
strojevodja, Bruck n. M.:
kot namestnik:
ROBERT SCHERBAUM,
vlakovni revizor, Dunaj.
Eksekutiva organiziranih železničarjev v Avstriji.
Dopisi.
Jesenice. Sirovost klerikalnega krčmarja.
28. januarja t. I. si je postajni delavec Ivan Koš-njak v službi na jeseniškem prekladišču zlomil nogo. Železniški nadzdravnik g. dr. Kogoj mu jo jc obvezal in potem so ga prenesli v voz k vlaku št. 1713, s katerim se je potem odpeljal v bolnišnico v-Ljubljano. Med tem pa se je vest o nesreči raznesla po Jesenicah in je prišla tudi na uho gostilničarju Taucarju, pri katerem je bil J. Košnjak na hrani. Ta gospod pa se je požuril, prišel je na postajo in šel v voz, v katerem je ležal ponesrečenec. Zahteval je od njega, da naj mu podpiše račun od hrane za tekoči mesec. Navzoči železničarji so mislili, da je klerikalni krčmar prinesel ponesrečencu okrepčilno sredstvo — pa so se motili. Klerikalnemu gostilničarju jc šlo samo zato, da bi si dmpreje zasigural denar za hrano, katero mu je dajal v tekočem mesecu.
Navzoči postajni mojster, g. Hafner, ki je to opazil, je opozoril tega nasilneža na njegovo nečedno postopanje. Potem pa mu je sprevodnik pri vlaku zapovedal, naj zapusti ranjenca in voz. Šele po dolgem prerekanju se je ta delavski »prijatelj« odstranil.
Taucar je zagrizen klerikalec in pri vsaki priložnosti se pokaže železničarskega, oziroma delavskega nasprotnika.
Železničarji, delavci! ta slučaj vam je zadosti jasno pokazal, s kom imate opraviti —
Opčina. Tukajšnja krajevna skupina naše organizacije iu pa podružnica »Ljudskega odra« sta skupno priredili lepo veselico, ki se je vršila 7. t. m. Obisk je bil nepričakovano velik in vsi po-selniki so bili prav zadovoljni s priredbo. Stalo je mnogo truda in skrbi, ter požrtvovalnega dela sodrugov odbornikov. Vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo. Pozabiti pa pri tem ne smemo marljivih godcev in pa gospoda kapelnika Ferluge.
Članom obeh organizacij pa priporočamo marljivo in vztrajno delo za izobrazbo in svoje organizacije, da bo sad našega delovanja tem lepši.
Naše izobraževaitno delo lepo napreduje. V teku je več učnih tečajev, ki smo jih prej vedno pogrešali. Člane pa poživljamo, da se učnih tečajev, zlasti pa petja, redno udeležujejo.
Vse člane, ki še imajo izposojene knjige, vabimo, da jih vrnejo podružnici »Ljudskega odra«, da jih bomo mogli zopet zamenjati za druge.
Sežana. 29. m. m. bi se bila kmalu zgodila velika nezgoda na progi med Divačo in Sežano. Okoli 4. ure popoldne so šli delavci od čuvajnice št. 820 z železniškim vozičkom in orodjem proti Divači. Ko so prišli v bližino čuvajnice št. 817. je opazil delavec Valentin Kariž, da je na istem tiru zlomljena tračnica. Mitro je eden izmed delavcev stopil v čuvajnico, da potom telefona o tem obvesti postajo Divača. Obvestilo se je tudi Se^ žansko postajo, odkoder je po istem tiru imel priti vlak. Pravočasno se jc še zamenjalo tračnico, tako da je samo tovorni vlak št. 942 moral voziti po nepravem tiru. — Ce bi delavec ne bil pravočasno opazil poškodbe, bi se bila lahko zgodila nesreča, ki bi stala mnogo človeških žrtev. Tu se vidi, kam dovaja napačno varčevanje železniške uprave: Osobje je preobloženo z delom; vrhutega pa je železnica odpravila večino prožnih čuvajev ter namestila prožne obhodnike, samo da bi več prihranila. Ampak če na eni strani prihrani stotake, pa utegne na drugi strani izdati tisočake za razne nezgode. Pri vsem tem pa je prožnim ob-hodnikom dodeljeno vse preveč proge, da je niti pri najboljši volji ne morejo natanko preiskati. 'Vrhutega pa se vse preveč varčuje z materijalom. Če bi torej omenjeni delavec ne bil pravočasno zapazil poškodbe, bi morala železniška uprava prav globoko seči v žep, da poplača varčevanje na nepravem mestu.
Verd. Človek bi mislil, da je naš položaj res zavidanja vreden, ker se o naši postaji tako malo sliši. In vendar imamo tu pravi pekel. Vsi tukajšnji železničarji so pod nekakim nadzorstvom blage Dulcineje, ki hoče vsem zapovedovati Dul-ciueja (menda bi bilo bolj prav Ksantipa), pa je »blagorodna gospa Ana Degen,. soproga postaje-
načelnika na Verdu«. Tako namreč se glasi nje naslov na ovitku »Domoljuba«, ki ga dobiva. — Mi bi se ne brigali zanjo, če bi nas ona pustila v miru. Toda svoj nos vtika v zadeve, ki ji prav nič niso mar. Člane naše organizacije nagovarja, naj bi izstopili ter pripoveduje, da dela organizacija samo za take kot je njen mož. (Tu pa moramo opozoriti, da g. Degen ni organiziran.) Pa če bi že prodajala samo svojo nevednost, naj bi že bilo, ali vtika se tudi v službene stvari. Tu se opaža, da si gospa soproga prilašča hlače in hoče poveljevati. Če ji kdo ne ugaja, gre takoj k svojemu možu ter mu pravi: »Franci, tega moraš naznaniti; to zahtevam jaz. In če ga ti ne boš, ga bom pa jaz; prmojduš, da ga bom.« — In res se je njej dosti zahvaliti, da se je pod njenim vplivom marsikaj izpremenilo. Tudi med strankami dela :a ženska vedno zgago in prepir. Hujska in ščuje drugega proti drugemu, naj ne priskočijo na pomoč svojemu tovarišu, ki je v sili. Za danes se omejimo samo na to, ali če v bodoče ne bo miru, bomo pa ravnateljstvo opozorili na stvari, ki se dogajajo na tukajšnji postaji. Onjilega je dovolj. Gospodu načelniku pa priporočamo nekoliko več eneržije napram njegovi »boljši polovici«.
Domače vesti.
Srbske dobave tračnic. Posledice naše razumne balkanske politike postajajo vedno bolj občutne. Šele pred kratkim se je izvedelo, da je srbska vlada naročila 1650 vagonov železniških tračnic pri neki francoski delniški družbi, vkljub temu, da je avstrijsko podjetje, alpinska montanska družba stavilo najcenejšo ponudbo. To pa ni prvi slučaj preziranja avstrijske industrije pri srbskih dobavah. Že prej se je državno tekstilno dobavo v Belgradu oddalo inozemstvu, vkljub temu, da je zmožna avstrijska tvrdka stavila najcenejšo ponudbo. Odkar smo oblagodarjeni s carinskim tarifom, ki so ga narekovala povelja ag-rarcev z vstrajnim sodelovanjem krščanskih soei-alcev iu raznih nacionalcev, je vidno raslo na Balkanu nam sovražno razpoloženje. Položaj pa se je poostril vsled balkanskega pustolovstva naših črnožoltih naravnost do strastnega sovraštva. To pa je tudi vzrok, da medtem ko je pri nas kriza in brezposelnost, gredo srbska naročila drugam. To je zares draga zabava, ki jo pa ža-libog mora plačevati delavstvo s stradanjem in pomanjkanjem.
Spomenik Schuhmeierju. 11. t. m. je bila obletnica Schuhmeierjeve tragične smrti. Preteklo je leto, odkar je zavratni morilec končal življenje enemu najboljših iz proletarske armade. Priljubljenemu sodrugu sa na otakrinškem pokopališču na Dunaju postavili krasen nagrobni spomenik, ki je bil slavnostno odkrit 8. t. m. O slavnosti odkritja se poroča z Dunaja: K odkritju spomenika so se zbrali zastopniki različnih organizacij, Schuhmeierjevi sorodniki in njegovi osebni prijatelji. Poleg teh so bili navzoči državni poslanci sodrugi: Sever, Volekrt, David, dr. Ellenbogen, Tomschik, Skaret, Bretschneider, Polke, Reumami in Leuthner. Slovesnosti so se udeležili tudi univerzitetni profesor dr. Tandler, zbornični svet. Meudl, odvetnik dr. Orenstein itd. Pevci so zapeli najprej žalobno koračnico iz Wagnerjeve opere »Gotterdiimmerung«. Potem je govoril sodrug dr. Ellenbogen, ki je dejal: »Komaj je minulo leto, ko nas je zadela grozna vest v dno srca, in še vedno krvavi rana. V Schumeierju smo gledali živo izraz velikanskih sil, ki spe v proletariatu. V njem je bilo živo to, kar drugače le slutimo in želimo iz vsega srca. Vzlet proletariata. Spomenik je ie dokaz hvaležnosti tisoče v, ki jih je vzgojil k višjemu stremljenju. — Dr. Ellenbogen je izročil nato spomenik v varstvo ottakrinskega delavstva. V imenu ottakrinškega delavstva je prevzel spomenik sodrug Sever. Pevci so zapeli »Pesem o delu« in s tern je bila slovesnost končana. Ko so izzveneli zadnji zvoki pesmi, so pa prišli v velikanskem sprevodu ottakrinški delavci in delavke iu vsak je zagnal rdeč klinček na grob, da je bil kmalu ves pokrit z žarečimi cvetkami. Spomenik je postavljen prav na onem mestu, kjer je govoril Schuh-meier zadnje besede v slovo žrtvam 17. septembra.
Inozemstvo.
Amerika. Kapitalistična grabežljivost v železniškem obratu Zedinjenih držav. Letno poročilo »meddržavne trgovinske komisije« za leto 1912 se temeljito peča z nezgodami na ameriških železnicah. Poročilo poudarja, da bi se dalo pre-prečiti mnogo nezgod ob vporabi primernih varnostnih priprav. V omenjenem letu je bilo 8215 železniških nezgod; leto poprej je bilo za 1675 nezgod manj, kar kaže, da število nezgod tapidno narašča. Polovica nezgod je povzročila slaba oprema železnice in vlakov. Pri neki nezgodi je komisija dognala, da je bilo 906 gnilih pragov na 147 tračnic dolžine. Na drugih mestih pa so bile tračnice tako rahle, da se jih je brez prevelike težave z roko odstranilo.
Pri železniških nezgodah je leta 1912 ponesrečilo vsega skupaj 180.123 oseb, med temi 10.585 smrtno. Mrtvih je bilo 318 potnikov, 3635 železničarjev in 6622 drugih oseb. Ranjenih je bilo 16.386 potnikov, 142.442 železničarjev in 10.710 drugih oseb.
V	zadnjih 24 letih je na ameriških železnicah ponesrečilo nič manj kot 188.073 smrtno, 1,395.618 oseb pa je bilo ranjenih.
Izredno visoko število nezgod je pripisati pomanjkanju vsake varnostne priprave. V Ameriki pa tudi ne poznajo prepovedi hoje po železnici. Vihutega je tam pravo priganjaštvo doma. Izdanih je bilo sicer mnogo varstvenih zakonov, toda kakor povsod, se tudi v Ameriki kapitalisti ne brigajo zanje. Njim gre le za profit in višanje dividend.
Leta 1893, pred uvedbo avtomatičnega spenjanja voz, je pri tem poslu ponesrečilo 433 mož smrtno, 11.277 pa je bilo ranjenih. Leta 1911 pa je pri trikrat večjem obratu ponesrečilo le 209 mož smrtno in 2966 ranjenih. Zboljšalo se je potem znamenja in premikalni sistem.
Če pa vkljub temu še vedno narašča število nezgod, ni to pripisovati samo slabemu stanju železniških naprav, temveč še vse bolj brezmejnemu izkoriščanju ljudi. Promet narašča vedno bolj, število osobja pa ne.
Kapitalizem se ne briga za ljudi, če jih še toliko ponesreči ker mu je na razpolago še nešteta armada delavnih rok; in to toliko časa, dokler bo delavstvo raje poslušalo plačane kapitalistične hlapce namesto agitatorjev za strokovno organizacijo.
*
Kitajska. Veliki železniški načrti. Iz Londona prihajajo poročila o novih železniških načrtih na Kitajskem. Kitajska vlada se je pogodila z angleško železniško tvrdko Paulling, da ji zgradi iz Šasija ob Jangtsekiangu v južnozapadni smeri v Singjifu v pokrajini Kveičou, železniško progo. Proga bo 800 angleških milj dolga. Tvrdka pa bo ne le zgradila železnico, temveč bo najela tudi posojilo. Proga bo tekla skozi zelo obljudene kraje in bo imela zvezo s starim železniškim omrežjem.
Ta železniški načrt pa ima še poseben pomen. Konec proge bo v skrajnem jugozapadnem kotu Kitajske, tik ob meji britanske kolonije Birma v zadnji Indiji. Tu pa so Angleži že davno poskrbeli za železnico. Najbrž ne bo dolgo trajalo, ko bodo angleško-indijske železnice zvezane z novo kitajsko železnico. Angleška vlada bo vsled te zveze dala zgraditi tudi zvezo med železnicami Prednje in Zadnje Indije, kar že dalje časa namerava. Tem potom bo ustvarjena železniška zveza iz Bombaja v Prednji Indiji do Pekinga, glavnega mesta Kitajske.
Toda še več; načrti angleških imperialistov gredo za tem, da bi po suhem zvezali Indijo z Egiptom. Južno Perzijo so si že zagotovili kot vplivno področje. Nameravane železnice pa niso samo narisane na zemljevid, temveč se jih že gradi. Zvezo z nastajajočimi maloazijskimi železnicami se že gradi. Na ta način bo nastala železniška zveza Kaire v Egiptu z vzhodno mejo Perzije. Manjka potem samo še srednji kos skozi Belužistan. Tehničnih težav pa tu ni; gre samo za to, da se železnico izpelje skozi revno deželo in da bi se radi tega ne obnesla. Če se pa posreči napraviti železnico iz Indije v Kairo, se bo zgladilo tudi ta del.
Na ta način bo morda že v prihodnjih desetih letih dogotovljena železniška zveza iz Egipta preko Sueškega prekopa, Male Azije, Perzije, Indije in Kitajske v Sibirijo.
Med tem pa se na tihem vrši delo v Afriki. Železnica, ki bo tekla iz Kapskega mesta na južnem koncu Afrike v Kairo, bo kmalu dogotovljena. Tako bo že v doglednem času mogoče se po železnici peljati od južnega konca Afrike v Sibirijo.
Tako kapitalizem neumorno ustvarja železno mrežo, ki obsega svet. V Angliji, deželi ku-pičenja kapitala, so nastali ogromni načrti. Gonilna sila teh načrtov pa je kar najenostavnejša: novo akumuliran kapital potrebuje nove naložbe, ter hoče imeti svoj delež na profitu, bodisi v Aziji ali Afriki.
Vsak novi železni tir, ki ga polože angleški inženirji, znači pritegnitev novih področij v vrtinec kapitalističnega vrvenja. Človeške mase, ki so prej mirno živele po šegah svojih očetov in dedov skozi stoletja, se nekako preplaši z žvižganjem lokomotive skozi njih dežele.
Ali odtlej pa se skokoma vrši revolucioniranje gospodarskih in življenskih pogojev. Po tračnicah pride nov osvojevalec v deželo: kapitalizem. Mnogo osvojevaicev so že spoznali ljudje, ki prebivajo po neizmernem zemljišču od rta dobrega upanja pa tje do mrzle Sibirije. Ljudstva so prišla in zopet preminila. Toda novi osvojevalec, ki sedaj prihaja, je nepremagljiv in krut kakor nobeden poprej. Na mah zasužnji človeštvo in črpa iz njega ogromne dobičke.
Vemo pa tudi, da kapitalizem obenem zre-volucionira glave svojih sužnjev. V južni Afriki so sistematično stavkali iz Indije importirani kuliji, v Sibiriji pa rebelirajo delavci v zlatih rudnikih. Železni tir, ki bo v bližnji bodočnosti vodil iz Južne Afrike v Sibirijo, bo obenem prevodnik za električno iskro ideje za osvoboditev sveta iz kapitalističnega jarma.
Rusija. Gradba vojaških železnic ob meji.
Kakor se poroča iz Pariza, je Rusija dosegla železniško posojilo dve in pol miljardi kron. Denar se bo porabilo za gradbo vojaških železnic ob avstrijski in nemški meji.
#
Grška. Zakon proti železničarjem. Grška vlada namerava zbornici predložiti zakonski načrt, ki naj bi zabranil zastoj prometa na železnicah v slučaju železniške stavke. Kadar bi bila stavka proglašena, naj bi se po tem načrtu vse vojaško-obvezne železničarje takoj poklicalo pod zastavo, da bi potem kot vojaki morali nadaljevati svojo dosedanjo službo. Dokler pa bi železničarji opravljali svojo službo kot vojni obvezanci, bi dobivali samo vojaško plačilo in bi se jih odpustilo izpod zastave šele nekaj časa po končani stavki.
Socialni pregled.
Kapitalizem in cerkev.
Na kongresu anglikanske cerkve v Zedinjenih državah je govoril tudi socialistični škof Spalding iz Utahe. Če bi njegove globoko premišljene besede upoštevali tudi katoliški duhovniki v Evropi in Ameriki, bi jim to prav nič ne škodovalo. Škof Spalding je dejal med drugim:
»Molimo Boga v veliki cerkvi, kakršna je ta, v kateri smo zbrani, ali kar popolnoma pozabljamo na globoki prepad onkraj ceste. Gledamo bogato duhovniško obleko naših škofov in duhovnikov, ali prav nič ne mislimo na to, da imajo miijoni članov naše cerkve le cunje za obleko. Tukaj razpravljamo o teologičnih vprašanjih, imenih in rekih, pa pozabljamo na miljone ljudi, ki zastonj zahtevajo mezdo, s katero bi lehko živeli. Razpravljamo o himnah in molitvah itj pozabljamo, da ima na tisoče in tisoče naših someščanov pretežko srce, da bi peli, da je njihovo vero beda tako omajala, da so pozabili molitev. Brez pretiravanja lehko trdim, da znašajo letni dohodki vsakega udeleženca tega kongresa desetkrat več kakor povprečni zaslužek ameriškega delavca. To se pravi, da vsakdo od nas dobi na leto povprečno 3500 do 9500 dolarjev. Kako bi vam ugajalo, če bi morali živeti le z desetino te vsote? ... Če do-
biva vera denarno podporo, tedaj prihaja ta podpora od dobičkov kapitalistov, ne od mezd delavcev. Zato obstaja cerkev po sodbi razredno zavednega delavca le vsled daril kapitalistov, in cerkev omogočuje kapitalistom da izžemajo revne, Tudi dohodki iz lastne cerkvene posesti so mogoči le vsled ropa iz preteklosti. Zato sili misleče delavce samospoštovanje, da zametujejo to organizirano krščanstvo kakor dobroto, kakor zaničujejo vsled samospoštovanja vsako dobroto. Delavec misli: Kapitalist plačuje duhovnika, torej je kapitalist njegov gospod. Ali ne misli kapitalist prav tako? Kaj naj torej stori cerkev? Sprejme naj resnico, ki jo je razkrila delavska demokracija:	Da je delo, ne pa kapital, temelj
produkcije. Zahtevam, da gre cerkev v boj proti kapitalističnemu sistemu, ker kapitalistični sistem izkorišča može, žene, celo otroke.«
Dobro je označil škof Spalding cerkev v službi kapitalizma. Ali najbrže bo ostal njegov klic brez odmeva pri sobratih v talarju, zakaj težko bi bilo cerkvi živeti brez kapitalizma. Cerkev je dandanes preslaba, da bi živela iz lastne moči, zato se mora opirati na drugo silo, kar pa seveda brez protiuslug ne gre. Zato pa uči cerkev: Hlapci in gospodje morajo biti, delavec bodi podložen svojemu gospodarju ...
Tehnični pregled.
Brezžični brzojav v žepu. Ni še poteklo mnogo let, odkar je bil brezžični brzojav nova in težavna stvar, ki je bila celo za velik promet pripravna le pod gotovimi predpogoji. Sedaj pa ga bo lahko vsak nosil seboj v žepu. Iznajdena je namreč majhna priprava, imenovana ondofon (slušatelj valov), ki jo je možno vtakniti v žep, in ki more vsak čas služiti za vjemanje brezžičnih znamenj. Ondofon sestoji iz majhnega telefonične-ga prejemalca, na katerem je pritrjen najditelj valov (detektor). Dve žici v dolgosti dveh metrov izpopolnjujeta pripravo, ki ni težja kot 195 gramov, torej še ne četrt kilograma. Kdor se hoče poslužiti priprave, mu ni treba druzega, nego da pritrdi eno žico na plinovo, ali pa vodovodno cev. ki vodi v zemljo, drugo pa na anteno (pripravo, ki srka električne vale iz zraka). Da se dobi anteno, ni treba graditi posebnega stolpa, temveč zadostuje za manjše razdalje že ograja mostovža. žica električnega zvonila, ali pa okvir ogledala. Za večje razdalje je že treba nekaj metrov žice več. Na prostem zadostuje celo, če se vtakne nož v deblo kakega drevesa in zveže z žico, dočim se drugo žico položi na zemljo. Te možnosti je prc-iskusil iznajditelj, inženir Humi sam. Ker pa je aparat še vrhutega prav po ceni, je upati, da se bo brezžični brzojav prav kmalu razširil.
*
O	tej iznajdbi se še poroča, da je francoski inženir Justin Landry predložil astronomični družbi v Parizu model žepnega aparata za prejemanje brezžičnih brzojavov. Majhen prejemnik obstoji iz kristalnega zrna z ostjo iz utrjenega jekla, ter je pritrjen v telefonično slušalno pripravo. S to pripravo se je že napravilo poskuse za prenos naznanil iz Eifelovega stolpa v Parizu v najodda-Ijcncjše kraje Francije. Pri tem se je vporabilo najraznovrstnejše predmete kot antene. V Parizu zadostuje že stik žice s kakršnimkoli kovinskim predmetom. V razdalji 40 do 50 kilometrov še zadostuje zveza priprave s strešnimi žlebi, kovinskimi ograjami, vrtnarskim orodjem in celo dežnik, za prejem brezžičnih znamenj iz Eifelovega stolpa. Na večje razdalje do 1000 kilometrov so za prejem še pripravne navadne brzojavne žice.
Pri tej priliki je Latidry opozoril na naravne antene, ki so povsod na razpolago, zlasti drevje. Na razdaljo 80 kilometrov od Pariza zadostuje z žebljem ali iglo na drevo pritrjena žica prejemnika, ali pa celo v zemljo zataknjen nož za prejem brezžičnih brzojavov iz Eifelovega stolpa. Priprava navešča tudi oddaljene nevihte. Ob taki priliki je v aparatu slišati šum, kakor če bi raztopljena kovina kapala v vodo. Aparat bo gotovo še velikega pomena.
Naročajte in podpirajte delavsko časopisje!
Gospodarski pregled.
Nove določbe pri zakonu glede osebnodoliod-»inskega davka. Za delavce, ki bodo morali plačevati tudi od povišanega eksistenčnega mi nima osebnodohodninski davek, so izredne važnosti določbe točke 4., § 160. Ta paragraf določa, katere zneske sme davkoplačevalec odšteti od letnih dohodkov. Doslej je imel namreč le podjetnik pravico, odštevati vse one izdatke, ki so potrebni za dosego letnega dohodka. Točka 4., § 160 pa določa, kaj se sme odšteti od letnih dohodkov in sicer: 1. Prispevke za bolniške blagajne, prispevke za zavarovanje zoper nezgode, starost in invalidnost, prispevke za zavarovanje vdov in sirot in pokojnino ali prispevke podobnim zavarovalnim zavodom, če plačuje davčni obvezanec te prispevke za lastno osebo ali za svojo družino ali za svoje uradnike, nastavljence, delavce in služabnike. 2. Prejemki mezd ali plač, ki ne presegajo 3000 K, sinejo odšteti: a) prispevke, ki so potrebni za nabavo lastnega orodja in delavne obleke; b) izredne izdatke, ki so združeni pri delu v posebno nevarnih, neprekidnih nočnih obratih; c) voznino v delavnico in od delavnice domu in d) one prispevke, katere plačuje obvezanec redno, da si zavaruje podporo ob bolezni, ob porodu, brezposelnosti ali drugačni sili, strokovnim društvom ali pomožnim blagajnam. Določbe pod 2 a so zlasti važne za one stroke, kjer morajo delavci sami nabavljati orodje, ah za uslužbence različnih strok, ki so obvezani, da nosijo posebno obleko v delavnicah. — Za delavce z nočnim delom velja določba 2b, ker si morajo •dostikrat kupovati hrano izven doma, tudi voznino (2 c) k delu in od teh mora plačevati mnogo delavcev. Stvar strokovnih organizacij je, da določi višino svote, ki je dovoljena po teh določbah, da se odšteje od letnih dohodkov in da uveljavi te dbitke pri davčni oblasti. Izredne važnosti in velikega socialnopolitičnega pomena je pa določba pod 2 d, ker priznava zakon prispevke strokovnim organizacijam za potrebne izdatke za zavarovanje življenja. Vse delavce pa opozarjamo na to, da pravi zakon, da se smejo le prispevki, ki se redno plačujejo, odtegniti. To naj bo iz-podbuda vsem članom strokovnih organizacij, da ne zaostajajo s plačevanjem prispevkov.
Za 25 odstotkov je življenje v Budimpešti ceneje, kakor po drugih mestih, ker ima budiin-peštanska uprava vzorno urejeno prodajo življen-skih potrebščin in sili tako druge* trgovce, da ne zahtevajo pretiranih cen. Da ima budiinpeštanska mestna uprava lastne pekarne, o tem je »Zarja« poročala že pred leti. Te pekarne so se obnesle tako izvrstno, da jih bo rnesto močno razširilo. Iz mestnih pekarn kupuje.kruh 20 odstotkov vsega mestnega prebivalstva in Budimpešta ima skoraj eii milijon prebivalcev. Dalje ima mesto lastno klavnico za prašiče in koštrune, dalje velik perutninarski zavod, prodaja jajca in slanino. Za prodajo teh življenskih potrebščin ima centralno prodajalno in 23 filijalk. Te iilijalke so po tržnicah in na trgih in so izvrsten regulator za cene. Kakor hitro dopušča konjunktura, zniža občina cene in prisili s tem trgovce tudi k znižanju. Občina ima tudi lastno tovarno za izdelovanje klobas, kjer se uporablja le najboljše ineso in kjer ne barvajo klobas kakor po drugih tovarnah. Izdelki iz mestne tovarne so tudi mnogo cenejši. Govejega mesa ne prodaja občina. Ko pa so se nekoč raznesle vesti, da občina tudi prodajo govejega mesa izvrši v lastni režiji, so znižali mesarji cene mesa takoj za 20 vinarjev pri kilogramu. Ker se ■budimpeštanska občina tako resno bavi z aprovi-zacijskim vprašanjem, iina na tem polju zelo lepe uspehe in zato je življenje v Budimpešti za 25 odstotkov ceneje kakor po drugih mestih. Tudi Štiri druga ogrska mesta — Segedin, Arad, Mako in Miskolcz — imajo prav dobro urejene lastne mesnice. Ko so ta štiri inesta pričela z lastno prodajo mesa, so tamošnji mesarji takoj znižali cene mesa za 25 odstotkov! In mesarji so izjavili, da ostanejo vedno pri teh znižanih cenah, če le mestna uprava preneha s prodajo. Tega seveda občine niso storile, afnpak so naznanile, da bodo napravile tudi mestne pekarne.
Raznoterosti.
Najnenavadnejša knjižnica sveta je založbeni arhiv velike britanske in inozemske družbe v Londonu. Zbirka obsega samo biblije (sveta pisma) in dele biblij. Vkljub temu pa znaša število knjig, oziroma zvezkov 15.000 v 500 različnih jezikih. Samo angleških izdaj biblije je okoli 1500. Tudi kuriozitete se nahajajo v tej posebni knjižnici. Tako na primer takozvano »grešno sveto pismo« iz leta 1631, ki ima svoje ime od tiskovne napake. V besedilu desetih zapovedi je pri sedmi zapovedi izostala besedica »ne«, torej se je greh zapovedalo in ne prepovedalo. Biblija, ki je nihče več ne more čitati, je John Eliotov prevod Novega Testamenta iz leta 1661, ki je bil namenjen za Massachusettske Indijance. Narečje tega izumrlega indijanskega rodu je dandanes popolnoma nerazumljivo in le srečen poznavalec jezikov bi še mogel najti ključ te uganke. Našlo se bo morda komaj še kakšno knjižnico, ki bi imela toliko knjig v najrazličnejših jezikih. Mnogovrstnost tujejezičnih izdaj je izredna. Tabele, ki vise v knjižnici, dado pojasnila o razširjenju družbenih biblij v vseh delih sveta. Vsega skupaj je družba dosedaj razprodala okoli 250 milijonov biblij. Leta 1912 se jih je razposlalo okoli osem milijonov. Letni izdatki družbe znašajo okoli 6 milijonov kron, ki pa se jih pokrije v prodaji samo 2 iu pol milijona, ostalo pa se krije iz članskih prispevkov družbe, ki šteje štiri tisoč bibličnih društev.
Zlat sukanec. Z neznatnim sukancem (cvir-nom) se zasluži ogromne svote. Seveda ta denar ne pride delavcem v prid. Delavcem se plačuje sramotno nizke plače, kapitalisti pa spravljajo ogromne dobičke. Družba za izdelovanje sukanca je v zadnjem poslovnem letu imela samo malenkost 2,903.259 funtov šterlingov (okoli 72 milijonov kron) čistega dobička. Iz navadnega sukanca za šivanje znajo kapitalisti kovati zlato. Delničarji prejemajo ogromne dobičke. Te pa jim večinoma kupičijo uboge šivilje, ki morajo sukanec prav drago plačevait, in pa delavke v tovarnah za sukanec. Dnevni izdatek za sukanec požre marsikateri šivilji zaslužek za več ur dela. Tako preša kapital svoj profit iz najrevnejših med revnimi.
Varnost proti ognju na velikih oceanskih parnikih. Pretečeno jesen je zgorel velik prekomorski parnik »Volturno«. Pri tem je mnogo ljudi prišlo ob življenje. Da uniči ogenj velik parnik, je. dandanes le še mogoče, če vozi parnik zarad ognja celo nevarne predmete s seboj. Navaden požar pogasi moštvo z velikimi parnimi sesalkami iu brizgalnicami v razmeroma kratkem času. Novejši veliki parniki, kakor »Imperator«, največji parnik sveta, imajo zaraditega celo vrsto priprav, ki omogočijo hitro najdbo ognjišča. Na »Imperatorju« vodijo iz vseh prostorov z gorljivim blagom kot premog, vozno blago iu prtljago potnikov, železne cevi na poveljniški most, kjer končujejo v steklenih omaricah. Ce se v kakšnem prostoru kaj vname, prihaja dim skozi dotično cev v stekleno omarico, kjer ga opazi poveljnik in ve, da je nevarnost v zamudi. Takoj se na železno cev pritrdi druga in s pritiskom na zato določen vzvod se spusti paro v goreč prostor. V nekoliko minutah uduši gosta para nastali ogenj. Enostavna in bistroumna priprava je v mnogih slučajih v stanu nadomestiti mnogoštevilno ladijsko požarno brambo.
Velikansko tehnično delo. Iz Novega Jorka poročajo: Ravnokar so dogotovili velikansko tehnično delo, pri katerem je bilo zaposlenih skozi sedem let 25.000 delavcev. V pondeljek so razstrelili zadnjo velikansko skalo, za kar so porabili 100 funtov dinamita. V gorovju Catskill so namreč dodelali predor, ki je bil potreben, da bo v bodoče dobival Novi Jork iz tega gorovja velikanske množine vode. Predor je 150 kilometrov dolg in je najdaljši predor na svetu. Ko bo ves vodovod dovršen, bo veljal 200 milijono.v dolarjev. Da so zgradili ta vodovod, je bilo treba podreti sedem vasi in nakupiti 3000 posestev.
Po zraku čez ocean. Ameriški miljonar Man-nemaker naznanja, da namerava preleteti Atlan-tiški ocean s posebnim od njega in Amerikanca Courtisa zgrajenim zrakoplovom.
Koliko znosijo ljudje vsako leto v Lurd. Katoliška cerkev, oziroma papež, dobiva vsako leto velikanske dobičke od lurške božje poti. Od te božje poti dobi papež vsako leto okroglo 3 mi-ljone kron čistih dohodkov! Vatikanski jetnik vleče torej prav mastne profite od ljudske neumnosti.
Past za bolhe. Angl. raziskovalec dr. Hindle jc našel na svojem potovanju po zapadnein Kitaju nenavadno pripravo, ki priča o praktičnem duhu Kitajcev, namreč past za bolhe. Past je napravljena iz dveh bambusovih palic, ki segata druga v drugo. Zunanja palica je približno en čevelj dolga in ima v premeru 6 centimetrov. Notranja palica je prav tako dolga, ima pa v premeru le 2 do 3 centimetrov. Notranja palica je polepljena, zunanja je le za ščit. Past nastavljajo med posteljnino. Ker ima zunanja palica v svoji dolžini več lukenj, prihajajo skozi te luknje bolhe na polepljeno palico, kjer se seveda primejo.
Iz organizacije.
Vsem funkcionarjem krajevnih skupin iu vplačevalnic! 2e ponovno srno opazili da so so-drtigi v mnogih krajih mnenja, da je povodom dvajsetletnice naše organizacije izdane društvene znake smatrati kot jubilejske znake. To mnenje pa je zmota. Znake je smatrati trajnim društvenim znakom, ki jih lahko vsak naš član s ponosom nosi.
Razventega so ti znaki, kakor ste se že sami prepričali, lep simbol ter se po obliki in izrazu ugodno razlikujejo od drugih navadnih znakov.
S	ponosom lahko vsak železničar nosi tak simbol pripadnosti organizacije, ki je v boju že pre-skušena. Moško in častno je, tudi na zunaj kazati sc kot to, kar je v resnici.
Društven znak služi na potovanjih, shodih in drugih strankinih prireditvah sodrugom kot znak, da se medsebojno spoznajo, in s katerim se dokumentira pripadnost veliki družini. Naravnost dolžnost je, da ima vsak organiziran železničar ta znak, s katerim bo gotovo imel veselje in da ga nosi pri vsaki primerni priliki.
Društveni znaki so izdelani v nemškem in poljskem jeziku v obliki kravatnih igel, zaponk in manšetnih gumbov, da se jih lahko nosi tudi v gumbnicah. Skupine jih lahko naročajo pri centrali za 1 krono komad. Člani pa lahko dobivajo znake pri zaupnikih skupine.
Obenem prosimo, da se za znake prejeti denar čimprej vpošlje centrali.
Upravništvo.
*
Skupina Spodnja Šiška. Člane, ki še niso prinesli blagajniku svojih knjižic v svrho letne revizije, se prosi, da to čimprej store. Vodstvo.
#
Skupina Gorica II. Ker je dosedanji predsednik sodrug Greber premeščen v Trst, se je dne 14. januarja sklicalo člansko zborovanje, na katerem je bil predsednikom izvoljen sodr. Anton Kociaučič, dosedanji podpredsednik.
Vse dopise je pošiljati na naslov: Gorica, Via Čampo Santo 39.
Poročila o shodih.
Pragersko. Dne 2. februarja se je na Pragerskem vršil redni občni zbor tukajšnje krajevne skupine. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi:
Rudolf Mitteregger, predsednik:	Karol	/
Z e 1 i s k a , namestnik; Peter Vidovič, blagajnik ; Matej D o n i k , namestnik; Anton P o d -
I	a h a , zapisnikar, France B r e n k o v i č, namestnik; Nace Kos, knjižničar; Ivan Brglez, namestnik; Aleksander Štruc in Alojzij Ne-k r e p , revizorja; Ivan Plohl, Alojzij Bračič,
Martin Kacijan, Alojzij Ko res, France Z e m 1 j a k , Štefan S e i n b a c h e r, Eduard Š u n t n e r , Žiga Koller, Anton G a i s t, Ivan P o g 1 e d i č , France Stropnik, Ivan Rus,
France Pa j, Ferdo Paul, Ivan Zafošnik, zaupniki za promet; Josip Lah, Anton Bruni e c , Tomaž J e n s e k o v i č in Anton Vnuk za progovzdrževalno službo; Josip Jerič, Štefan Šraml in I. Ekart za kurilnico. Zaupniki so obenem podblagajniki. Člane se poživlja v njih
lastnem interesu, da redno plačujejo mesečne prispevke. Vse spise v društvenih zadevah je pošiljati sodrugu Mittereggerju, v denarnih zadevah pa sodrugu Petru Vidoviču na Pragerskem.
Kanal. Dne 1. februarja t. I. se je vršil redni občni zbor tukajšnje vplačevalniee. V nov' odbor so izvoljeni sledeči sodrugi:	Frorijan	Lepu-
schitz, predsednik; Izidor (i er bi c, podpredsednik; Stefan Legiša, blagajnik; Andrej Para v a n , namestnik; Matija Zwolf, zapisnikor; Matija W e d a m , nadzornik.
Spodnja Šiška. Železničarski shod, ki je bil 14. m. m. zvečer v gostilni »Anžok« v Spodnji Šiški je bil zelo dobro obiskan. Za predsednika shoda je bil izvoljen sodrug Ožgan, za zapisnikarja pa sodrug Tuma. O dnevnem redu; Kakšne konsekvence naj bi izvajali železničarji z ozirom na vedno poslabšanje njihovih ekonomičnih razmer, je poročal sodrug Kopač iz Trsta, (iovornik je živo naslikal, kako železniška uprava sistematično deluje na to, da poslabša položaj železničarjev. Vse slovesne obljube železniške uprave so besede, govorjene v veter. Razpihajo se, ne ostane pa nič. V prvi vrsti je omenjal govornik normiranje mest, ki se ni izboljšalo, temveč poslabšalo. Avtomatično napredovanje po delavnicah se je razširilo od 2 na 5 let. Ljubljana se v tem oziru posebno odlikuje, kjer ie 28 provizoričnih rokodelcev, P3 imajo za te 27 različnih avtomatik. Turnusi so se razširili. Komisija, ki vandra po železnici m se imenuje »Ersparungskommission«, odstavlja po postajah delavce, dočim imajo pri ravnateljstvu še vedno vpokojene c. kr. svetnike kot pomožne moči in jim plačajo po 7 K na dan!!! Ta komisija je tudi spoznala, da premikači v Ljubljani premalo delajo in da se jim za to lehko zviša delovni čas od 12 na 18 ur na dan. Seveda je vprašanje, če bodo premikači temu »izboljšanju« ponižno prikimali. Personalna komisija se trudi zaman in ne opravi pri ravnateljstvu ničesar, ker ima ravnateljstvo svoj sistem: Kar je konkretnih zadev, o tem noče obravnavati, kar je pa nekonkretnega,
o	tem pa itak ni moč razpravljati in tako so vsi predlogi pljuska v vodo. Ravnateljstvo je pa po drugi strani zopet tako ozkosrčno in birokra-tično, da pošilja predloge, ki bi jih samo lehko rešilo ugodno, centralnemu ravnateljstvu na Dunaj, kjer se potem čudijo takemu ravnanju. Sodrug Kopač je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Oglasilo se je še več govornikov, ki so vsi ostro kritizirali razmere na ljubljanski železnici. Končno je sklenil shod, da se izpopolni za-upniški sistem, potom katerega se razširi organizacija. Shod je zaključil sodrug Ožgan ob 11. ponoči.
VRŠIJO SE SLEDEČI SHODI:
V Gorici, v nedeljo dne 15. t. m. popoldne v gostilni »ali' Armonia«.
V Ljubljani, v pondeljek, dne 16. t. m. zvečer.
V Ptuju, v torek, dne 17. t. m. zvečer.
Na Pragerskem, v sredo, dne 18. t. m. zvečer.
Dnevni red teh shodov je: Poklicno zadružna zavarovalnica zoper nezgode. Poročevalca: so-druga Hondi in Kopač.
*
Gorica III, v nedeljo, dne 15. t. m. zvečer, redni občni zbor.
Trst V, v torek, dne 17. t. m. zvečer, ob pol 8. uri redni občni zbor v društveni sobi (gostilna »International«).
Logatec, v petek, dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer, redni občni zbor.
Rakek, v soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer društven shod z dnevnim redom: Poklicno zadružna zavarovalnica zoper nezgode.
Št. Peter na Krasu, v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 4. uri popoldne društven shod z dnevnim redom: Poklicno zadružna zavarovalnica zoper nezgode. Poroča sodr. Kopač.
Rajlienburg, v nedeljo, dne 1. marca ob pol 4. popoldne občni zbor vplačevalniee v gostilni g. Hinka Likarja na Blanci (na postajališču).
Zadružništvo.
Delavske zadruge za Trsi, Istro in Furlanijo v Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1914. Mesečni račun.
R a 7. p e č a n o blago.
Zadružna doba 1913/14	191 '2 — 1913 stopnjevanje.
Julij	K	261.590-35	117.755 85	143.83450
Avgust	„	280.064-71	122.047-42	158 01729
September	„	295 665 65	142.382-06	153.283-59
Oktober	„	351.25935	201.921 -76	149.337-59
November	„	345-033-23	210.598-68	131370-73
December	„	410 881-75	213.325 53	197.556-22
1,944.495-04	1,008.031 30	936 463 74
Člansko gibanje.
Vpisanih udov do -31. decembra 1913. . .	. 9881
.,	„	„ 30. junija 1913 ................ 805.5
Stopnjevanje v 6 nicseeih •	1826
Hranilni oddelek.
Stanje vlog do 31. decembra 1913 . K 450.824-66 ,,	,,	,, 30. junija 1913. . .	,,	310.966 58
Stopnjevanje v 6 mesecih . . K 139 858-08
Od 1. julija do 31. decembra 1913 razdelilo se je v slučajih bolezni ter vdovam in
s!rotam..................................K 7751 14
Od 1. julija do 31. d cembra 1913 se je
izdalo dividend..........................K 28 675’67
Izkupiček skladišča oblek
(obsežen že v razgledu blaga od 1. julija do 31. dec.).
Oddekk konfekcija........................K	95.171 "64
„ manufaktura..........................,71 63001
obuvala............................ 48	710-40
„ pokrivala ......	„	19.437'47
Skupno .	.	K	234.94952
Trst, dne 13. decembra 1913.
VSEBINA ŠT. 3. Z DNE I. FEBRUARJA 1914:
Članki: Gospodarska kriza. Obzor. Železničarske zahteve v proračunskem odseku. Eksistenčni minimum. Stavka železničarjev v južni Afriki. V čem je naše najmočnejše orožje. Garanje.
Listek: Zakaj sein zapustil politično službo. (Mark Twain.)
Dopisi:	Ljubljana	1.	Ljubljana, drž. kolodvor.
Poljčane. Celje.
Domače vesti: Nezgode na železnici. Zavoženo finančno gospodarstvo v Avstriji. Dohodki državnih železnic leta 1913. Plazovi.
Inoze/nstvo: Francis de Pressense. Krvavi drednot. Strokovne organizacije v Avstraliji.
Iz okrožnic in uradnih listov: Okrožnici južne žel. št. 550 jn 551 glede na bolniško zavarovanje pomožnih zaviračev in kurjačev.
Poročila o shodih: Zidan most (občni zbor). Konferenca prožnih obhodnikov. Ptuj (občni zbor).
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Učiteljska tiskarna* v Ljubljan1.
Kavarna „Unione“
^ TRST ^
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena.
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Pozor, sodrugi!
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje ut stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo
„ZARJA“
ki izhaja vsak dan od polu 11.	dopoldne	in stane
naročnina		
celoletna 		. . K	21 -fiO
polletna 		. . K	10-80
četrtletna 		. . . K	5-40
mesečna		. . . K	1-80
za inozemstvo celoletno . .	. . . K	36 •—
in sicer s - pošiljanjem na dom	ali po pošti. Na-	
ročnino je pošiljati naprej.		
Posamezna številka 8 vin. v administraciji		
iu tobakarnah.		
Vsak zaveden železničar	bi moral	biti na-
ročen na »ZARJO«.		
Naročnina se pošilja pod	naslovom	: Uprav-
ništvo »Zarje« v Ljubljani.		
		
C
40 letni uspeh, 5S
n potrjuje na priznanj.
rsš> Želodčna
   tinktura
lekarnarja Piccoli.ja v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je
l	odvajalna. 1 stek len ičica velja 20 vin.
Naročila spre- (z Pirrnli Ljubljana jema lekarna VJ. I ICv-UIlj ———
vili.	j
M
Fotografični atelje Julij Mtiller.
j NAZNANILO.
■
Vljudno naznanjam, da sem z ! današnjim dnem prevzel
gospoda Julija Mullerja v poslopju „Ljudske posojilnice".
Zahvaljujem se tem potom vsem cenj. odjemalcem za izkazano mi zaupanje kot večletnemu poslovodju imenovanega ateljeja, katerega hočem tudi nadalje voditi v splošno zadovoljstvo cenj. naročnikov. Priporočam se z najodličnejšim spoštovanjem
Julija Mullerja naslednik Franc Grabictz.
Koder prebivajo Slovenci, povsod je razširjen
Slov. Ilustr. Tednik“
Vsakdo ga rad čita.
Naročite si ga in pridobivajte mu no-::	vih	naročnikov.	::