^^MKjjIj^MfJTJZgJIc^^ fftlatK^M? KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 | TRCOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengcš, Prcšcrnova '.i, tcl./fax: 061 737 7!(1, mobitel 0609 64» 422 Vse za varno vožnjo tuđi v letu 2001 Avtoplašči - zimski Sava M+S 15% popust Avtoplašči - zimski Pneumant M+S 25% popust Avtoplašči - Ictni Sava Efecta 18% popust Avtoplašči - letni Pneumant 25%popust Sncžne verigo - Hitromontažne, samozalezno za osobna, poltovorna, lovorna vozila Akumulalorji za vsa vozila - osobna in lovorna Anlifriz -koncentrat in razrcdčoni Dodatna svetlobna telesaza vsa vozila - maglenke in daljinkc - Hella Prevlekc za avtosodežo - podloženo in prosilo TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBISCITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE 0 PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBIII! elektroinštalacile: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domof oni, video domof oni ♦ avtomatizacija duoriščnih, garažnih „ vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebov, tal, dvorišč, klančin IZVEDBA je kvalitetna invdogovorjenemroku! PUUMIO na obrokel GARANCIJA in SERVIS lagotovljenal telefon: 01723 8167 GSM: 041683 671 K/fl RO INŽENIRINGd.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Nova slanovanjsko-peilevna sosetka v Dragomlju V neposredni blizini I jublane, v naravi in ob bodoc'i novi 0$ [)ra;!oiiielj n,i''rlnjrinn i^rad. sl.in. sn-seske. /ai'elek v aprilu 2000. N,i voljo bodo vrstne sl.in. hiše, zamjene ilo podaljšane III. p/ad. faze, posl. prostori in stanovanja, /a vse inf. se oglasile v naši pis.irni. Predamo: - V !in](uTi pri Karnniku zazid, p.melo 1(00 m', kot n.idomeslno gradnjo za posl. prostore. - V Mostab |>ri Komnidi zazid. parcelo .HiOO rn , z lok.ir.ijskini dovoljenjem /-i posl. (iej.ivnost. - N;i Dolienu /,i/id. parcelo |>ovr^in(^ r).lfi m' / urejenirn dosloporn. - V f'reserj.ili pri R' Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. nol), Alojzij Janežič, Maleja lemce, Ana Jernejčič, Terezija Poločar - Korošec, Taljana Sivce Slrmšek, Majda Trobcc >H Odgovorna urednica Uradnega vestnika: IrcMia Podboršek, lel. (01)7247 106 »I Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Komparc, lel. (01) 723 0 90.1 ►M Lektoriranje: Lili Fpih ►M Realizacija: Nagdj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. & fax: (01)721 :i0 74 >M Izdaja: Občinski svel Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjslva v občini Mengeš brezplačno na dom. m Distribucija: Primož Kr/an, lel. 72.i7 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo šlevilko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. fejbruarja. UVODNIK* 4 4 6 7 KULTURA 19 ŽUPNIJA MENGEŠ 19 NAŠAŠOLA 20 ŠPORT 21 ŽIVLJENJE VOBČINI 22 VAŠA POŠTA 24 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 2S ZDRAVJE IN LEPOTA 29 MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK TTrage občanke, spoštovani občani! Trllndvajsetl uvodnik pišem v Novem, Tretjem tisočletju. Vsaj za silvestrovo smo imeli zimo, žal le v obliki mraza. Upam, da ste srečno in zadovoljno preživeli vsa decembrska praznovanja, predvsem pa, da ste uspešno opravili vse, kar ste nameravall In da imate dovolj ciljev in želja, da vam v prihod-nje ne bo dolgčas. Vabim Vas da se udeležite sooblikovanja proračuna Občine Mengeš ali se vsaj spoznate z njegovo vsebino (posebno vabilo je v nadaljevan-ju), iz usmeritev in Iz samin postavk boste lahko v resničnostl spoznali zadeve, ki so vfazi načrtovan-ja, izvedbe In prlhodnjlh načrtov in ćelo želja. Sam se ne ustrašim prevelikih načrtov in ambicij, ker Je to najmočnejše gonilo napredka. Seveda pa se iz proračuna ne vidi vsa kompleksnost zatečenih i problemov In odloženih zadev Iz preteklostl, s katerlmi se soočamo. Tuđi sistemskih In normativnih. Ponovno vabim vse zainteresirane na seje sveta občine Mengeš (vabila so objavljena na oglasni deskl). Zaradi proslave na predvečer kulturnega praznika bo zanimiva proračunska seja sveta 14. februarja. Sam proračun pa se bo sprejemal prev-Idoma 7. marca. Javna razprava o proračunu pote-ka vse do obravnave osnutka 14. februarja oz. do končne priprave (20. februar) za predviđeno spre-jemanje predloga proračuna (7. mareći. Mnogi sprašujejo, koliko in komu je občina namenlla denar namesto pisnih in drugih čestitk. Štlrlm družlnam, ki sta jih usklajeno predlagali Karltas In Rdeči križ, smo namenill 120.000 SIT v obliki bonov za hrano in obleke. imen družin brez njlhovega pristanka ne moremo objaviti in žal tej radovednosti ne moremo ustreči. Za čestitke, dobre želje in vzpodbude se vsem lepo zahvaljujem. Za sodelovanje v preteklem letu se posebej zahvaljujem tištim posameznikom, ki so na lastno pobudo in brez kakršnega koli plačlla prišli, poklicali In posredovali korlstne In zanlmive pobude in predloge. in to za dobro vse občine. Prav lep pozdrav! Tomaž štebe Novotisocletno voščilo in želje Na pravem začetku tretjega tisočletja oz. 21. sloletja Spoštovani! Tisočletjc je clobcr mcjnik za Icpo voščilo, rcs dobre želje in še (rdnejše sklope! Novo tisočletje naj nam bo vzpodbuda za spremembe v življenju; v sebi, družini, med sose-di, prijatelji in sodelavci. V tem tisočletju bo znanost še bolj napredovala in z njo vse človeštvo. Kaj pa borno s tem napredkom naredili zase, za skupnosl in za naravo, pa je odvis-no od nas. Kaj bo z nami, našimi odnosi in našo naravo, torej ne bo odvisno od napredka znanosti, temveč od nas samih. Želim Vam in sebi: - da bi bili vsi boljši, da bi širili mir in delali dobro - da bi vsi vzpostavili ali obdržali svoj notranji mir in ravnoležje v duši in telesu ter ga širili navzven, - da bi bili zadovoljni pri delu, - da bi znali potrpeti, odpuščati in razumeti in da bi bili deležni potrpljenja, odpuščanja in razumevanja, - da bi dajali in bili deležni Ijubezni, Ijubezni, ljubazni,.... Na začetku novega tisočletja Vam v imenu Občine Mengeš in v svojem imenu želim izpolnitev vseh Vaših osebnih želja, pričakovanj in sklepov! Želim Vam izpolnitev želja in pričakovanj tistih, ki jih imate radi, imajo radi oni Vas, tistiri, ki jih spoštujete ali oni spoštujejo Vas! Želim Vam razumevanja in spoštovanja vseh, s katerimi pošteno, odkrito in lepo sodelujete! Zdravo, srečno in uspešno leto 2001! Na lepa srečanja, z lepimi Ijudmi, v lepi naravi! Z Ijubeznijo! Tomaž Štchc ŽUPAN ODGOVARJA VPRAŠANJE: Spoštovani gospod župan! Že večkrat sem na Upravno enolo poklicala in povprašala za kabelsko TV. Odgovori so bili zelo različni - da že izbirajo ponudnika, da se mora položiti napeljava itd. Nazadnje sem poklicala 29.11.2000 in govorila z gospodom Urbancem, ki mi je svetoval, naj stopim v stik z Vami in zato Vam danes tuđi pišem. Menim, da je danes, v času, ko je včerajšnja tehnika že zaslarela in ko ima že vsaka vas kabelsko TV, res sramotno, da je v Mengšu, ki je poznan po vsej Sloveniji, še ni. Že res, da je kanalizacija, vodovod, ceste s pločniki, semafor-ji, javna razsvelljava..., življcnjskega pomena, kar pač kabelska TV ni, vendar bi vseeno lahko začeli razmišljali o napeljavi le-te. Predlagam, da se za kraj Mengeš izvede anketa in ugolovi, koliko je interesentov in potom na podlagi znane številke uresniči to idejo. Upam, da moj predlog ne bo romal v koš in da bom lahko odgovor oziroma mnenje Občine Mengeš prebrala v Mengšanu, ki ga sicer vodno prelistam in preberem, kar me pač zanima. Hvala in lep pozdrav. ODGOVOR: Marjcta Bistan Spoštovana gospa Bistan, na Vaše vprašanje o načrtih uvedbe "kabelske TV" je moj odgovor naslednji: V nacrtu imamo izgradnjo informacijskoga omrežja sočasno z obnovo vodovoda in izgradnjo plinovodnega omrežja. In odvisno od ulice tuđi kanalizacije, javne razsvetljave, elek-tro omrežja in ločene kanalizacije za pada vinske odpadne vode. l'redvidoma borno najprej gradili tam, kjcr je najbolj potrebno in kjer je največja poselilev. Pridobiti moramo šc izvajalca - po vsej verjetnosti koncesionarja, ki pa bo moral izbrati uslrezno tehnologijo omrežja in komunikacije. Prav izbor tehnologije je usoden za uporab-nosl omrežja ne le za "kabelsko televizijo in radio" tcmvcč za pravo informacijsko omrežje: multimedia, internetske inteligentne (e)sloritve, skupne baze in aplikacije, Icr klasična "lelefoni-ja" za primerno ceno. Glede na svoje pozna van je in nekaj grenkih izkušenj zaradi naglice in hilrcga zaslužkarstva Icr nerealnega Iržnega ocenjevanja v Sloveniji bi bi I previđen in bi hitcl počasi - kljub temu da sem odločen zagovornik informacijske družbe - v praksi in predvsem na tržnih osnovali, ki jo omogoča pravzaprav le oslra in prava konkurenca. mag.Tomaž Štche, dipl.ing., župan MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA IZHODIŠČA in PREDLOGI PRORAČUNA 2001 JAVNA RAZPRAVA Podobno kot proračuna za loli 1999 in 2000 ludi lelos predstavljamo sprejeta izhodišča in delovne predloge proračuna za lolo 2001 po posameznih naseljih občine Mengeš. Pričakujcm in želim, da soočimo predlagane zadeve z Vašimi pogledi, mnenji in seveda kritično occno dosedanjega dela in stanja. Upravi in meni bodo Vaša mnenja v pomoč za seslavo proračuna in nadaljnje ukrepanjc in delo za boljšo izpolnilev Vaših pričakovanj. Javna razprava poteka vsc do končne obdclave gradiva -zadnji predviđeni rok je 24. februar 2001. Predlog proračuna za I. obravnavo (osnutek) bo posredovan svetu občine 1. februarja za sejo sveta dne 14. februarja 2001 s pričetkom ob 18.00 uri. Pripombc in predlogi so dobrodošli vse do 20.02.2001, ko se zaključuje priprava končnega prcdloga proračuna 2001 (za predviđeno II. obravnavo na svetu dne 7. marca 2001). Vsak delovni ponedeljek popoldan od 15.00 do 18.00 ste vabljeni na osebni pogovor k meni (pokličitc gospo Marto Kuret, da se dogovorite za obisk). Upam in Vas prosim na koristno razpravo in izmenjavo poglcdov kako čim uspešneje resili zatečene probleme in napredovati v dobro urejeno občino. Vabljeni k posredovanju predlogov in mnenj! mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan FOTOGRAFIJA MESECA: Kljub napisom s prošnjami in obveslili župana in župnika o odlaganju smeti na urejenih mestih se nekateri ne morejo odreci svojih (slabih) navad: koristne informacije Uradne ure Občine MengeS: PON. od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00, SRE. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 1 7.00, PET. od 8.00 do 13.00 (malica od 11.00 dol 1.30) TELEFONSKE ŠTEVILKE: 723 70 81 723 70 81 / 724 71 00 Splošne zadeve, tajništvo 724 71 09 / 724 71 04 investicije, komunala, prostor, lokacije, zemljišča 724 7105/723 0310 Vzdrževanje, nadzorstvo 724 71 07 sociala, vzgoja, zavodi, društva 724 71 06 Svet, organi občine, splošne zadeve 724 71 03 / 724 71 08 Knjigovodstvo, finance 724 71 01 župan 041 912550 BORIS KAVČIČ (vzdrževanje, nadzorstvo) INFORMACIJA O ODDAJI PAPIRJA V ZABOJNIK PRI OBČINI Občina Mengeš je med Kulturnim domom in poslovno stavbo, na lokaciji Slovenska c. 28, postavila konlejnerje za ločeno zbiranje odpad-kov. Občani lahko oddajo papir, steklo, karton vsako sredo popoldne od 15.00 do 17.00 ure in ob petkih od 9.00 do 11.00 ure. ODDAJA PAPIRJA V "PAPIRNICI KOLIČEVO" Star papir lahko oddale tuđi v "Papirnici Količevo", in sicer vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Cena za oddan papir je 8 SIT/kg. vi) Đ MENGŠAN ©BOTTA MI.1TS1S VABITA na osrednjo kulturno-glasbeno prireditev ob Kulturnem prazniku v sredo, 07. februarja 2001, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. V programu bodo sodelovali: • učenci glasbene sole • trobilni kvartet • godalni orkester • pihalni orkester • pevska zbora Črički in Domžalčki • tolkalni ansambel • in učitelji- kot pevci in instrumenalisti Program bo povezoval g. Niko Robavs. OBČINSKI SVET UDELEŽBA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ NA SEJAH OBČINSKEGA SVETA V LETU 2000 Na podlagi 13. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mengeš (Uradnl vestnlk Občine Mengeš, št. 5/99) v glasilu Mengšan enkrat letno objavimo podatke o udeležbi članov občinskega sveta na sejah občinskega sveta. v letu 2000 je bilo 11 rednih sej katere so se 5 krat zaključile v nadaljevanju. Posamczni člani so se sej občinskega sveta udcležcvali slcdeče: ime In prllmek Prisotnost Opravlčena odsotnost Neopravltena odsotnost PeterCubanc Vlliem Marian Hrlbar 16 16 0 0 _________CL..... 0 Janez Per 10 6 0 Ludvik Prelovšek Jože Rožman 11 4 1 12 2 2 Roman Kalušnik 15 1 0 Robert Ručlgaj_____ Alojz Mlkiavčie ________12__. 16 4 0 0 0 Andrel Škrlep 15 1 0 Branko Lipar Jožica Komatar 13 16 3 0 0 0 Franc Roje 16 0 0 Mlrjan Trampuž Kostia Modec 14 16 1 1 0 0 Mateia Jemec 15 1 0 Marko Jerič 13 3 0 Franc Hrlbar 13 3 0 Franc Jerič 11 4 1 Zlata zebec 11 5 0 mmm mmmmm mmmm hmmm mmmm mmimm mmmmm mmmm ■■■■■ ■■■■■ mmmm mmmmm mmmm I PRODAJALNA OBUTVE XIIVIl3LA MENGEŠ j HRIBARJEVA 7, tel. 7230-745 . OBjAVLJA POSEZONSKO ZNIŽANJE | OBUTVE i-------------------------------------------------------------1 i Znižane cene bodo ostale tuđi po zaključku znižanja. i Delovni čas: pon. - pet. IO" 19", sobota 9" - 12" D JAVNA RAZGRNITEV SPREMEMB UREDITVENEGA NACRTA M5-POKOPALIŠČE MENGEŠ Ureditveno obmoije M5 je sestavljen iz naslednjih sklopov: Sklop obstoječih stavb Trdinovega trga; nepozidani del območja kot rezervat za kapelo; obstoječe pokopališče; novi del pokopališča; območje mrliških vežic in območje obstoječih parkirišč. Ureditveni nacrt mengeškega pokopališča je v postopku sprememb, ki obsegajo: spremembo razdelitve in razporeditve posameznih območij za različne načine pokopov in spremembo lokacije kapele. Občinska uprava je zadovoljna, da je družba LOCUS d.o.o. v doglednem času delo korektno opravila. Na zadnji seji občinskega sveta v lanskem letu je bilo predstavljeno avtorsko delo arhitektov Roka Benda in Mihe Skoka, ki tankoćutno obravnava mejne pogoje območja in uvaja prilagodljiv sistem pokopov. Širitev mengeškega pokoplišča bo potekala ob Pšati proti vežicam, in v sklepni fazi južno od njih. Posegi v obstoječe so predvsem na način uskladitev in ureditev okol-ja z obstoječimi prostorskimi kvalitetami. Različni mejni pogoji ob stiku z naseljem in športnim parkom se rešujejo z ozelenitvami in drevoredi. Ob vstopih bodo mesta za vodo in ločeno zbiranje odpadkov. Pokoplišče bo osvetljeno z nizko ambientalno razsvetljavo tal, ob glavnih poteh bodo klopce za počitek. Najprej bodo potrebne intervencije na starem pokopališču in vzpostavitev pogojev za žarne pokope in urejeno širitev novega pokopališča. UN bo javno razgrnjen od 1. februarja do 9. marca 2001. V tem obdobju bo 5. marca 2001 ob 18. uri JAVNA OBRAVNAVA v prostorih Občine Mentpeš. V želji, da bi nastalo kvalitetno pokopališče, Vas vabimo k ogledu in udeležbi na javni obravnavi, kjer borno veseli vsakega Wj; mnenja in umestne pripombe. Obilaska uprava MENGŠAN OBČINSKI SVET POVZETEK ZAPISNIKA 21. redne seje OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Seja je bila sklicana 6. 12. 2000 ob 18.15 uri v prostorih Gasilsko-godbenega doma Mengeš. Po glasovanju o sprcmembah dnevnoga reda in sprejemanju zapisnika je župan Tomaž Štebe predlagal sprejem sklepa o odobritvi 300.000 SIT finančne pomoči iz rezerve kot pomoć Občine Mengeš pri odpravi posledic zeme-Ijskega plažu v krajevni skupnosli Log pod Mangartom. Razprave ni bilo, predlagani sklep pa je podprlo vseh 14 prisolnih svelnikov. Tretja točka "Predlog sprememb in dopolnilev proslorskih sestavin planskih aktov Občine Mengeš (I. obravnava) in seznanilev z osnutkom lokacijskega nacrta za glavno cesto Želodnik -Mengeš z obvoznico Mengeš" je potekala kot osrednja problemska točka 21. seje sveta OM. Uvodoma je župan Tomaž Štebe predlagal, da se pri tej točki obravnava gradivo, ki ga je občinska uprava pripravila kot stališča in pripombe, ki jih je Občina posredovala Minislrstvu za okolje in prostor. Rok za oddajo pripomb je bil 14. december 2000. V strokovni predstavitvi gradiv sta kot predstavnika predlagateljev, sestavljalcev gradiv sodelovala Tomaž Blaž iz LUZ in Alenka Kumer iz Ministrstva za okolje in prostor - Urada za prostorsko planiranje. Prvi je razpravljal Martin Rahten - predstavnik Leka, ki je predstavi! tri sklope pripomb: - prometno varnoslni sklop (350 parkirišč za osebne avtomobile in ustrezen prostor, kjer bodo raztovarjali kamione z nevarnimi snovmi), - sklop nadomestitev porušenih objektov in infrastrukture Leka, in - tretji sklop, ki je naveden že v predpogojih, da se namreč Leku zazidalni nacrt zaradi izgradnje ceste "podre" in ga ni mogoče izvajati. Zato predlagajo, da se v okviru te lokacijske obravnave in sprememb prostorskih aktov na nov način uredi parcelizacija parcel, ki ostanejo. Župan Tomaž Šlebe je ugotovil, da ta zadnja pripomba ni zajeta v stališčih in pripombah Občine Mengeš. Predlagal je, da se doda pripomba, ki jo je predlagal g. Rahlen. Zapiše naj se tuđi pripomba, da naj se glavna cesla ne trasira preko komunalne infrastrukture, ker je polom vzdržovanje le infraslruklure onemo- i gočeno. Ponovi naj se ludi pripomba, da je Ireba i parkirni prostor Leka nadomestiti. i France Hribar je najprej podprl zahleve Leka, j kor ni samo stvar Leka, ampak je interes širše i okolice in Mengša, da se zavarujemo pred j možnimi kataslrofalnimi izlilji novarnih snovi, i Uroditev leh zadcv mora zahtevati občinski svet. j V pripombah je potrebno upoštevati še pripom- i bo odbora za okolje in proslor, ki je izpadla: da j se povezovalna cesla proslavi nad slanovanjski ; hiši Ude in Stole, r rance Hribar je nadaljeval, da j v zahtevah za predlagano krožišče pri Topolah j manjka zahteva za cestni krak proti Topolam. ! Vaški odbor Topole meni, da jo krožišče na i koncu predlagano trase opravičljivo ludi s j stališča, ker je tu velik promet tovornih vozil v i SCT. Če tu ne bo krožišča, se bo ves promet iz j Kamniške ceste odvijal preko Mengša. Dodalen i argument za obrazložilev predloga za ukinitev : priključka obvoznice iz Zadružniške oz. i i Maislrove ulico jo še ta, da ne potrebujemo raz- i ! bremenitve Slovenske coslo. To funkcijo bo i \ imela obvoznica. Če se priključak obvoznice lu i i izvode, je vprašljivo, če bo še lahko ostala hiša i : na Maistrovi ulici, ker ne bo imela več vhoda. i i Srećko Hribar - predstavnik odbora za okolje i in prostor in predsednik sveta za provonlivo in ; vzgojo v cestnem prometu je povoda I sledeče: i 1. Objekta Stole in Bele se nahajata na takem i kraju, da se lahko v primeru, da bo trasa I potekala nižje od leh objeklov, vključujejo v j promet samo z motornimi vozili, pešci in ! kolesarji pa ne bi imeli ustrezno urejenega i dostopa. Zato naj poteka trasa severno nad i tema objektoma, da se šibki udeleženci v I prometu lahko varno vključujejo v promet, i 2. Krožišče Topole naj bi imelo 5 krakov: prvi I krak za lokalno cesto Topole, drugi krak za i povezavo na Corenjsko coslo, Irelji krak jo i povozava na Drnovo z možnosljo kasnejše i spremembe namembnosti in dva kraka i glavne ceste. i 3. Prečkanje obvoznice na larški cesti: tu je I predviđeno zavijanje v desno zaradi pomem- | bnosti povozavo Mengša z Jaršami. Ker jo to ; križišče preblizu krožišču, bi bilo tu treba ! narediti podvoz pod obvoznico. j Alenka Kumer - MOP UPP je izrazila občulek, i da se želi s spremembami plana spremenili j namembnost ludi nekim drugim površinam. Žal to ni mogoče. Planiranje prostora jo občinska zadeva. Republika izjemoma lahko pripravi nacrte za le infrastrukturne objekte, če so državnoga pomena. Država jo omejena izključno na zadeve v zvezi s cesto, kor sicer posega v občinske pristojnosti. Sprememba plana, predlagana s strani MOP UPP se nanaša izključno na spremombe v lokacijskom načrlu v zvezi s cesto. Druge naloge oslajajo Občini. Občina bo potom, ko bo ta nacrt sprejet, morala še marsikaj naredili, ludi svoj urbanizem bo morala prilagodili novim razmeram. Vendar je to stvar nekoga drugoga poslopka. Dobrodošlo pa je, če Občina s lom čim prej prične. France Hribar je ponovno poudaril glede i predlaganega krožišča Topole, da je bil pri | lehtanju predlogov eden od pomembnih argu-i menlov tuđi rošilov problema avlobusne postaje i v Topolah. V primeru, da bi bilo krožišče nižje -i pri uvozu v industrijsko cono, problem ne bi bil i rešen. Že sedaj je ležko prili čez cesto, žalo bi ! bilo potrebno v primeru, da ne bi bilo krožišča, i uredili za pesVe nadhod ali podhod. I Marlin Rahlen je kol predstavnik Leka izrazil i prepričanje, da je urejanje prostora slvar države i in lokalne skupnosli, ne pa industrije. Proslorske i akte je Ireba priredili novonastalim razmeram. i Občinski svel ne moro dopustili, da neka proce- j dura ovira uredovanje zadev za naprej. Pripravili i je treba lehnični dokument v enem kosu, potem i pa naj država naredi listo kar je v njeni prislo- j jnosli, občina pa tisto, kar je v njeni pristojnosti, i Župan Tomaž Štebe je vprašal, če se lahko j zahleve Leka vključijo v zahleve občine? Alenka I Kumer je odgovorila, da ne. Če priđe v končni i fazi do loga, da bi te dokumente sprejemal i Državni zbor, bo sprejemal samo cesto. Prav pa j je, da so isločasno pripravljajo ludi občinski ; dokumenti, saj bo zaradi le ceste Ireba v Mongšu ; marsikaj drugačo uredili. Začeti jo Ireba s i slrokovnim dolom na lom področju. i Urad za proslorsko planiranje bo občini i Mengeš pri vsoh leh spremembah in dopolnilvah j poskušal pomagali. Večkral so težave, ko občina i ne more potrditi svojih planov na Vladi in takrat i lahko LJrad /a proslorsko planiranje pospeši i poslopke. i Roman Kalušnik je v razpravi povedal, da v ; gradivu nalančno piše, kakšen je poslopek za i sprejemanje lokacijskega nacrta. Njemu osobno i so zdi postopek zolo hiter. Trasa povezovalne i ceste je dolga. Za Mengeš je predvsem zanimiva ! trasa od Preserij do Topol. Na področju Preserij I je realno pričakovati težave. Kalušnik je prosil za i terminski potek izgradnjo le cesto - kdaj jo real- j no pričakovali kakšna dola v naravi? i Aleš Arhar iz DARSa je povedal, da so v i lokacijskem nacrtu predviđene tri etape: i I. etapa od Želodnika do Škrjančevega i II. etapa od Škrjančevega do Leka i III. olapa od Leka do priključka na obsloječo ; glavno ceslo, vključno z obvoznico Mengeš. D MENGŠAN Vsako od teh elap je možno gradili posebej. ■ Finančno pa je zagala. Nacionalni program i izgradnje avlocesl za celolno povezavo Želod- j nik - Vodice z obvoznico Mengeš predvideva i finančna sredstva v visini 1,5 milijard SIT. Po j današnjih izračunih pa je polrebno 5,5 milijard i SIT. Torej je mogoče v okviru rebalansa i nacionalnega programa vključno s lolerancami i izvesti samo eno izmed elap, ki pa 5c ni j doloćena. Kokovno je glede na rebalans že j zamuda za lolo ali dve. Glede Icrminskega plana i se pričakuje sprejcm uredbe v polelju 2001. i Sledijo pripravljalna dela, izdelava projektne j dokumentacije, premoženjsko - pravne zadeve i in druga dela, ki bodo potekala ludi še 2002. ; Sama izgradnja nnj bi bila v letu 2003. Razliko i bo treba pokrili eventualno z rebalansom nove- j ga nacionalnega programa izgradnje avtocest i oz. s sofinanciranjem lokalnih skupnosti oz. | konkretno Občine Mengeš. Realno je, da je ena i od prvih etap ludi izgradnja obvoznice Mengeš ! in izvedba priključka na M - 10. I Kostja Modec je prav lako opozoril na potre- i bo po ureditvi krožišča Topole, kjer je ludi j povezava za Kosezc in Vodice in za industrijsko I cono. Po sedaj predlagani uredilvi bi morali ; številni tovornjaki s prikolicami iz bodoče indus- i trijske cone in SCT po Gorenjski in do ; I lidromelala ler nazaj levo in nalo desno in ; nazaj v Mengeš. To bi pomenilo, da bi ves la j lovorni promet polckal skozi Mengeš. Gospe i Kumer je postavil vprašanjc v zvezi z veljavnos- i Ijo sprejelega odloka o spremembah in dopolnit- i vah proslorskih seslavin dolgoročnega plana I občine Domžale za obdobje 1986 - 2000, I dopolnjenega 1988 in proslorskih seslavin I družbenega plana Občine Domžale za obdobje i 1986 - 2000, za območje Občine Mengeš, I dopolnitev 1999 in dopolnilev 2000, ki je imel i vsa soglasja s sirani pristojnih republičkih j organov. Občinski svet Občine Mengeš je la I dokument razveljavil in šel delat novoga, i Dokument je bil razveljavljen v nič, ustrezno i korigiran, nima pa potrebnih soglasij ministrstev. [ Dokument je bil sprejel, vendar so mu priloženi j dokumenti od prej. Zanj je veljavnost leh doku- ; menlov sporna. Alenka Kumer je menila, da če i je sprejet in objavljen, je dokument veljaven, če j |>a je zakonit, je drugo vprašanje. Alojz i Miklavčič je za lažje razumevanje problematike j pojasnil, da je bilo nekaj neusklajenosti i občinskega plana z obveznimi republiškimi i izhodišči, zato je bil plan razveljavljen in spravi- i jen v "nulto stanje". Vendar s tem, ko je bilo lo \ razveljavljeno, do časa, ko je država začela i sprejemali lokacijski nacrt, ni bilo izgubljenoga ; nič časa, ker bo sedaj sprejel občinski družbeni i plan kol posledica uredbe. Janez Per je opozoril, I da je Občina Mengeš sprejela |)rostorski plan i proli koncu njegovoga mandala župana. V planu i je bila obvoznica in drugo. Na Uslavno sodišče I je bila dana samo priložba podjelja Filc v neki i drugi zadevi, ki jo je Uslavno sodišče reševalo i posebej. Glede ceste ni bilo nobenega spora. In j sedaj sla zamujeni dve leti. Povrh vsega je bilo v i letu 1999 rezervirano 400 milijonov SIT za to j cesto in obvoznico, sedaj lega denarja verjetno i ni već, kar je velika škoda. Alojz Miklavčič je ; odgovori I, da ludi če plana ne bi nič spreminjali i in bi oslal, bi sele danes sprejemali ta lokacijski i nacrt. Druga slvar pa je, če je na državnom nivo- i ju obstajal denar, s katorim bi pospešili lokacijs- ; ki nacrt. Vendar je treba izvedbeni akt sprejet i na j la družbeni plan. Ponavadi se sprejema takral, j ko je neka finančna konstrukcija, ne ve pa ali je i bila ta pred dvema letoma ali lani. Župan Tomaž i Štebe je zatrdil, da je bil poslopek, ki ga je i uporabila Občina Mengeš nezakonil in ni bil v ; skladu s poslopkom, s katerim, s katerim se i odloča o varianti in ni bila uporabljena pravilna ; dokumentacija, ko se je odločalo o spremembah i proslorskih planskih aklov. Alenka Kumer je i povedala, da se pri sprejemanju sprememb i plana v bislvu prevzema zadnje slanje na tem ; področju v občini. Vprašala je, v čem je problem i - da cesla ni v planu ali da je. Trenutno je irelevantno, ali je cesla bila v planu ali ne, ker se s sirani države vodno predlaga tuđi sprememba prostorskega plana občine, ker nikoli nobena cesta ni povsem nalančno določena v veljavnih i prostorskih planih. S proceduralnega vidika torej i lo vprašanje sploh ni pomembno. Mogoče je \ pomembno z moralnega vidika. Jancz Per je i nadaljeval, da je bil sprejet proslorski plan, v i katerem je bila predviđena obvoznica in povez-ovalna cesta. Sedaj čez dve loli pa je ponovno ista stvar v obravnavi. Prostorski plan je vseboval ; vse o čemer je zdaj govora - rešen je bil problem j Leka itd. Vprašal je, če je bil listi program vel- i javen? Alenka Kumer je pojasnila, da je bil sprc- | jeli plan veljaven. Če ga je Občina razveljavila, ! sedaj ni več veljaven. i Ob zaključku razprave jo župan Tomaž Štebe i povzol dodatna stališča in pripombo iz te i razprave. j - Pod 1/1.1. pri prometno- tehničnih pripombah ; in stališčih so doda še prodlog, da se vključi j možnosl trasiranja sovornega dela odsoka nad j Uelctom in Slclclom do krožišča Topole. i (Rešen mora biti problem promela od servisa ; Dobevc do lokalne ccslc v Topole.) i - Pri okoljevarstvenih pogojih jo bil prodlog, da i se zahleva za zaščilo podtalnice uporabi PHU i folije. i - Problematika nadomoslila parkirnoga prostora I Loka za takšno slovilo vozil, ki tam dojansko j parkirajo. j - Problematika umika glavne cosle zaradi ; križanja trase glavne ceste s komunalno I infrastrukturo (kolektor). i - Da so upoštova predlog Loka v zvezi z i uporabo nadvoza, ki je projektiran za j normalen uvoz in izvoz v Lek. ; SKLEPI: 1. Občinski svol Občine Mengeš je v prvi obravnavi sprejel predlog sprememb in dopolnitev odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000, dopolnjenega 1988 in proslorskih seslavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000, za območje Občine Mengeš, dopolnilev 1999 (Odlok št. 105 - 9/2 z dno 1 3. 10.1999, Ur. v. šl. 7/99 in dopolnilev 2000 (Odlok šl. 146 -12/2 z dne 9. 2. 2000, Ur. v. št. 1/2000) v delu, ki ga opredoljuje osnutok lokacijskega nacrta za glavno cesto Želodnik - Mengeš -Vodice na odseku Žolodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš, skupaj s pripomba-mi, ki so v prilogi lega sklepa. 2. Občinski svol Občine Mengoš sprejema na znanje osnulok lokacijskega nacrta za glavno cesto Želodnik - Mengeš - Vodice na odseku Žolodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš in nanj sprejema pripombe in sla lišća z obrazložitvami, ki so v prilogi lega sklepa z dodatnimi stališči in pripombami, ki so bile povedane v razpravi in jih je župan povzol. 3. Občinski svet Občine Mengeš pooblašča občinsko upravo, da v imenu Občine Mengeš pripravi še druga stališča in pripombe, ki jih ugotovi do konca javno razgrnilvo ali pridobi s strani lislih, ki naj bi te pripombe posredovali. Pri peti točki je razpravljal Peter Gubanc, ki je želei dodatno obrazložilev, zakaj ni realiziran sklep št. 155-13/2 o reviziji finančnega poslovanja Občine Mengeš v lolu 1999, saj je dobil vtis, da so občinska uprava zavestno izmika realizaciji lega sklepa. Župan Tomaž Štebe je pojasnil, da mora nadzorni odbor pooblasliti občinsko upravo za realizacijo tega sklepa. Zaenkrat občinska uprava nima pooblastila za izvedbo lega sklepa, pridobila pa je informativne ponudbe. Ciliral je sklep: "Občinski svel Občine Mengoš je sprojel sklep, naj Nadzorni odbor Občine Mengeš pridobi revizijsko hišo, ki bo opravila pregled knjigovodstva in finančnega poslovanja Občine Mengeš v letu 1999". lozica Komatar je menila, da bi morala občinska uprava že na osnovi sklepa občinskega sveta dati javni razpis za izbor revizorja. Franc Hribar je ugotovil, da je podlaga za to nalogo občinskc uprave v 3. alineji 45. člena statuta Občine Mengeš. Petci Gubanc pa je menil, da mora tehnični del postop-ka naredili občinska uprava, nadzorni odbor pa bo sodeloval pri izboru izvajalca. Občinska uprava mora v Uradnem listu objavili razpis za revizijsko hišo, ki bo opravila revizijo, ker gre za več kot 3 milijone SIT. Sledila je točka pobude in vprašanja članov sveta. Seja je bila zaključena ob 21. uri. O B Č I N S Kl SVET Đ MENGŠAN OBČINSKI SVET POVZETEK ZAPISNIKA 22. redne seje OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Seja je bila sklicana 20. 12. 2000 ob 18. i uri v prostorih Gasilsko godbenega doma ; Mengeš ; Pred pričetkom seje sla se predsednik i Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš lože i Žargi in poveljnik g. Šimenc: članom občinskega | sveta Občine Mengeš in županu Občine I Mengeš v imenu PCD Mengeš zahvalila za j finančna sredstva iz proračuna Občine Mengeš I v letu 2000 za nabavo novoga gasilskega avto- j mobila in izrekla novoletno voščilo. i Po krajši razpravi je bil sprejet dnevni red. i Prva točka se je nanašala na Odlok o spre- i membah Odloka o ureditvenem nacrtu M5 j pokopališče Mengeš (I. obravnava). i Po uvodnem pojasnilu župana Tomaža Štebe- i ta so nastopili: Majda Zupanič iz Locusa d.o.o., i Rok Benda in Miha Skok, ki sta predlagane i rešitve zelo podrobno obrazložila in grafično prikazala z računalniško podporo. Sprejet je bil predlog, da se nacrt javno razgrne za 45 dni. Ob zaključku razprave sta bila sprejeta sledeča sklepa: 1. Občinski svet Občine Mengeš sprejema Odlok o spremembah Odloka o uredilvenem nacrtu M5 pokopališče Mengeš v prvi obrav-navi. 2. Občinski svet Občine Mengeš sprejema sklep, da se Odlok o spremembah Odloka o ureditvenem nacrtu M5 pokopališče Mengeš javno razgrne. Javna razgrnitev traja od 1. 2. do 9. 3. 2001. Javna obravnava se opravi v ponedeljek, 5. 3. 2001. Sklep o javni razgr-nitvi se objavi v Uradnem vestniku Občine Mengeš. Točka 2: Sklep o delnem povećanju cene čišćenja odpadnih komunalnih in padavin-skih voda. Uvodno obrazložilev je dala direktorica CČN Olga Burica, ki je v poslovanju podjetja ugotovila izgubo. Po krajši razpravi sla bila sprejeta sledeča sklepa: 1. Občinski svet Občine Mengeš je skloni), da se s 1. 1. 2001 cena čišćenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda in cena čišćenja tehnoloških odpadnih voda poveča na 53,7 SIT/m'. 2. Sklep o povećanju cene se objavi na ustrezen način. Točka 3: Sklep o določitvi cene zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov Uvodno obrazložilev sla dala župan Tomaž Štebe in direktor JKP Prodnik d.o.o. Marko Falur. Franc Koje pa je v imenu odbora za j finance povedal, da so ludi na odboru zadevo j obravnavali ob prisotnosli direklorja JKP i Prodnik, ki jim je dal ustrezna pojasnila. Kljub I obilici vprašanj je odbor na koncu sprejel i sklep, da predlaga občinskcmu svetu, da spre- i jme predlagano povećanje cen za odvoz i komunalnih odpadkov. Po krajši razpravi je bil sprejel sledeč sklep: i Občinski svet Občine Mengeš določa, da s 1. 2. 2001 znaša cena: - zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za gospodinjstva 524,18 sil/m' - deponiranja komunalnih odpadkov za gospodinjstva 651,10 sit/m' - zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za industrijo 1.950,00 sil/m' - deponiranja komunalnih odpadkov za industrijo 2.000,61 sil/m! Točka 4: Sklep o izdaji suglasja za povišanjc cen oskrbe s pitno vodo Franc Koje je v imenu odbora za finance povedal, da se odbor slrinja s povišano ceno, ki se uveljavi s 1. 2. 2001. Koslja Modec pa je v imenu odbora za okolje in prostor soglašal s predlaganim povišanjem cen oskrbe s pitno vodo od 1. 2. 2001. V razpravi pa je Franca Hribarja zanimalo, kakšen program sanacije vodovodnoga omrežja lahko ponudi JKP Prodnik v naslednjem kratkoročnom in dolgo-ročnem obdobju z ozirom na predlagano visoko povećanje vodarine, ki naj bi zago-lovilo sredstva amortizacije infrastrukturnih objektov za obnovo leh objeklov. Direktor JKP Prodnik d.o.o. Marko Falur jo pojasnit, da stroški vzdrževanja slarih vodo-merov doslej nišo bili vračunani v vodarino in se zato vodomeri v Občini Mengeš nišo vzdrževali. Eden od slroškov je tuđi amortizacija infrastrukture, ki je odvisna od vrednos-li objeklov v posamezni občini. Če je bil dol objeklov že amortiziran, je ta slrošok vedno manjši. V Občini Mengeš je ta amortizacija 13 milijonov letno. S lemi sredstvi ni mogoče dosti naredili, zato je uvedena dodalna lakša. Prodnik je pripravljen pripravili program za uporabo sredslev amortizacijo, vondar glede lega še ni bilo dogovora. Lani so bila zato neporabljena sredstva amortizacije infrastrukture nakazana v občinski proračun. Zato jo treba vprašanje glede uporabo srodstov nasloviti na Občino Mengoš, ki je ta sredstva dobila v občinski proračun. Ob koncu razpravo je bil izglasovan sklep: Občinski svet Občine Mengeš daje soglasje k povećanju cene vodarine v Občini Mongeš od 1. 2. 2001 dalje za gospodinjslva na 93,08 sil za m' in za industrijo na 147,96 sit za m'. Točka 5: Odlok o prispevkih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (II. obravnava) Sklep: Občinski svel Občino Mongeš sprejema Odlok o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Točka 6: Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Mengeš (I. obravnava) Sklep: Občinski svet Občine Mongeš sprejema v prvi obravnavi predlog Odloka o ured-ilvi coslnoga prometa na območju Občine Mongoš. Točka 7: Odlok o komunalnih prispevkih (II. obravnava) Sklop ni bil sprejel. Župan Tomaž Štebe jo umaknil predlog odloka o komunalnih prispevkih v Občini Mengeš iz druge obrav-nave in obvoslil Občinski svel, da bo za naslednjo sejo odlok ponovno pripravljen za drugo obravnavo. Točka 8: Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sklep: Občinski svel Občine Mongeš sprejema sklop o povišanju vrednosli točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za lolo 2001 s tem, da so 1, člen sklepa spremoni lako, da glasi: "Vrednost točke za izračun nadomeslila za uporabo stavbnoga zemljišča za lelo 2001 naj se poveča v skladu z indeksom rasti cen življen-jskih potrebščin v Kepubliki Sloveniji za lelo 2000 na ceno 0,21 sit." Točka 9: Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalne takse Sklep: občinski svol Občine Mengeš sprejema sklop o visini vrodnosli točke za izračun komunalne lakše. Točka 10: Sklep o določitvi gradbene cene na področju Občine Mengeš za leto 2000. Sklep: Občinski svol Občine Mongoš sprejo-; ma sklep o določilvi gradbene cene na ! področju Občine Mengoš za lolo 2001. I Točka 11: Sklep o spremembi programa pri-i prave izdelave zazidalnega nacrta za ! območje M 28/2 Mengeš. ! Sklop: Občinski svet Občine Mengeš jo skle-i nil, da so spremeni program priprave izdelavo i zazidalnega nacrta za območje z oznako i M28/2 v Mongšu, in sicer v IV. poglavju, 6. i člen, 2. odslavek, objavljen v Uradnem vost-! niku Občino Mongeš šl. 3/2000 z dne j 21.4. 2000 lako, da pravilno glasi: i "Pobudnik, organizator, naročnik in plačnik I izdelavo zazidalnega nacrta za območje i M28/2 v Mengšu je Obrtna gradbena in Irgov-i ska zadruga Zora Domžalo." i Zapisnik povzcl: M.K. o MENGŠAN Kronika dogodkov za mesec december 2000 na območju obilne Mengeš Policisti PP Domžale v mesecu decembru 2000 beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnosl Obravnavanlh je bilo 10 prometnih nesreč, pri katerih je v 7 prlmerlh nastala materialna škoda, v 3 nesrečah pa so se udeležencl lahko telesno poškodovall. Vzroki prometnih nesreč so: ■ nepravilni premlkl z vozilom ■ 3x - neustrezna razdalja med vozili ■ 3x - neprllagojena hitrost • 2x - nepravilno prehltevanje ■ 1x - nepravilno prečkanje ceste ■ 1x Prometne nesreče s pobegom ■ 2x Javna varnost Policisti so opravili 2 Intervenciji zaradi kršltve Javnega reda In miru, in slcer enega v zasebnih prostorih in enega v gostinskem lokalu, v zasebnem prostoru so Intervenirali zaradi kršltve Javnega reda in miru, v gostinskem lokalu pa zaradi kršltve Uredbe o varstvu pred hrupom v naravnem In življenjskem okolju. Kriminaliteta Policisti so obravnavall 21 kaznivih dejanj, med njiml: - vloml v hiše, stanovanja, kleti ■ 7x ■ vlomi v lokale, trgovine, gradbene kontejnerje • 7x ■ tatvine ■ 3x ■ vlom v vozilo -ix ■ omogočanje uživanja prepovedanih drog - 7x • poškodovanje tuje stvari - ix Policisti so skupaj s krimlnalistlčno policijo obravnavali tuđi požar na kozolcu v Jablah, kjer je bilo z ogledom kraja dejanja In zbiranjem obvestll ugotovljeno, da gre za požlg In osumljencem so že na sledi. ■ SVETI MIKLAVŽ NA OBISKU Sveti Miklavž obiskujc le pridne otroke, za poredne pa poskrbi parkelj, no pa še pri pridnih malce pogleda, če njihove želje le nišo prevelike v primerjavi z njihovimi dobrimi deli. Ravno zaradi dobrih del sla sv. Miklavž ter sv. Anton, ki vodila vso eviden-co (vsa dobra in slaba dela so zapisana v knjigah; mladina bi rekla, kaj pa računalnik) obiskala tuđi servis Debevc, kjer sta našla še gospoda Miho Debevca ter se mu v svojem in v imenu Karitas zahvalila za pomoč, ki jo je tuđi letos ponudil. Seveda sta mu izročila darilo, glede na dobra dela voščila praznike ter odšla obdarovat še nekalere pridne olroke. DJD DRUŠTVA Foto: Peter Škrlep KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Prešeniov večer Na večer 4. decembra 2000 smo se z na prsih pripetimi nageljčki zbrall v prostorih Kultur- nega društva Franca Jelovška Mengeš, v Ga- | leriji klet, in počastili dvestoto obletnico rojst- va slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Večer Je z dožlveto recitacijo Prešemovih pesml oblikovala Mojca Volkar, študentka slovenskega jezika In književnosti in primerjalne književnosti. Ob tem nam je na izredno jasen način predstavila posamezne trenutke pesnikovega življenja, kl so bili odločllni za to, da je ustvaril toliko čudovitih del, kl so slovenski Jezik In s tem slovenski narod povzdlgnlla na raven drugih evropskih kultur. Mnogo teh pesml je bilo v zadnjem času uglasbenlh in nekaj sta nam jih predstavila sopranistka profesorica Nataša Stopar in planist profesor Tomaž Plrnat. V uvodnem govoru je predsednik društva gospod Janez škrlep spomnll še na to, da v letošnjem letu poteka tristo let od rojstva Franca Jelovška in dvesto let od rojstva škofa Antona Martlna Slomška, kl ob Prešernu povz-digujta in pove-zujeta Slovence še dandanes. Katarina Marin 113 POLICIJA POD J E T N I Š T V O I Nasvet: I Zaradi povećanja števila vlomov v osebna vozila policisti ponovno opozar- j i jajo, naj voznlkl, ko vozilo zapustilo, vozilo zaklenejo, oblačila, torbice in i ■ druge predmete pa shranljo In Jih ne puščajo na vidnih mestih v vozilu, saj j ■ se storllcl tovrstnlh dejanj odločajo za vlome na podlagi predhodnega j I ogleda notranjostl vozila. Prav tako naj vozniki vozilo, z vgrajenlm avto- ■ radiem s snemljivo ploščo, to odstranljo In spravijo, ko vozilo zapustijo. , • Prav tako na območju PP Domžale narašča števllo vlomov v stanovanja, , ■ stanovanjske hlše In kleti stanovanjskih objektov, zato policisti naprošajo, . I da pojav sumljlvlh oseb sporočajo na PP Domžale. , . Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenlh prlmerlh, naj Informacije sporočljo na pp Domžale - tel. št. 7241-218 ali na anonimni brezplačnl telefon 0801200. I______ ... ! Policisti PP Domžale m MENGŠAN DRUŠTVA ROKE - PODOBE ŽIVLJENJA Foto: Peter Škrlep Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je v letošnji jeseni pripravilo še eno razstavo v Galeriji klet. Tokrat sta svoje črnobele fotografije predstavila dva mlada umetnika - Barbara Ogrič iz Ćekovnika pri Idriji je študentka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Luka Markež s Koroške Bele (nad Jesenicami) pa je absolvent umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S svojlml deli nas želita opozoriti na naše lastno življenje: na otroštvo, zrelo obdobje in starost -in prav tako tudl želita, da bi si ogledali razstavo. V svojih fotografijah nas spomnita na srečanje z življenjem In na prvo spoznavanje sveta, nato na obdobje, Ko uvidimo, da je življenje še vse kaj drugega kot brezskrbnl dnevl in na koncu nas opomnita na pripravo na smrt. Ob odprtju razstave 7. decembra 2000 sta v skladu s svojim delom zapela tri pesmi: Srečanje, Semaforjl življenja in Kapljica vode (Barbara Ogrlč mezzosopran. Luka Markež kitara, besedila Simona Koščak, Luka Markež in Janez Menart), kl so nas povedle v pravo vzdušje te razstave. Kot vse kaže, 5e ni vse izpeto, mladi umetniki nam imajo še veliko povedatl. Semaforji življenja hesedilo Jancz Menart glasba Luka Markež Iz raja olroštva, z nalilim hcncinom, Z Uključenim šlevcem poli in hilrosti, Ob kamnih bežečih spominov mladosti, V predmestje življenja, z nezmanjšanim plinom; Vse ožje ceslišče, razmišljena glava In prvo križišče in sloj! semaforji, Sirah, zdrznjena misel, podplal na zavori In smerni kazalec in nižja prest a va; S križišča v križišče in s ceste na cesto, Na levo, na desno, počasi, hitreje In sonce slepečc, ki greje in grejc, In v moro napora razlezeno mesto; Hrumenjc molorjev, [>arkirni /irostori, Obvezne smeri in možgani na vzvodih In trudne roke in drgel na prchoclih In, kakor zaspane oči, semaforji; Šc zarja na stcklu, še mrak brez obetov, Megla na asfaltu, še lučka, ki kaže Roslednji bencin, in že ost žarometov, ki lipljc po poli do mirne garaže. Srečanje besedilo Simona Koščak priredba in glasba Luka Markež Srečanje se zgodi, kadar se sončni žarck vale zaleti, čisto narahlo, da ne veš, ali je res ali se ti Ic zdi. Srečanje je, kadar se srečala dva mravijinča, čeprav v najvišji poletni travi, med rožami in med vodami, in ju ne vidi niti sonce nad nami. Srečanje se zgodi, kadar mcluljček ti na nos prileti. Takrat zadržuješ dih in si želiš, da ne bi prav zdaj neolikano čihnil. Srečanje je, kadar se med oblaki srečujejo jate ptić in zaplešejo na melodijo vetra brez prič in brez zavelja. Srečanje se zgodi, ko veter navihan li lase razmrsi. Takrat si kot krošnje dreves, ki vrše, ki pojejo pesmi, ki govore. Srečanje je, kadar splezaš na visoko goro, ko stopiš na prste in dvigneš roke, ko srečaš modrino, ki te poje. Srečanje je, kadar se jaz sreča s ti. Takrat si delila čas in gresla v korak, čisto narahlo a čislo zares. KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ ra MENGSAN Kapljica vode bcscdilo in glasba Luka Markcž Nam pogled Kot mrzal je stisk pesli Kcl trudan šepal, Ki v mani đoni. Prazna dlan Kol listih nekaj let, Ko v.sc se dobi In vsa izgubi. Kakor kapljica vode Rlešeš po mojih licih, Kakor frnikula med drobnimi prs// Tolažiš me, Kakor zrela pomaranča sredi Antarktika Greješ me! Revan up Vname se kol papir, Svetio zagori In žc ga več ni. Lesk v očeh, Lllrinek nebesnih čest, Ki .st1 utopi, Ki se razgubi. Kakor kapljica vode Plcšeš po mojih licih, Kakor frnikula med drobnimi prsti Tolažiš me, Kakor zrela pomaranča sredi Antarktika Greješ me! Čisto sam jočeš v dan leman, Kot golo drevo, Ki hočc v nebo. Vsi Ijudje, Čisto vse stvari U jele so misli, Ki zdaj jili već ni. Ana Sitar KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem društvu Franca Jelovška Mengeš Skoraj tretjino članstva (52), prcdvscm najmlajših, se je zbralo na predvečer godu sv. Miklavža v društvenih prostorih, v Galeriji klet. Skupaj smo pripravili dobro večerjico in ob klepolu, poslušanju glasbe, igranju in polju pričnkali Miklavža s spremslvom. Parkeljni kar nekako nišo prišli do izraza. Dobrodošlico Miklavžu je ob spremljavi Anje Kosec na klavialurah zaigrala Noža Skok na violino. Miklavž je pohvalil delo društva, vzpodbujal mlade člane in vse skupaj skromno obdaroval. Veseli njegovih daril smo ob njegovem odhodu ludi mi pohileli domov, da pripravimo vse polrebno zn Miklavžev nočni obisk. Miklavž je skromen in na skrivaj prinaša svoje darove in s lem ludi nam daje zgled dobrodelnosli. Kako dobro smo se počutili, ker smo pomagali prejšnje dni pripravili kar šeslsto daril za miklavževanje! Ker pa jih je nekaj ostalo, jih je prav na Miklavžev dan Miklavž odpeljal našim prijateljem v INČE v Pristavo. Njihova sreča je ludi naša sreča, lo ćutimo in smo veseli. Janez Škrlep Sv. Miklavž: simbol dobrote in darežljivosti v Mengšu "Prihajam, da v vaših nemirnih srcih obudim dobroto in darežljivost. Prihajam zaradi vseh in ne le zaradi nekaterih. Takrat, ko zahrepenite po tem, da bi bili pozorni do drugih, ko vam dobrota polni srce, ko ste darežljivi in ko tuđi skromen dar s hvaležnostjo sprejmete, takrat vas je prešinil moj duh ■ obiskal vas je sv. Miklavž." Velika dvorana kulturnega doma v Mengšu Je bila i. decembra 2000 ob 17. uri premajhna. Več kot petsto otrok do sedmega leta starosti In še več kot toliko staršev je napolnllo kulturni dom. Kratka, skrbno pripravljena pravljlčna igrlca je pripravila mlada srca na Miklavžev prihod. (nadaljevanje na naslednji strani) DRUŠTVA Foto: Peter Škrlep 13 MENGŠAN DRUŠTVA Foto: Peter Škrlep Prišel je v spremstvu angelov, ki mu pri njegovem poslanstvu pomagajo. Skozi dvorano si je poćasi utrl pot na oder, kamor je po nagovoru povabil otroke, da jih obdaruje. Skoraj vsakega je kaj povprašal in ga s prijaznostjo očaral. Sem in tja pa se je zgodilo, da se je z bolečino v srcu ozrl v oči, kl ga nišo prepoznale. Pred Miklavževo dobroto so se umaknlll parkeljnl, umaknll se je kosmati zlobnež z rdečim trizobom, umaknilo se je ragljajoče spremstvo, kl je na brezdušen način nameravalo razvrednotitl lepoto pristnega doživetja. Otrocl s starši ali s starejšimi bratci in sestricaml so se poslovni od Miklavža, kl )lh je obdaril. Gledal sem jih, ko so odhajali: v eni roki so držali darilo, z drugo roko pa svojo mamico ali očka, ali pa se stiskali v njihova naročja, vsi pa smo ponesu praznik darežljivosti v svoje domove. Hvala TI sv. Mlkiavž, da si k dobroti nagovori! ljudi, kl vodijo Občlno Mengeš, hvala tuđi članom Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, ki so tvoji prijatelji in ki že vrsto let skrbljo za Tvoj prihod. Posebna zahvala pa letos velja Kulturnemu društvu Groblje, ki je oblikovalo kulturni program in pospremilo Miklavža Iz Grobelj v Mengeš. Janez škrlep GASILSKA ZVEZA MENGEŠ VELIK POŽAR VJABLAH V nedcljo, 24.12.2000 okoli 23.20 ure, je zagorelo na kozolcu dvojniku, ki je last Kmetijsko poizkusnega centra iz jabelj, Grajska pot 1. V kozolcu v izmeri 30,70 x 9,ftO m se je v tem času nahaja-lo okrog 500 m' balirane slame, del kozolca pa je bil prirejen v boksc z globokim nastilom za mlado živino, kjcr je bilo v času izbruha požara 49 glav mlade goveđi črno-bele pasme. Ogenj so je zaradi lahko gorljivih mnlerialov (slama, les) bliskovilo razširil na celolen objekt in ogrozil živino, vendar se jih je 43 uspelo resili iz ognjenega objema s preskakovanjem ograde, 6 krav pa je ostalo v ogradi in jih ludi gasila, kljub hitromu prihodu na kraj požara, nišo mogli resiti. Zato so se nomudoma spopadli z ognjem in ga v dobrih 20 minulah uspeli lokalizirali. Nato je bilo potrebno iz kozolca odstranili slamo, ki se je vedno znova vžigala, zato je bilo potrebno sprotno gašenje v objektu in zunanji deponiji, kamor se je slama odlagala. Delo na požarišču, ki so ga opravljali gasilci iz l.oke, Mengšn, Topol, Trzina in delavci centra, je trajalo vse do 08.00 ure zjulraj, ko so se gasilski oddelki vrnili v orodišče, razen loških gasilcev, ki so po zaključku gasilske straže pomagali delavcem centra pri zbiranju živine, ki se je razkropila na območju Loke, v kasncjšlh dneh pa so gasilci občine Mengeš sodelovali pri iskanju pogrešanih krav na območju Šinkovega Turna, zadnja krava pa je bila ujotn 29. decembra na območju Topol. V začetni fazi gašenja so priskočili na pomoč še gasilci iz Centra požarne varnosli Helios in gasilci prostovoljnih drušlev Domžnle, Slob-Depala vas, Šluda, Ihan, jarše-Rodica, Raclomljc: in Homer, lako da je bilo skupaj z gasilci iz Mengša, Loke, Topol in Trzina v akcijo vključenih 22 vozil s 108 gasilri. V pripravljenosli v orodišču pa sla bili še enoli Vira in Studenca. Malerialna škoda na objektu in živini po neslrokovni oceni znaša okoli 9 milijonov SIT, ki je kljub hitromu in uspešnemu posredovanju gasilci nišo mogli ublažiti, saj je šio za objekt na prostom, kjer je neomejena možnost dotoka kisika, ki je pospeševal gorenje lahko gorljivih snovi, kot sla slama in les. Vzrok požara zaenkrat ostaja nepojasnjen, izključuje pa se samovžig slame ali napaka na električni napeljavi, ker v objektu ni bila namoščena. Tako ostaja najbolj možna domneva, da je požar zanetilo pirotehnično sredstvo zaradi neprevidne uporabe, kar je zelo drago opozorilo tištim, ki ne upoštevajo navodil proizvajalca in zakonskih predpisov in z neprimer-no uporabo ogrožajo ljudi in njihovo premoženje. Ciasilci so želimo zahvalili prizadevnim delavcem Kmetijsko poizkusnega centra lable, ki so vseskozi sodelovali pri dolu na požarišču, še posebno se zahvaljujemo za izkazano podporo pri oskrbi z napitki in prehrano. Jancz Koncilija Božično jutro je kazalo po požaru žalostno podobo. Omaganc živali so so napajale v koritu. BI MENGŠAN DRUŠTVA GASILSKA ZVEZA MENGEŠ ZAHVALA V petck,13.10.2000 v dopoldanskih urah je na Prešcrnovi cesti v Mengšu prišlo do prometne nesreće, v kateri se je voznik huje telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala večja materialna škoda. Do nesreće je prišlo /nrnrli nenadne slabosti voznika, ki je proslovoljni gasilec in je v nočnem času sodeloval pri gašenju požara na Šolski ulici v Mengšu. Zaradi svojega humanega preprićanja pomagali bližnjemu v nesreći in obveznosti, ki jo je čutil do delodajalca, je z nočne akcije zjulraj odšel v službo, pri lem pa ga je med delovnim časom dolelela neljuba nesreća, ki je zahlevala od njega ne samo trpljenje bolečin za posledicami poškodbe, ampak ludi male-rialno odgovornost. Pri urejanju zarleve mu je lakoj priskočila na pomoč njegova stanovska organizacija, saj je posledica /a gasilca naslala zaradi njegovoga nesebičnoga dela v gasilski akciji, pomoč pa je s sredstvi solidarnosti nudila ludi Občina Mengeš. V r(;ševanje pa sla se za omililev naslalih slroškov vključila ludi njegov delodajalec AVTO DEREVC d.o.o. Mengeš, (jorenjska c.13 in AVTO-KLEPARSTVO-LIČARSTVO I rane Smole s.p. iz Komende, Glavarjeva c. 14. Na pobudo gospoda F ranca Debevca sla visoke slroške popravila znižala samo na ceno materialnih slroškov, kar predstavlja 2/3 znižanja predvi-denega predračunskega zneska. Gasilci se /nvedamo pomena te humane geste, saj je zaradi dela v neugodnih gospodarskih razmerah le/ko nuditi pomoč v obliki donacij, od kalerih pa so zelo odvisni pogoji za dobro o|)ravljanje gasilske službe. Žalo se za i/kazano pobudo, s kalero so zmanjšani naši izdalni slroški, iskreno zahvaljujemo in želimo podjeljema AVTO DEBEVC in AVTO-KLEPARSTVO-LIČARSTVO Franc Smole uspešno poslovanje ludi v bodoče, kakor ludi dobro sodelovanje / gasilsko organizacijo. Prav lako pa se zahvaljujemo Občini Mengeš in županu Tomažu Štebelu za razumevanje ob reševanju nastale situacije. i Hvala z gasilskim pozdravom Na pomoč! I Gasilci Taborniške novice Letno gledališče Mengeš nekoć. Konec je božičnih in novoletnih praznikov in začelo se je novo leto, za katero upamo, da bo uspešno in veselo. In kaj smo taborniki počeli v decembru? Imeli smo tradicionalno čajanko, na kaleri smo se zelo zabavali, pili sladek čaj, obiskal pa nas je tuđi božiček, ki nas je obtlaroval. Na voclovih sestankih smo izdelovali razne okraske in voščilnice. In kaj nas caka v prihodnosti? Imeli borno slavnostni 20. občni zbor v OŠ Mengeš s lolorazstavo, starejši borno šli na zimovanje na Veliko planino, obeta se tuđi rodov izlet proti Notranjski in pa zimoranje 2001. Kaj je Zimoranje 2001? Ker smo se lelos odločili, da ne organiziramo zimovanja za osnovnošolce zaradi majhne udeležbe v prejšnjih letih, bomo to nadomeslili z Zimorajanjem. Potekalo pa bo nekako takole. Med zimskimi počilnicami borno taborniki organizirali več delavnic, katerih se bo lahko udeležil vsak osnovno.šolec. Delavnice bodo predstavljale predvsem taborniške tematike, vendar na zelo sproščen in zabaven način. Vse to se bo dogajalo v Letncm gleelališču Mengeš in okolici. Informacije o Zimorajanju bodo v laborniški omarici in na OŠ Mengeš. Če nam bo vreme naklonjeno, bomo v letnem gledališču pripravili drsališče, na katerem bo možno tuđi disanje pod reflektorji. Naj vas še opozorim, da smo že začeli s planiranjem letnega taborjenja, ki bo od 5. do 12. avgusta, najverjetneje v Bohinju. Upamo, da bo lelos več taborečih (predvsem osnovnošolcev), saj je s tem taborjenje bolj zanimivo in pestro. Vabljeni so tuđi netabornikl. Okvirna cena za tabornike je 16.000,00 SIT, za nečlane dražja za članarino (+3-500,00 SIT), možni pa so še popusti. Cena za osem dni aktivnih, dobro organiziranih in vodenih počitnic, vsekakor ni visoka. Več informacij dobite v Tabomiški omarici ali na naši strani na internetu. Konec marca bo izšel tuđi razpis in s tem tuđi prijavnice. To pa je ludi vse, kar sem za prvo šlevilko Meng.šana v letu 2001 pripravil tabornik -propagandist Brane. Z naravo k boljšemu človeku! Urban Baloh Letno gledališče Mengeš danes MENGŠAN Mengeški godbeniki so tako kot vsako Icto na novoletni dan zaigrali novoletno voščilnico. NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE IN PODELITEV PRIZNANJ turističnega društva Nov program in odličen koncert Mengeška godba je v petek, 22. decembra 2000, v Kulturnom domu v Mengšu pripravila tradicionalni novoletni koncert, na katerega vsako leto privabijo množico svojih najzvestejših domaćih poslušalcev. Tuđi letos se je v dvorani zbralo precej poslušalcev, čeprav bi kakšnega še lahko stisnili v dvorano. Lelošnji novoletni koncert se je od drugih razlikoval predvsem po tem, da so godbeniki, s kapelnikom Primožem Koscem na čelu, pripravili za poslušala; povsem nov program, ki ga pred domaćim občinslvom še nišo izvajali. Primož Kosec je oblikovat program, v katerem je združena tako klasična kot zabavna glasba, vse pa oblikujejo celoto, ki poslušalca navduši, saj se lahko sprehodi od baleta Labodjega jezera preko črnskih duhovnih, rockerja Erica Claptona in skladb iz Bondovih filmov do šopka domaćih in seveda obvezne koračnice Johanna Straussa mlajšega kadetzkv - Marsch, ki je postala že del železnega repertoarja povsod po svetu. Posebno pozornost velja namenili tuđi samosto-jni tolkalski točki. Mladi varovanci profesorja tolkal Alojza Pirnata so namreč izvedli skladbo Summon the spirits in se kot tolkalska sekcija prvič samostojno predstavili na novoletnem koncertu. Kapelnik Primož Kosec je poudaril, da toliko vrst tolkal v Mengeški godbi doslej še ni nikoli igralo. Z mladimi godbeniki je zaigral tuđi profesor Pirnat in poslušalci so mlade nagradili z dolgim ploskanjem, po lihem pa ćelo pričako-vali, da bodo točko na koncu ponovili. Pa se bo prilika za to gotovo našla, še već, po koncu koncerta so najbolj vneti mlajši poslušalci ćelo poskusili zaigrati, lako da mladih lalentov ne bo zmanjkalo. Na koncertu so godbeniki predstavili svoje celoletno delo, gostovanja in pa samostojno zgoščenko, ki je izšla v lanskem poletju in o kateri smo v Mengšanu že pisali. Ob koncu se je predsednik Mengeške godbe Franc Žun še zahvalil sponzorju Občini Mengcš za pomoč pri izvedbi koncerta, vsem god-benikom za njihovo prizadevnost in pomoč, da so lahko pripravili lakšno priredilev, najbolj vest-ni godbeniki (listi, ki skoraj nikoli nišo manjkali na vajah) pa so dobili posebna priznanja, prav tako pa je priznanje dobilo mengeško luristično društvo. Soorganizatorji prireditve in podeljevalci turističnih priznanj Kol je v navadi, vsako lelo na novoletnem koncertu Turistično društvo Mengeš podeli posebna turislična priznanja za najlepše urejene hiše, domačije in poslovne objekte. V lanskem letu je mengeško lurislično društvo praznovalo že 40-lelnico prizadevanja za lopše okolje, Turistična zveza Slovenije pa 'JS-lelnico organiziranega slovenskoga luri/ma. Ena od dejavnosli, ki jih člani turisličnega drušlva že negujejo dolgo vrsto let, pa je podel-jevanje posebnih priznanj za lepo urejene hiše. Tako ima ocenjevalna komisija nalogo, da ćelo lelo spremlja, kako mengeški občani skrbijo za svoja domovanja in se tako predslavljajo svetu. V svojem poročilu so sicer zapisali, da je na balkonih slanovanjskih hiš v Mengšu, Loki, Topolah in Dobenu vse već cvetja, vrtovi in okolica so vse bolj negovani, žal pa crna točka ostaja središče Mengša, kjer je za lepo urejenim (iroharjevim hramom še vedno pravo odlagalište in ludi kaleri od ostalih objeklov v središču postaja vse bolj neugledan, deloma pa ćelo nevaren za mimoidoče. Kmečki turizem Blaž je nagrado prejel za izredno lepo urejeno okolico in pristno planinsko vzdušje, ki so ga ponudili svojim obiskovalcem. iDRUšTVA o MENGŠAN DRUŠTVA Toda naštejmo nagrajcncc, ki so priznanja in darila, ki jih je oblikoval Vinko Žcleznikar, sprcjcli iz rok prcdscdnika Franca Zabreta in gospe Zorke Požar: 1. Mija in Vojko Kapš iz Baragove 1 v Mengšu sta priznanje dobila za lepo ocvetlićeno hišo, Se posebno lep vlis pa daje okolica hiše. 2. Majda in Boris Kalan iz Zavili v Mengšu sta svojo hišo okrasila z veliko rožami, vri je negovan, kar kaže na pridne roke njenih laslnikov. 3. Fani Kos in Slane I labal iz Goslilne pri Fani na Roprelovi 9 v Mengšu sla priznanje prejela za uredilev nove, zelo lepe fasade na slarejši hiši, ki je okrašena z množico rož, ki jih najdemo ludi v njeni okolici. 4. Šonja in Lojze Pišek iz Finžgarjcve 13 v Mengšu sla priznanje dobila za ocvelličenosl oken in balkonov ler lepo urejeno okolico. 5. Mojca in Boris Tuma iz Šubljeve 19 v Mengšu pa so nagradili za ocvelličenje hiše in negovan vri, čeprav je ocem nekoliko skril zaradi visoke; žive meje. 6. Marla in Tone Premk, ki na Dobenu vodila Kmeeki lurizem Blaž, sla edina Nemengšana, komisija pa je zapisala, da volja družino Premk posebej pohvalili, saj so hišo bogato ocvolličili, urodili okolico, obiskovalcem pa ponudili prislno planinsko vzdušje. Ob koncu podelitve je nekaj besed zahvale in praznično voščilo izrekel tuđi predsednik Franc Zabrel, kaleremu so se zahvalili ludi člani lur-isličnega društva. Člani lurisličncga društva pa so poskrbeli ludi za prijetno uredilov dvorano, Poter Krušnik je pripravil domiselno in učinkovito sceno, za razsvelljavo je skrbel Slavko l'išek, za cvetlićno okrasje pa jo poskrbelo podjetjo Gardonia in Zorka Požar. Pred začetkom drugega dela koncerta pa je sledila še ena podelitev, tokrat v dobrodclne namene, saj je predsednik društva Mihaclov sejem Štefan Borin direktorju Inče izročil 100.000 tolar-jev kot pomoč pri izgradnji Naše hiše. Ob 115-letnici so se godbeniki slikali na koncertu. Vabijo vas na praznovanje svoje "117-letnice" in na 17. Mengeško marelo. Toliko o koncerlu, pa povejmo še nekaj o pod-vigih Mengeške godbe. Novoletna voščilnica Mengeška godba s svojo časlitljivo starostjo vzdržujo ludi kar nekaj prijetnih običajev, ki poživijo utrip kraja in povežejo prebivalce. Tako so se tuđi prvi dan novoga Icla (in sedaj končno tuđi lisočlctja za vse, brez izjeme) odpravili v zgodnjih popoldanskih urah po Mengšu in zaigrali za dobro željo v novom lolu. Mengšani so jih seveda veselo pozdravili in dobro pogostili, nam je zalrdil predsednik Franc Žun. 1 7. februarja pa Se jubilejna in tradicionalna 1 7. mengešlca marela Loto je že naokrog in godbeniki se že vnelo pripravljajo na prireditev Pod mengoško marelo. Da bo dosti smeha, bo poskrbol Franc Poslotnik -Podokničar, ime napovodovalke pa naj ostane skrivnosl. Slovenski goslje bodo Čuki, posebna poslastica pa se obeta z zasedbo 50 +. Tišti, ki ste bolje poučeni, veste, da ne gre za kakšno matematično uganko, pač pa za veterane in staro mačke Mengeške godbe, ki so žo dopolnili 50 let in bodo zaigrali skupaj. Većina sedaj sicer ni več aktivnih članov godbe, nekateri pa so vsoskozi ostali muzikantje. Zamisel je poleti predstavil Lojze Pišek, sicer eden dolgoletnih predsednikov Mengeške godbe in takoj so se začeli pripravljati. Primož Kosec je zbral nekaj starejših skladb in jih predal Vinku Sitarju, ki bdi nad vajami skupine 50 +. Većino inštrumentov so člani sami usposobili, tako da godbeniki zaradi tega nišo imeli dodatnih stroškov. Godbeniki pa se za podporo ponovno obračajo k vsem Mengšanom in mengeškim podjetnikom. Ste se že odločili, da boste obiskali Marelo? Karte bo moč kupiti v Kulturnem domu, pri članih orkestra in mengeških podjetnikih! Mate/a Jemec MUlA'iTIPSTEls»p, MP ©DMMEKOE &a*dk ]E)©ksm® 73,11234 iyj.mg.sg iP Kfložnost plačila na obroke EEI MENGŠAN DRUŠTVA V Galeriji Klet je odmeval rock Na koncu leta 1999 smo se zbrali 4 prijatelji in ustanovili rock skupino z imenom dav out. Sprva smo se kot vse mlade skupine ubadali s finančnimi in prostorski-mi problemi. Zamcnjali smo nekaj lokacij v okolici Mcngša, preden smo se ustalili in delno spremenili zasedbo, ki danes šteje 5 članov: Foto: peter Škrlep Po dveh mesecih igranja smo se odločili, da se predstavimo v domaćem kraju. Pri iskanju prostora, kjer bi lahko organizirali prvi koncert, smo imeli nemalo problemov, saj danes redko kdo podpira še neuveljavljene rock skupine. Nazadnje nam je svoje kletne prostore velikodušno odstopilo KD Franca Jelovška iz Mengša. Koncert nam je vlil še večjo motivacijo za nadaljnje delo s polno paro. V bližnji prihodnosti načrtujemo demo posnetke, ko se otopli, pa borno pripravili koncert na prostem v našem mestu glasbe, da prebudimo rock. Na koncu bi se radi zahvalili še vsem, ki sic se od/vali v.ibilu in nas spodbujali. l'osebna zahvala pa gro Petru Škrlepu, ki nam je omogočii koncert. day day out - bobni Jure Cotman . . .. '......I.....-r| - bas kitara Darko Markovič 0 D ■ - vokal ^iP Andrej Vozliž TJ T3 >\ 0 u Dl MENGŠAN KULTURA BOŽIČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSEKEGA ZBORASVOBODA Srediti večer 27. decembra je v mengeško župnijsko cerkev sv. Mihaela privabil prenekaterega zves-tega poslušnici Mešanega pevskega zbora Svoboda. Božični koncert je bil po jesenskem letnem koncertu prvi večji nastop zbora, ki je v lanskcm februarju dobil novega dirigenta Femanda Mejiasa. | Za božični koncert so 1 se pevke in pevci 1 Svobode pripravljali 1 vse od jesenskega i koncerta naprej, diri- 1 gent pa jih je pri tem J v/podbujal, saj so si i izbrali skorajda pov- I seni nov program, ki I ga še nišo izvajali. i Koncert je bil razdel- 1 jen v dva elela. Pevci so v prvem zapeli na koru ob spremljavi orgel, na katere je igrala Ana Kokotec, sicer štuclentka Akademije za cerkveno glasbo. Zapeli so nekaj ljudskih in nekaj umetnih pesmi naših in lujih skladalcl-jev. Božične pesmi, ki naselijo mir in prija/nosi v srca vscli in so zato po mnenju mnogih najlepše, so ta večer očarale tuđi poslušalce, V drugem elelu so pevci zapeli pred oltarjem. Najprej je moški del zbora zape! lino stan.) božično pejsen, ki jo je v svojo pesmarico uvrslil že sam Primož Trubar, polem pa so pevci zapeli še Gruberjevo Sveto noć, ki je zaključila prelep večer. I Pevci so se na koncu zahvalili še vsem obi-skovalcem, mengeški župniji pa so podelili tucli posebno zahvalo, ki jo je sprejel gospod Slane Kerin. Po novem letu so s prazničnim koncertom razveselili ludi oskrbovance Doma počitka v Mengšu, 13. januarja pa so gostovali ludi v Smartnem pri l.iliji, kjer so se predstavili s podobnim programom kot v Mengšu. Mateja Jemec ■ RAZSTAVA V DOBU -Kar veliko obiskovalcev si je ogledalo razstavo v župnijskem središču v Dobu z naslovom OD PLUGE DO KRONE. Skrita verska znamenja ob slovenskih planinskih po-teh avtorja Cirila Velko-vrha so resnično zanimiva razstava, posebno če ob tem prisluhnemo še bese- ___ __ ___ di avtorja, kako je do zna- menj sploh našel pot. Otvoritev so poleg domačih recitatorjev proze in pesmi s planinsko tematiko popestrili tuđi Kamniški koledniki, kvintet bratov Župan iz Tržiča ter citrar Tomaž Plahutnik. Razstava je resnično vredna ogleda in ne zamudite je, če bo obiskala vaš kraj. DJD ŽUPNIJA MENGEŠ KOLEDNIKI SO OBISKALI NAŠE DOMOVE Kot je že v navadi, so se tuđi letos koledniki odpravili na pot in obiskali domove v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu, kjer so s pesmijo voščili srečo in vse dobro v novem letu, pri tem pa opozorili na tište otroke, ki so manj srečni. Vsa sredstva, ki so zbrali v okviru trikraljevske akcije, so namenjena za pomoč pri delu slovenskih misijonarjev v tujini, kjer pomagajo Iju-dem, ki nimajo šol, knjig v svojem jeziku, osnovnega zdravstva in še množice drugih stvari, ki so nam postale tako samoumev-ne, da se o njih sploh več ne sprašujemo. Olroci, ki so bili oblečeni v tri kralje Gašperja, Miha in Boltcžarja ler paslirja, ki jili je vod i I po domovih, (spremljal pa jih je še voznik), so poleg pesmi na podboje vrat zapisali ludi znamenja 20 C (ali G) + M + B 01, številki pomeni-la letošnjo lelnico, ostali znaki pa naj bi bili začetnice imen svetih treh kraljev oziroma krajšava za izrek Kristus naj varuje to hišo. Kakor koli že, star običaj se s pomočjo Župnijc i Mengeš, Kulturnoga društva Franca lolovška i Mengeš in seveda Mcngeškega zvona, vodno i uspešneje obnavlja in postaja del sodobnih i pra/nikov. Ne Ic za starejšo, pač pa tuđi za i mlajše in liste čislo majhne, ki že sedaj i sprašujejo: "Kdaj bodo Irije kralji spol prišli in i zapeli?" i Na zadnji sveti večer, lo je 5. januarja, na predvečer praznika svetih Ireh kraljev, pa je bila ludi tradicionalna masa v podružnični cerkvi v Loki. Do cerkve so se iz mostu v Loki Ijudje odpravili z baklami v rokah in pesmijo na uslih, po maši pa so prizadevni Ločani pripravili tuđi manjšo pogostitev za obiskovalce. Za konec naj povemo šo, da je kolednike na nekaterih njihovih poteh spremljal ludi sne-maloc, ki jo pripravil zanimiv izdelok, ki nam pričara praznično vzdušje ludi med letom. Mateja Jemec m MENGŠAN NAŠA ŠOLA SNEŽINKE Male bale kapica /lada/o z neba, tako bakar kapljice se razpršijo na tla. I.e naj ta dati prida k nam, naj bo ta dan polu san/. Male bala kapica padajo z neba. Male bele kapice padajo z neba, tako kakor kapljice se razpršijo na tla, pa je prišel k nam ta dan, res ja bi/ poln san/. Male bele kapice padajo z neba. Ka/a TOMŠ/Č 3-b razred OŠAfengeš ' SMEŽMAjJUJIBIA x 7, Maticom že težko ć;ik;iva sneg. Spomnila sva sr, da bi skuhala juha za sneg, polem sva šla k babici po loner in prasek siu'/in. V lonce smo dali: vodo, koivnjc, cvrlačo, meso, peleršilj in ('ebulo. Ko je juha zavrela, smo dodali prašeksnežin. Takrat pa se je začelo bliskali in ^rinel.i. Gel nekaj minut je začelo snežili. /, Maliceni sva bila zelo vesela in sva naredila snežaka. „e , ligu Janežič PJlffel " *dS PROTI NALOG IN Vaški otroci smo se odlučili, da imam dovolj domačili nalog, zato so prsili znano vaško čarovni-co Ančko, tla nam zmeša prolinalo;;in. V posebno posodo je vrgla 2g olroške lenobe 5g jez.ikavosli 7g domišljavosli in 5g pravelike samozavesli ^i^^ Te seslavine je dobro prcmc.šahi Tn povabila učilel-je na kosilo. Od tistega časa ne dobivamo domaćih n:ilog. _____ 3. d razred BBAoa ©©sp©©rmov-je in potem opazovala, kako je počila. Tišti, ki so jo uspeli zatlačiti še v kakšno razpoko, so morali biti nad svojo velezamislijo še bolj navdušeni, ker je pa zares dobro počilo. Dobro? Ne bi rekla, da je to ravno prava beseda, pravzaprav je počilo grdo. Pravo kanonado Je bilo v našem glavnem mestu slišatl že skozi cei december. BIH so namreč prazniku Res? Enl se vsako leto zabavajo s tem, da kupijo večjo količino pokalnih In vžlgalnlh sredstev, potem pa si dajo duška. Po zakonu tega slcer ne bi smeli početi pred 26. decembrom, ampak česa vsega še ne bi smeli početi po zakonu (in drugače), pa počnemo, pravljo nekateri v odgovor. Ampak menda ven-dar kdo ne misli, da je zato, ker nekaj pač vsl delajo In kršljo potem opravičljlvo? No, pokanje je le ena od reci, druga pa je uničevanje. Kaj je naredila klop, luč ali druga stvar (da ne rečem kakšna mačka ali druga žival), da jo je treba ob praznikih porlsati, popisati, zrezati, zbrcati, zažgati, uničlti? In da je to način zabave? Za koga? Kaj Je zabavnega pri namernem povzročevanju škode na tujl lastnlni, pa čeprav pripada vsem občanom in občankam? Pravzaprav tega nikoli nisem mogla razumetl. Kaj navda v nekem trenutku določenega posameznlka, da si zaželi, da bi storil nekaj slabega? Najbolj ironično pri vsej stvari pa je, da se potem pojavijo nekateri, kl rečejo, ampak saj ni bilo prevelike škode, saj nlso nlkogar neposredno ogrožall. Kdo sploh so, tišti "nlso"? Otroci, mladostnlkl, odrasli? Žal ne morem zagovarjati trdltve, saj so samo otroci, kadar ti otroci začnejo zavestno uničevatl. Namerno povzročanje škode je pač kaznivo dejanje In če želijo biti mladostnlkl sicer že javno prlznani kot odrasli IJud-je, potem morajo za svoja dejanja prevzeti odgovornost. Sicer pa sploh ni rečeno, da to povzročajo samo najstniki, saj se med njiml najdejo tudl Ijudje po Izpolnjen-em osemnajstem letu. Potem pa se najdejo nekateri, ki škodo ocenijo z "vandalskim početjem." Pravzaprav se mi Vandali kot pogansko germansko ljudstvo iz leta v leto bolj smilijo, svoje ime so uničevalskemu početju "podarili" z vdorom v Rim leta 455, ko so ga razdejali. Ampak civilizacija naj bi se med tem že menda malo razvila. Seveda še vedno potekajo boji, le da so se preselili na besedno raven, takrat pa je osvajanje pomenilo način prežlvetja. Toda tuđi Slovani ob naseljevanju našega ozemlja nlso staroselcev vljudno spraševall, če bi morda oni smeli zasestl njihovo zemljo In pos-estter jlh naproslli, naj si oni polščejo drug košček zemlje, ker bi sedaj sami radi bivali tu. Stavit grem, da je bilo prav tako neprljetno In opustošeno kot pri vandallh. Ampak vandali so osvajali, za novo leto se Je pa dogajalo kaj? Cotovo bi se našel kakšen sociolog in psiholog, kl bi zaćel vneto razlagatl, da Je v Ijudeh še vedno prvlnska želja, da dokažejo okolju, kdo je gospodar. Vendar naj bi se naučili obvla-dati prvinske nagone in želje, slcer nismo nić drugačni od prvih ljudi, da ne rečem ćelo opic, čeprav je moja osnovnošolska profesorica poudarila, da se ona iz ople ni razvila. (V resnlci Je na naše razgrajanje In utemeljevanje Darvvinove teorije odvrnl-la: "će ste se vi, Jaz se nisem!") MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Naj ml bo tore) oproščen tale daljšl zgodovlnskl "Izlet", ker mi uničevanfe last-nine ob praznovanju še vedno ni jasno in mu oštro nasprotujem. Kajti škoda je narejena in potem je posredno ali ćelo neposredno oškodovan vsak izmed nas, ki nam Je bila ta reč namenjena. in petarde ter rakete? Tuđi sama čisto rada opazu-Jem ognjemete. (Zabavno se mi zdl, da vedno kdo cinično pripomnl: "Ljudje radi vidljo, kako (njihovi denar leti v zrak.") Tudl nekaj dobrih prijateljev je letošnje praznike pospremilo s spuščanjem raket, čeprav potem za odstranjevanje ostankov nlso bili več tako navdušeni. Ćelo kakšno petardo lahko prenesem, ampak nekje mora biti meja. In menlm, da Je med "kakšno petardo" In nekaj škat-laml pokallc opazna razlika. Pa če bi šio res samo za hrup. Tuđi tište majhne otroke, ki se zaradi pokanja zbudljo, mame uspejo pomiriti in največkrat mirno spljo naprej, žal pa se še vedno premalo zavedamo, koliko prstov, rok, oči in ostalih delov telesa je za vedno poškodovanih po takšnlh praznikih In praznovanjih. Morda si bo kdo ob branju ten vrstic mlslil, da sem prenapeta In da se lahko na praznike prenese malo več kot ob navadnih dneh. Ja in ne. Skupina srednješolcev, kl sem Jo omenlla na začetku, je vragolije počela na začetku decembra (pa ni bilo tretjega v mesecu). Njihova Igra je bila nevarna tuđi za mlmoidoče. Pri takšnem početju naj bi otrocl imeli ob sebi kakšnega odraslega, ampak pokaže se, da Je odrasle še veliko težje umiriti kot otroke. In zakaj? Ker so že od malih nog nava-Jenl, da če ne poka dobro In se takrat ne Iznori, da potem sploh ni "pravega" nove-ga leta. Kakor za koga, se ml zdl. Kaj pa mislite vi? Matcja Jemcc ŠOLA VEZENJA V MENGŠU 5. decembra 2000 smo uspešno zaključili prvo začctno Solo vezenja. Obiskovaio jo je devel doklct. Zanimanje za pridobitev ročne spretnosti vezenja je veliko, zato smo se z Občino Mengeš odlofili, da ponovno organiziramo začetno solo vezenja. Vsa deklel.i, ki so prvi del vezenja žc zaključila, pa vabimo, da se odločijo za nadaljevanje in poglobilev pridobljcnega znanja. Vse informacije dobite pri ge. Miji po telefonu: 01/ 723 77 43. VLJUDNO VABLJENI! MENGEŠKA GODBA vabi na 17. narodnozabavno prireditev PođmenpSkomarelo flŽ7„ (teIbiHĐCaCrflCD 20© U eb 1 7. in 20. uri v KD Mengeš Vstopnice bodo v prodaji od 1. februarja naprej v KD Mengeš! Nekateri res cenimo naravo, njene vrednote in lepoto ter kulturne in naravne danosti, katerih del smo mi vsi. Dobro se zavedamo napredka tehnologije, asfalta, betona in drugih, naravi prijaznih dobrin, ki jih prinaša sodobna civilizacija, da ne omenjam življenja v blokih. Nešteto ljudi je zaprtih med štiri stene svojega stanovanja, zato si za konec leđna želijo sprehod v naravo. Vse lepo in prav, do lakrat, ko se vprašamo, kam. Pa pojdimo po vrsti. Mladi za Mengeš vabijo ob pogledu z zvonika na Gobavico, Pšalo, prelepe Kamniške planine in še veliko drugih krajev, ki vabijo s svojo lepoto. Toda, lepo vas prosim, upokojena, starejši in rekreacije željni ter polrebni obrani in občanke. Pojdite po Irim stezi nn Gobavico in ko boste prispeli do vrha, se u/rile nazaj in se vprašajle, koliko klopi je bilo celih in nepoškodovanih, na katere ste se lahko usedli in odpočili. Sedaj pa pojdimo na drugo stran. Ljubitelji narave, ki radi več hodijo, se odpravijo, recimo peš na Dobeno, mimo bivše opekarne po gozdni poli. Po nekaj minutah sprehoda boste naleleli na čudovit okras narave. Ob drevesih, grmičevjem in podrasti bosle naleteli na stare šledilnike, avtomo-bile, gume, plastenke in vse mogoče hišne odpadke, ki jih bosle lahko občudovali ob cesti na Dobeno. Dragi mladi, ker ste že toliko naredili za naravo in njene vrednote, vam verjetno zavidajo ljudje od blizu in daleč. Ozrimo se malo nazaj in poglejmo naše in vaše jezero ob opekarni v Mengšu. Ribiči smo že pred časom spoznali, kakšno naravno vrednoto predstavlja to jezero z okolico za Mengeš. Organizirano smo se lotili dela, da bi ta delček narave čim bolj približali prebivalcem Mengša. Marsikdo še danes ne ve, v kakšnem stanju je bilo to jezero. Ko smo v opekarni v Mengšu prenehali izkopavali glino, je ostala velika, z vodo zalita jama, ki je na določenih mestih dosegla globino osem metrov. Opuščena gramoznica (glinokop) je služila kot odlagališče vse-mogočih odpadkov. V kakšnem slanju je naš ribnik bil, lahko vidite iz pos-nelkov, ki jih prilagam. Ne bom našteval, koliko kontejnerjev je bilo potrebno naložiti in odpeljati, na za to določeno mesto. Vsa pohvala velja članom in članicam Aktiva mladi za Mengeš, ki so pomagali pri čišćenju, za mali-co in koka-kolo, ki jo je iz svojega žepa prispeval član ribiške družine in sedanji gospodar ribnika gospod Saksida. Žal mi je, da takrat ni bilo navzočih predstavnikov Mladi za Mengeš in okolico, ražen redkih posameznikov. Lahko bi pobrali in odpeljali kakšno vrečo smeti. Žal mi je, MENGSAN ŽIVLJENJE V OBCINI da takrat ni bilo prisolnih članov orinlologov - društva za varstvo ptić. Žanje je bilo pomembnejše z daljnogledi opazovali mlade motoristc, ki so okoli jezera vozili kros in preštevanja, koliko ptić je zaradi hrupa motorjev ostalo na jezeru. Žal mi je, da takrat ni bilo niti lovcev, ki bi pomagali očistiti okolico. Pomembneje je bilo hoditi krmili race, ki so jih predhod-no pripeljali od dru god in jih kasneje polovili z golimi rokami, saj so bile tako udomaćene, da niti letcti nišo znale. Žal mi je, da takrat ni bilo občinskih veljakov, s svojimi famoznimi nacrti za pozidavo bližnje in daljnje okolice jezera. Naročili so izmero in izdela-vo načrtov za tako imenovano luksuzno naselje. Sam sem bil slučajno prisoten, ko si je družina iz Celja prišla ogledat zemljišče ob jezeru za gradnjo luksuzne hiše. Veseli smo, da so nacrti za gradnjo naselja propadli, čeprav so nas nekateri, tako odločno nasprolujejo postavilvi lične, za to okolje primerne, brunarice. Ali bi mogoče, dragi mladi in orintologi, da bi vam v blizini kamnoloma postavili strelišče, za katerega se zavzemajo mengeški strelci. Potem bodo ptice in ostale živali gotovo živele v miru. Dragi mladi, ne mislim vam očitati vaših neuspehov in poveličevati vaših uspehov, kajli vsi si prizadevamo za dobrobit nas vseh. Zakaj ne bi stopili skupaj in naredili nekaj dobrega za okolje, za vse nas in naše otroke. Zakaj občina ne bi prisluhnila našim skupnim željam in interesom, da bi ohranili naravno in kulturno dediščino. Zakaj ne bi odobrila določena sredstva za ta naravni biser na dosegu roke. Ali moramo res potrkati na vest vsakemu posameznemu svetniku, da bo dvignil roko in glasoval ZA, saj navsezadnje smo jih mi volili? Ali moramo res z zbiranjem podpisov in drugimi demokratičnimi srcdstvi (časopisi, radio, TV), uveljaviti voljo in željo nas vseh, ki se zavzemamo za čisto in zdravo okolje, brez betona in odpadkov? Ali moramo res posameznega svetnika in svetnico prijeti za roko in pripeljati na naše in vaše jezero ter jim razložit, pa tuđi narisati, da je to učilnica naših in vaših otrok, ki pri-hajajo v spremstvu učiteljic in učiteljev na učne ure ob jezeru, ki nam je tako blizu, a ga žal ne znamo ceniti? Ali moramo našim svetnikom ponuditi matcrialno korist, da bodo uveljavili našo in vašo voljo, voljo volivcev? Dragi mladi, ki si tako prizadevate za isto stvar, kakor tuđi mi, zdaj ste vi na vrsti, da skupaj z orintologi in lovci naredimo nekaj dobrega za nas vse. Mi ribiči smo naredili zelo veliko, kar je razvidno iz priloženih fotografi), pa še već borno. Ne pozabite, da ribištvo ni dobičkonosna dejavnost. Veliko več vlagamo in dajemo, kol pa prejemamo. Smo ljubitelji narave, čistega okolja in čistih voda. Lep pozdrav ob jezeru! Štefan Šinko VAŠA POŠTA MIKLAVŽ TUĐI V DOMU OSTARELIH Tuđi letos Je nas oskrbovance iz doma razveseli! sv. Miklavž. Obiskal nas je v soboto, 9. decembra. Skupaj s pomočnikl, ki so imeli polne roke dela. Obdarovall so nas in pokazali svoje veščlne z Izvabljanjem zvokov Iz raznih glasbll. Tudl zapeli so nam. Res Je za Mlklavža In otroke zelo naporno, ko hoče vsakega dosečl. Vendar po vldezu sodeč In pogovorlh, Je marsikaterega dvlgntl Iz otopelostl. v meni pa obudll spomlne na tlste lepe dnl, ko sem ga kot otrok prlčakovala. Prlšel Je ponočl, ko smo spali in nasul polne peharje dobrot. Srčno sem si želela nekoć videtl ga. Tega plemenltega moža, ki Ima rad otroke In prlhaja iz samih nebes. Hvala dragi Miklavž za čas, kl si nam ga daroval In prijazno besedo, stisk roke. Bog povrnl tuđi dobrotnlkom in darovalcem piškotov In slaščlc. Katl Ribič ZAHVALA ob požaru na Kmetijslcem poslcusnem centru Jablje Na božični večer so se mnogi krajani Loke, Trzina, Mengša... ozirali na velik "kres", ki pa žal ni oznanjal sjx>ročila Svele uoči, ampak objestnost in nepremišljenosl nekoga. Delavci Kmelijskega poskusnega centra se zahvaljujemo vsem gasilcem, jmsameznikom in organizacijam, ki so pomagali pri gašenju in pri iskanju razbežane živine ter nam ponudili prostor za živino, ki je ostala brez strehe. Najlejuša hvala vsem. V začetku novega leta vam voščimo vse dobro in lepo. Kmetijski poskusni center Jable Sporočilo Obvoščam občane in občanko občin Domžale, Mengeš in Trzin, da sem 1. januarja 2001 v proslorih Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69, I. nadslropje, 12.50 Domžale) odprla POSLANSKO PISARNO. Uradne ure imam vsak ponedeljek od 1 5. do 1 7. ure. Informacije lahko dobite po tel. 722 0100 int. 130, oz. 724 13 21, kjcr lahko tuđi najavite svoj obisk poštansko pisarnc. _________________Cvela ZALOKAR ORAŽfM, poshnk.i v Državnem zboru RS Am r~ AUDIO A m. ▼ *»x, SKRVIS 1234 Mengeš, Hribarjcva 38 tcl,fax.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10.- 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJIznamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISK1 znamke KENW00D o MENGŠAN Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale - Kamnik Kulturna in naravna dedisčina Mengeskega polja Kulturna dediščina Mengeško polje, v ožjem pomenu besede, je polje južno od kompleksa LEK Mengeš, vzhodno od krajev Mengeš, Mengeška Loka, Trzin, severno od Dcpale vaši, Sloba in Spodnjih Domžal in zahodno od Spodnjih in Zgornjih Domžal, Rodice, Grobelj, Spodnjih |arš, Srednjih in Gornjih )arš in Preserij. Torej pripada ne Ic Mengšu, ampak vsem naštetim krajem. Imenuje se ludi Mrzlo polje, Slobovsko polje, Drago polje, Jarško polje, Trzinsko polje ild. Torej to polje pripada že od nekdaj vsem lem našletim vašem. Danes ga obdeluje v glavnom posestvo lable. Mengcško polje je bilo ponos gorcnjskih kmetov in pogoj, da je slovenski človek tu narodnostno in gospodarsko preživel. Žalo je razumljivo, da vsi laslniki lerjajo svoje last-nišlvo urejeno v poslopku denacionalizacije. Kulturni pomen Mengeskega polja je zelo velik, čeprav se v soli tega nismo učili. Na tem polju je potekala interesna meja dveh osvajalnih vojsk iz leta 1941. Najprej so to polje zasedle čete diktatorja z zahoda, nato pa čete diktatorja s severa. Da so se prvon-avedene čelo umaknile na mejo na Savi, je moral diktator s severa izpolnili vse zahteve diktatorja z zahoda. Te so bile: izsclilev Kočevarjev in njihovo naselilev na domove Slovencev na Štajerskom, ki so jih morali ludi predliodno i/selili. Seveda je bitka za Mengeško polje leta 1941 polekala na diplomatski relaciji Rim-Uerlin. Z ohranilvijo Mengeskega polja v dosedanji obliki lahko dokažemo, da so Slovenci bili tu naseljeni že od nekdaj, žc ko je bilo tu se jezero. In to s pomočjo geoloških dob. Naravna dedisčina Mengeikega polja Grebeni lukajšnjih pogorij, ki so nastajali v davnih geoloških dobah in potekajo v smeri vzhod-zahod, so kol ogromna lovilna streha za padavine. Ta navidezna streha se znižuje v smeri sever-jug. Od slemena, to so vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, se postopoma znižuje do Save. Zadnji,najizrazitejši greben, je lisli, ki teče skozi Podgorico in pod Bistrico do Ihanskih hribov. Vzporedno v smeri proti Kamniku je še polno takih grebenov, npr. od Šumberka do Goričice v Domžalah in do Trzinskega hriba. Teh grebenov danes v loj ravnini seveda ne vidimo, ker so vse doline med njimi zasute z materialom usedline nek-danjih jezer. Ta jezera so dobivala vodo iz rek Bistrica, Pšata, Radomlja itd. Zasipanje je bilo: 1. Z usedanjem iz jezerske vode in 2. Nenadno, ko so se porušile stene više ležečih jezer in je vsa voda iz teh jezer, vključno z vsemi usedlinami, nenadno pridrla v nižje dele ravnine in tamkajšnja jezera in s seboj prinesla ves material iz Ich gornjih jezer. Iz Domžal do vznožja Kamniških planin je bilo namreč več takšnih jezer, ki so se med sabo razlikovala po različnih nivojih. O tem priča ime Žale, ki je staroslovensko ime za breg jezera in se pojavi v Kamniku in tuđi v imenu Domžale. Drugi dokaz: mamut, ki so ga odkopali v Nevljah, je bil pred lisočletji zasut v enem od spodnjih jezer, ko je nenadoma pridrla voda z usedlino vred in ga zasula s tem gramozom. Trelji dokaz: rečne školjke, ki sem jih pod-pisani osobno nabral na Frtalci v Kamniku. Kvaliteta naravno usedloga gramoza pod Mengeškim poljem, šoder in mivka, zagolav-Ijala, da je Mengeško polje eden največjih naravnih slovenskih akumulatorjev vode. Količina vode, grobo ocenjeno 180 milijonov litrov najboljše pitne vode, ki se obnavlja s podzemskimi tokovi iz padavinske vode, zlasti iz SZ smeri. Kvaliteta vode, ki jo črpa podjelje Prodnik iz Domžal, se dokaže s prelivno vodo, ki izvira v arteških studencih Srednjik, Gobovšak in drugih. To je voda za ribogojnico Mavenče-Dragomelj, ki danes še delujejo in je v prejšnji državi po kvaliteti dosegla prvo mesto. In to jo prelivna voda iz Mengeskega polja in iz domžalskega vodovoda. Iz navedenih dokazov sledi, da je največja vrednost Mengeškoga polja njegova pitna voda in je nedovoljeno zmanjševati njegov obseg in kvaliteto z obvoznicami ali kakršnim koli zazidavanjem. Prav tako ni dovoljeno izvajati na tem polju kmetijskih poskusov, ki zahtevajo vsakoletno in globoko oranje in dodajanje umetnih gnojil v velikih količinah. Smiselno pa je tako kmetijsko obdelovanje, ki ohranja zaščitno Iravno ruso in ne zahteva veliko umetnih gnojil. Gotovo ste na tem polju že opazili sive čaplje, ki se vsako leto zbirajo tu. Mogoče je njihov genski zapis, ki traja več tisoč let, ohranil spomin na nekdanje jezero. In zdaj se vračajo in gledajo, ali je od tega jezera še kaj ostalo do današnjih dni. Predsedn/7r komisije: Jože Obervvalder, univ. dipl. ing. Ocena mengeške obvoznice m glede na naravno in kulturno dediščino. Mengeška obvoznica v merilu 1: 200.00, ki je bila priobčena v "Mengšanu" novembra 2000, ima dva različna dela. prvi je cesta, ki poteka od križišča z Gorenjsko cesto po obstoječi cesti mimo Leka, do železnice in obstoječe ceste, do Bistrice, in nato preko te v smeri Škrjančevo, Turnše, Češenik, Želodnik, kjer se potem priključi na avtocesto Šentjakob - Blagovica. Ta trasa ima zvezni značaj, zato mora biti speljana tako, da se na eni in drugi strani lepo priključi na avtocesto. Ne srne pa biti speljana tako, da bi služila kot pretveza za pridobivanje novih gradbenih zemljišč v češeniški in črnelski gmajni... Popolnoma lokalni značaj ima drugi del, to je cesta od križišča Kolodvorske ceste do križišča Slovenske ceste. Ta cesta bi služila edino širitvi Mengša na račun zmanjševanja vodnoakomulacijskih zalog pilne vode na Mongeškem polju. Vodnovpojno naravno nasulje v globini Mengeskega polja bi so zmanjšalo za cea. 13,2 km' vsebine, količina pitne vode v tem nasutju pa bi se zmanjšala za cea. 3,3 km'. Isločasno se pri severni zvozni obvoznici pojavi dovolj prostora za širjenje Mengša proti severu. Tej obvoznici se pač ne da izog-niti. Zato bo že sam potek zvezne obvoznice narckoval, da se Mengeš lahko širi le na sever, nikakor pa ne proti jugu, proti vodnim zajemom domžalskega vodnooskrbnega pod-jetja Prodnik. KMETIJSTVO »N EKOLOGIJA MENGŠAN Drug razlog, da so na južnem delu Mcngša dovoljena le vodno in vodnofckalna in grad-beno vzdrževalna dela, pa je dolekanje sveže pitne vode na Mengeško polje iz te smeri. Nameslo ncdomisclnc in škodljive lokalne vzhodne obvoznice, naj se porabi že obstojcča cesta iz Domžal proti laršam in Preserjam, ob železniški progi, ki se naj potem priključi na zvezno sevemo obvoznico, ki te pripelje s se-verne strani v Mengeš. Druguh obvoznic potem Mengeš ne rabi, saj bo razbremenjen Iranzilne-ga prometa. Država Slovenija rabi moderne ceste. Ne rabi pa lakih čest, ki bi nam uničile naravo in kulturno dediščino. Kulturna dediščina, ki bi jo unizila lokalna vzhodna ebvoznica je sledeča: manjši del so uničili že pri gradnji Zadružniške ceste. Okoli mengeškega znamenja je bilo pradavno, nikoli pravilno raziskano slovensko ali slovansko pokopa I išče. Mengeško znamenje, ki so ga tedaj podrli, bi se še dalo rekonstruirali. Preostali del predkrščanskcga pokopališča bi se lahko v miru raziskal. Naše drušlvo je eno tako "kužno " znamenje v Domžalah že rekonstruiralo, naslednjega na Mengeškem polju imamo namen obnoviti. Ta ob Zadružniški cesti je zadnji preostali. Če bo še ta postavljen, borno lahko dokazali novo teorijo o nastanku mengeškega jezera in o pri-solnosti Slovencev na tem delu naše dežele že v davni dobi. Za zaključek: Naša komisija soglaša, - upošlevaje navedene pripombe -, s severno mengeško obvoznico, ki je zveznega pomena. Ne soglaša pa z lokalno, vzhodno obvoznico, ki bi uničila slovensko naravno in kulturno dediščino. Prosimo, da z našim stališćem sez-nanite načrlovalcc prihodnje mengeške obvoznice in naše stališče upoštevate! Komisija za varstvo narave in kulturne dediščine pri DVO Domžale - Kamnik. Predsednik: Jože Oherwalder, univ. dipl. ing. MERILA KAKOVOSTI IN ČISTOSTI Povzetsk vođa je nenadomestljlva naravna dobrlna. Nujna je za vso življenje na zemlji, v času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanjkanjem vode, razviti svet postavlja merlla, s kateriml ocenjujemo različne, za človeka pomembne, značllnostl vode. Kakovost vode predstavlja opredeiltev pozitivnih lastnosti vode. Okus, vonj In barva (tuđi motnost ali bistrost) so osnovna In najBolj vsakdanja merlla za kakovost vode. s pomoćjo fizikalno-kemljskih in kemijskih postopkov analize pa določamo tudl druge parametre kakovostl vođe, kot so klsiostvode, vsebnost lonsklh zvrsti, kisika In raztopljenih anorganskih in organskih sestavin. Cistost vode |e opredeljena z lastnostmi In značlinostml Clstega. Kriteriji, na osnovi katerih ocenjujemo vsebnosti nevarnlh ali škodljivih snovi v vodi, so merlla Clstostl vode. Odvlsnl so od spoznanj o škodljivosti teh sestavin vode za živi svet In od zmogljivosti sodobne merilne tehnologije, človek oblikuje, za vsakđanjo rabo in tudl za namene sporazumevanja preko državnih meja, mejne vrednosti fali normative), s kateriml lahko spremljamo in "merimo" vsebnosti nevamih snovi. Pitna voda je ne glede na vrsto in način rabe osnovno žlvllo. človek Jo dnevno potrebuje od dva do tri litre. Dnevni vnos zđravju škodljivih snovi Je lahko velik in pre-sega zmogljivosti človeškega organizma po njihovem odstranjevanju. zato Je pomembno, da človek oblikuje stroga merlla za kakovost (In Cistost) pltne vode, saj se bo tako posredno opredelil tuđi za sonaravno ravnanje s prostorom, v katerem živi. Stavko Lapajne, mag Lojzka Osvald Zavod za zdravstveno varstvo Maribor-lnštitut za varstvo okolja VRSTE PITNE VODE za Izhodišče uporablmo definicijo iz Direktive 98/83/EC, ki pravi: voda, ki je namenjena za rabo človeka je vsaka voda v njenem Izvlmem stanju ali po obdeiavl In se uporablja za pltje, kuhanje, pripravo hrane In druge hišne rabe, neodvisno od njenega Izvora in kl je bila dostavljena z Javnim vodooskrbnim sistemom, Iz rezer-voarja ali v stekienici oziroma v posodl. Definicija zajema tuđi vodo, kl se uporablja za proizvodnjo, shranjevanje in trženje žlvll ali surovln, iz katerih se izdelajo žlvlla (vođa ne srne vplivati na živllo v njegovi končni obiiki). Kakovostne zahteve so opredeljene s mlkrobiološkiml in kemljsklmi parametri v prllogl i direktive. Določila direktive 98/83/EC ne veljajo za naravne mineralne vode-pođročje naravnih vod ureja direktiva 80/777/EEC, In vode, ki so medicinski izdelek-področje vod, kl so medicinski izdelek ureja direktiva 65/65/EEC. Osnovni pređpis, ki v Sloveniji ureja pođročje pltne vođe, Je Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Ur. list rs 16/1997, s katerim so opredeljene kakovostne zahteve za zdravstveno ustrezno pitno vodo. Zala pomembni sla dve dopolnili pravilnika: - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vođe, ur. list RS 54/1998, s katerim se določila osnovnega pravilnika uporabljajo tuđi za embalirano pitno vođo v prometu. Prav tako pomembno je določilo, s katerim se parametri občasnlh preiskav iz priloge D, kl se nanašajo na pesticlde, uporabljajo od 1.1.2003. • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ur. list rs 7/2000, kl pomenl uskladltev osnovnega pravilnika z direktivo 98/83/EC. Slovenija je dežela bogata z mineralniml vodaml, zato je bilo sprejetje Pravilnika o naravni mineralni vodi in izvirski vođi, ur. list RS 26/2000 težko pričakovano in nujno potrebno za ureditev razmer na pođročju mineralnih In Izvlrsklh vod. v pravilniku je naravna mineralna voda opredeljena za vodo, kl ima svoj Izvor v pođzemnem vođnem viru, zaščltenem pred kakršnimkoli onesnaženlem, In Izteka ali se črpa na izviru Iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtln. v istem pravilniku je izvlrska vođa opredeljena za vodo, ki Ima svoj Izvor v pođzemnem vodnem viru, zaščltenim pred kakršnimkoli onesnaženjem in je namenjena za prehrano ijuđl v svojem naravnem stanju ter se črpa ali polnl na njen-em izviru, zahteve glede kakovostl mineralne in izvirske vođe so opredeljene v prllogl 1 pravilnika. Enaka določila veljajo tudl za mineralne in Izvirske vode iz uvoza. KAKOVOST VODE Osnovna kriterija za razvrščanje in ocenjenjevan-Je/vređnotenle kakovostl pltne vode sta: naravne značllnostl vode In onesnaženost vode (obreme-njenost vode s snovml, ki v vodo ne spađajo). Naravne znaiilnosti vode Naravne značilnosti ali vsebnosti posameznih sestavin. Poenostavljeno povedano so to lastnosti vode, ki jlh Ima leta zaradi danosti prostora, v katerem se nahaja. voda le sestavlna vseh prvln okolja. Na tako imenovani potl hldrološkega kroga sprejema iraztaplja, adsorbira, absorbira) snovi in postopoma pridobl značllne lastnosti, slika 1. KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA vode MENGŠAN KMETMSTVO 1 N EKOLOGIJA Onesnaženje vode Slika 1. Hidrološki krog vode Nalbolj enostavni opis za kakovost vode |e njena trdota. V Sloveniji prevladujelo srednje trde vode s skupno trdoto med 8 In 12 °N. Na območju prastarih geoloških podlag (na posameznih delih Pohorja) so vode zelo mehke s skupno trdoto pod 4°N. Na posameznih območilh (Prekmurje in slovenski kras) pa so vode tuđi zelo trde s skupno trdoto nad 18 °N. Mineralizaclja vode |e Slršl pojem, s katerim razumemo vsebnostl vseti raztopljenih soli, kl pomembno vpllvajo na lastnostl vode. Katloni aluminij, kalcij, magnezij, natrij, kalij, železo, litij, stroncij, barij in anloni karbonat, hlđrogenkar-bonat, klorid, nitrat, sulfat in drugi (fluoriđ) so vključenl v vrednotenle mlnerallzacliske stopnje vode. Razvrščanje vod glede na vsebnost mlneralov je v Sloveniji opredeljeno s Pravilnikom o naravni mineralni vodi in Izvlrski vodi, ur. List rs 26/2000. Po đoloCilih pravilnika se vođe z vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: ■ pod 50 mg/l ocenjujejo za zelo nizko minerallzlrane vode; • vode z mlnerallzacijo, kl ne presega 500 mg/l raztopljenih mineralnih snovi so nlzko minerallzlrane vođe In so v Sloveniji najbolj števiine; • vode z vsebnostjo mlneralov nađ 1500 mg/l se ocenju-Jejo za visokomlnerallzirane vode. Med njimi so v Sloveniji najbolj znane mineralne vode, kl Imajo mine-ralizacijo tuđi nad 10000 mg/l. Nekaj primerov vod z razllčno vsebnostjo mineralnih snovi je zbranlhv tabeli 1. Onesnaženje vode, ki v prenesenem pomenu besede pomenl vpliv tujlh snovi na značllnostl In vsebnosti posameznih sestavln vode, kl Jih ima le-ta zaradi danosti prostora v času, ko ni bilo nobenlh vpllvov človekove aktivnosti. Za oceno onesnaženostl vode je treba določiti: • Indlkatorske spojine ali sestavine vode, s katerlml ocenlmo obstoječe stanje, spremljamo trende In đinamiko spreminjanja lastnostl vode; ■ merila za vrednotenje Izmerjenlh vređnostl. za posamezno vrsto pltne vode so na razllčne načine opredeljene Indlkatorske spojine In merila za vrednotenje Izmerjenlh vređnostl, tabela 3. Za pltno vodo In emballrano pltno vodo so za posamezni parameter opredeljene mejne vređnostl. Onesnaženost podzemne vode spremljamo z vred-notenjem dinamike spreminjanja Indlkatlvnega parametra. Merllo za vrednotenje Izmerjenlh vređnostl za posamezni parameter v mineralni vodi In izvlrski vodi pa je opredeljeno s terminom snov ne srne biti prisotna. Tabela 3. Indikalorske spojine in merila za vrednotenje izmerjenih vrednosti vrsta vode indikatorska spojlna Merllo za vrednotenje Pltna voda Občasne prelskave, priloga D Mejna vređnost, priloga D Embalirana voda priloga 1 Mejna vređnost, priloga D Mineralna voda Priloga 1 Snov s seznama v pniogi D ne srne biti prisotna izvlrska voda Priloga 1 Snov s seznama v prilog! D ne srne biti prisotna Podzemna voda indikativni parameter, priloga 3 Dinamika spreminjanja Indikativnih parametrov Termin snov ne srne biti prisotna je v strokovnem pomenu beseđe slabo opredeljen. Sistem merjenja In vred-notenja vsebnostl škođljlvih-nevarnih snovi v vodi (In drugih matrikslh), kl se uveljavlja v Evropi predstavlja stro-kovne osnove za vrednotenje vsebnosti Indlkatorske sestavine tuđi v prlmerlh, ko le-ta ne srne biti prisotna. po tem sistemu se Indikatorska sestavlna vode lahko nahaja na več koncentracijskih nlvojlh. Posameini koncentracijski nlvo|l pomeni|o: - spodnja detekcijska meja ilod). to Je najnižja koncentracija ali vređnost, kl Jo lahko Izmerlmo z obstoječo merilno tehniko; Tabela 1. Različne vrste pitnc vode in vsebnost raztopljenih mineralnih snovi vrsta vode Izvor Mineralne snovi (mg/l) Vsota kationov (mmol/l) oziroma anionov Pitna voda vođooskrbni sist. Maribor 425 5.4 Pltna voda vođooskrbnl sist. Uubllana 510 6.3 Pltna voda vođooskrbni sist, Rizana 360 4.6 Pltna voda vođooskrbnl sist. Sloven. Bistrica 67 0.8 Embalirana pltna voda Zala, unlon Uubllana 371 3.4 Embalirana pltna voda izvlrj?adenska Radencl 467 5.8 Embalirana pitna vođa Oda Plvovarna Laško 397 5.4 Embalirana pltna vođa Jullana, jesenlce 263 3.5 Embalirana pltna voda 2lva, L|ubl|anske mlekame 237 3.2 Embalirana pltna voda Bistra, vino Brezice 352 4.4 Embalirana pltna vođa H2O Fructal Alđovščlna 258 3.6 . Embalirana bitna voda Tiha Kollnska, Rogaška slatina 504 6.5 Mineralna vođa Radenska, Radenska Rađencl 3200 41 Mineralna vođa Donat Mg, Kollnska, Rogaška Slat. 13300 178 • koncentracija, kl je enaka vrednosti ozadja (BC). bc Je koncentracija ali vređnost, značllna za posamezno sestavino vođe v naravnem in značiinem vodnem okolju. zajete so le tište sestavine, ki se lahko pojavlja-Jo v naravnem okolju (na prlmer mlkroelementl in nekaj spojin iz skupine pollclkličnl aromatskl ogljlkovodlkl); ■ ciljna koncentracija ali vređnost (TO Je koncentracija ali vređnost, kl je navađno opredeljena kot doigoročni cilj (na primer leto 2010) In predstavlja zanemarljlvo stopnjo tveganja; • mejna vređnost (mv ali v pređpislh starejšega datuma maksimalna dovoljena koncentraclja-MDK). Po sodob-ni definiciji mejna vređnost pomenl koncentracijo izbrane kemijske snovi (sestavine), kl Se zagotovlja popolno varnost za 95% žive narave v Izbrani prvlnl okolja (zraku, tleh ali vodi). Za ponazoritev posameznih merll so v tabeli 4 (na naslednjl strani) prikazane vređnostl za spođnjo detekcl-Jsko mejo ilodi, naravno ozadje (BC) in ciljne vrednosti (TO, kot so Jlh opredellll na Nlzozemskem. Opređeljevanje vrednosti za spodnjo đetekcijsko mejo (LOD), naravno ozadje (BC) In ciljne vrednosti (TO Je zahtevno, zato so razlike med prlstopl različnlh avtorjev pričakovane. Primerjava mejnlh vrednosti iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravstveni ustreznosti pltne vode, ur. list RS 7/2000 z vrednostmi za spodnjo đetekcijsko mejo (LOD), naravno ozadje (BC) In ciljne vređnostl (TO pove, đa bo treba sedanjl način razmišljanja In vrednotenja prlsotnosti ali vsebnostl indikativnih sestavln v pitni vodi v prlhodnje spremenltl. MENGŠAN Tabela 4. Vrednosti za LOD, BC, TC in MV za podzemne vode za izbrane parametre Parameter LOD (ug/l) BC (ug/l) tc (|jg/i) MV(|jg/li Kadmil 0,01 0,06/0,03 0,03 3 Svinec 0,1 1,6/0.02 0.1 10 Naftalen (0.003) 0.01 Antracen 0,0007 vsota Dolldkiie. aromat. oqi|ikov. (PAOi 0,0004 0.2 Nitrat (NO3) (0.5I 25 50 Sistem merjenia in vređnotenja koncentracije spojlne ali sestavine podzemne vode omogoča: - ugotavljanle prlsotnostl posameznih spojin ali kemijskih elementov na koncentracijskih nlvojih, ki so med spodnjo detekciisko mejo in vrednostjo ozadja; - spremljanje ćasovnih In prostorskih trendov na kon-centracijsKrh nivojih med vrednostlo ozadja in ciljno (ali mejno) vrednostjo. izvajanje in vrednotenle meritev koncentracije spojin In kemiiskih elementov v podzemni vodi na zgoraj opisani način pa med drugim zahteva: ■ poznavanje nlčeinega stanja v podzemni vodi; • poznavanje vrednostl za naravno ozadje; ■ skrbno načrtovanle vzorćenja In meritev (dinamike In pogostosti); • optlmizirane merilne metode, valldirane po sodobnlh in uveiiavi|enlh postopkih; - uporaba uveijavijenih postopkov statlstične (stopenj-ske ali monotone) analize trendov. INDIKATIVNI PARAMETER Izbor Indlkatorske sestavine vode In opredelltev Indika-tlvnega parametra Je lahko zahtevna naloga v kollkor so to snovi, kl se pojavijajo občasno ali njihovih lastnostl ne poznamo dovolj dobro. indikativni parametri so lahko sestavine vođe, kl se pojavijajo v koncentracijah od 0.1 đo nekaj deset mg/l, na prlmer klorid, sulfat, aluminij, mangan, železo, nitrat, amonij/amonlak, vsebnostl snovi organske narave, fosfor. Neskončno števllo spojin ali zvrsti se pojavlja v pitnl vodi v koncentraciji od 0.01 do 100 ug/l. Med njtmi je treba omenlti nltrlte, mikroelemente in njihove organske spojine (na prlmer živo srebro, kositen, mineralna olja, površinsko aktivne snovi (tenzldli, aktivne snovi Iz pralnih sredstev (na prlmer nltrllotrlocetna kisilna-NTAl, pesticlde, policlkllćne aromatske ogljlkovodlke (PAO) in halogene organske spojine (na prlmer klorlrana organska topila In trihalometani). Sodobna zahteva glede kakovosti pltne vode |e stalnost njenih lastnosti. Za vodooskrbnl sistem pomenl stalnost zagotavljanje kakovosti in ćlstosti skozl ves vođooskrbnl sistem, od vodnega zajetja đo porabnlka. Pri emballrani vodi so osnove za stalnost značilnosti vođnega vira, kl nišo odvisne ođ načina in intenzivnosti črpanja ter transporta do tehnološkega obrata, primerna tehnologija (polnjenje, kakovost embalažnega materiala) ter v zaključni fazi transport in skladiSčenja končnega izdelka. v nadaljevanju borno opisali tri prlmere spojin ali kemijskih zvrsti, kl vsaka zase predstavlja značllni kemijski problem. Skupni problem pa Je v določanju resničnih vrednostl In dinamike pojavljanja v pltnl vođi. v Sloveniji je zelo veliko pozornosti usmerjeno k pesti-clđom in njihovi prlsotnostl v pltnl vodi. vsebnostl pestlct-dov so dobro poznane na vodnih zajetjlh (črpallščlhi. Precej težje je spremljatl vsebnostl pesticldov (in drugih spojin) v omrežju. Na slikl 3 Je shematsko prikazan primer vodooskronega sistema, kl vki|uču|e tri vodna zajetja. Njihov količinski delež vodooskrbe je 4/6, 1/6 In 1/6 In vsebnost pesticldov na posameznem vođnem zajetju 0.1 ((vsota preiskovanlh spojin) od < 0.03 ug/l do 0.25 ug/l (za prlmerjavo mejna vrednost za vsoto pestlcidov je 0.5 ug/n. vsebnost in porazđelitev pestlcidov v omrežju ni natančno znana In zato tuđi ni poznana resnična obremenjenost preblvalstva s temi nevarnlmi spojinami. V okviru programa monltoringa pestlcidov v pltnl vodi v vodooskrbnem sistemu po določlllh Pravilnika o monltoringu pestlcidov v pltnl vođi in virlh pltne vode, Ur. list RS 38/2000 (14( borno pridobili tuđi podatke o porazdelltvi pesticidov (in drugih nevarnih snovi) v omrežju vođooskrbnega sitema. z uporabo inertnih materlalov v vodooskrbnlh slstemlh se svinec pojavlja v pitnl vodi le na območjlh, na katerlh so še ostale svinčene cevi in drugi kovinski deli (ventili), ki vse-bujejo svinec. Koncentracija svlnca v pitni vodi je ođvlsna od več faktorjev, med njimi so najpomembnejše lastnostl vode, dolžina svinčene cevi, dinamika vodnega toka In zadrževalni časl vođe. Na slikl 4 je shematsko prikazano vodooskrbno omrežje z območjem, na katerem so se svinčene vodovodne cevi. izmerjena koncentracija svlnca |e od < O.iug/l do 15 ug/l Pb (za prlmeriavo, mejna vređ-nost po pravilniku za pitno vodo (6( |e 10 ug/l Pb, IOD Je 0.1 ug/l pd, bc je od 0.02 do 1.6 ug/l Pb, tc je < 0.1 ug/l Pb ran. Slika 4. Svinec v vodooskrbnem sistemu Maribora Trihalometani (THMi nastajalo z dodajanjem kiornega dezlnfekcljskega sredstva vodi, kl vsebuje snovi organske narave. Ocenjene so kot zdravju nevarne snovi. Mejna vrednost Je 20 ug/l THM. TC vrednost je 6 ug/l thm za vodooskrbne sisteme, za katere Je uporaba klornih dezln-fekcijskih sredstev edina ali začasna možna rešltev. Koncentracija thm v vodooskrbnem sistemu je odvlsna od vsebnostl snovi organske narave ter od zadrževalnega časa vode v vodooskrbnem sistemu. Značllno je, da je koncentracija thm na vodnem zajetju (črpališču) majhna ali na spođnji đetekcljskl meji ilod) za uporabljeno merilno metodo, z razdaljo od vodnega zajetja se koncentracija THM povečuje in na skrajnih mestlh vođooskrbnega sistema presega mejno vrednost, slika 5. Prlsotnost in pojavljanje nevarnih snovi v pltni vodi ni problem le vode iz vodooskrbnih slstemov. s pođobnlml problemi se lahko srečujejo na primer tuđi v proizvodnji embalirane vođe, v kolikor se uporablja isti naravni vir. poseben problem pa lahko predstavlja tudl embaiažnl materlal. Slika 3. Shema vođooskrbnega sistema Maribora Slika !>. THM v vodooskrbnem sistemu Maribora ZAKUUČEK Voda je osnovno živllo in lahko predstavlja pomemben vir vnosa zdravju škodljivih snovi v človeški organizem. Zato je prav, da človek razvija stroga mer-lla za kakovost (In čistost) pitne vode. Sistem merjenja in vređnotenja vsebnostl škodljivih-nevarnih snovi v vodi, ki se uveljavlja v Evropi, predstavlja osnovo, na kateri oblikujemo osebni odnos do pitne vode. Onesnaženje pitne vode je problem vode iz vodooskrbnih sistemov in tuđi drugih vrst pitne vode, na prlmer embalirane pitne vode. Predvsem je to problem onesnaženosti okolja in negativnih vpllvov tehnologije kar je posledlca napačnega ravnanja človeka. Clovek mora zato razviti predvsem svoj kritični odnos do načina življenja. KMETIJSTVO I N EKOLOGIJA MENGSAN Regijska razstava goveđi jfJComendi V soboto, 7. oktobra, sta Govcdorcjski društvi Domžalc in Kamnik v sodclovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana, v sklopu jesenskoga kmetijskega sejma v Komendi, pripravili regijsko razstavo goveđi iz domžalsko-kamniškga območja. Kljub slabomu deževnemu vremenu so rejci na razslavo pripeljali već kol 80 krav in desel teličkov lisaste, črno-bele, rjave in rdeče cikaslo pasme. Prikazan je bil rejski in selekcijski napredek v govedoreji na območju občin Domžale, Kamnik, Komenda, Moravče, Lukovica, Trzin in Mengcš. Posebej so se s leličkoma predslavili najmlajši govodorejci. Celolna populacija krav na lem območju je že već let 9.000. Od tega je v kontrolo proizvodnosti vključenih 2.417 krav. Mlečnost se je v obdobju od leta 1993 do leta 1999 povećala za 1.000 kg mleka. Povprečna mlečnosl vseh kontroliranih krav tega območja je bila v letu 1999 5.322 kg mleka v standardni laktaciji. Povećala se je tuđi vsebnost beljakovin v mlcku za 0,26 %. Razstava je bila ocenjevalna, v komisiji sla bila Boris Uerisavljević. (Semex Alliance,Canada) in mag. Peter Kunslelj iz ŽVZ Kranj. Živali sta ocenjevala v enajstih kategorijah. Nagrade so bile podcijene za prve tri uvrščene živali, pri rjavi in rdečc cikasti pasmi pa za prvi dve uvrščeni živali. Najboljše živali v vseh kalegorijah so bile nagrajcne z zvonci. Razstavc so se udeležili ludi povabljeni gosti, župani občin pokroviteljic in takralni minister za kmelijslvo gospod Ciril Smrkolj. V organizacijo in izvedbo razslave je bilo vključenih več kol 270 ljudi, .57 rejcev, 18 članov pripravljalnega odbora, vse ostalo pa so bili Ijudje, ki so sodelovali pri pripravi razslave, predslavilvi živali ali v samem programu razstave. Rezultati regijske razstave goveđi Komenda 2000 Krave lisaste pasme, mlečni tip: 1. Uza, rejec Anton Kavka, Brdo, 2. Roza, rejec Ivan Vesel, Češnjlce pri Moravčah, 3. št. 23,1407948, rejec Marjan Oražem, Krtina; krave lisaste pasme, kombinirani tip: 1. Mona, rejec Franc Capuder, Spodnje Prapreče, 2. Slnica, rejec Franc Kosec, Križ; mlajše krave lisaste pasme: 1. Brenta, rejec Matija Zadrgal, Komenda, 2.Riža, rejec Matlja Barlič, Peče, 3. Lara, rejec zdravko Kržan, žeje; telice lisaste pasme: 1. Beba, rejec Franc Capuder, Spodnje Prapreče, 2. Zarja, rejec Janez Berlec, Podhruška, 3. Srna, rejec Jože Cerar, Spodnje Koseze; starejše krave črno-bele pasme: 1. Mina, rejec, Filip Crabar, Zgornjl Motnlk, 2. št.84,1416561, rejec Alojz Černivec, Radomlje, 3. Hoja, rejec Janez Hrlbar, Brdo pri Ihanu; mlajše krave črno.bele pasme: 1. št. 97231579723, rejec Alojz Černivec, Radomlje, 2. Rina, rejec Rafael Žebaljec, Podtiruška,3. št. 81,1544412, rejec Janez Slevec, Radomlje; telice črnobele psame: 1.51681765168, rejec Alojz Černlvec,Radomlje,2.Beta, rejec Julijorehek,žeje,3. št. 5184 1765184, rejec Janez Slevec, Radomije; krave rdeče cikaste pasme: 1 Pika, rejec Janez Berlec, Podhruška, 2. Jagoda, rejec ivanšlebir, Bistričlca; starejše krave rjave pasme: 1. Dana, rejec Franc šlmenc, zgornje Stranje, 2. Sova, rejec Vilko Smrečnlk, Perovo; mlajše krave rajve pasme: 1. Beba, rejec MateJ Ložar, Mala Loka, 2. valda, rejec Janez Cabršek, Češenik; telice rjave pasme: 1. Llnda, rejec Edl Cerar, Dob, 2. Uska, rejec siavko Hrlbar, Bel; šampion razstave: mlajša krava črno-bele pasme pod št. 97231579723, rejca Alojza černivca Iz RadomelJ. Janez Ocepek, inž. kmet. Večkrat k zdravniku, krajši čas v bolnišnici •••••••••••••••••••••••••••••••••••♦•••••••• Ljubljana, 20. oktober 2000; izšel je Letopis Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana s statističniml zdravstvenim! podatkl ljubljanske regije za leto 1999. Zavod s svojo dejavnostjo pokriva območje, kjer v 38 občlnah živi blizu 600 tisoč prebival-cev ozlroma 30 odstotkov vsega preblvalstva v Sloveniji, v Letoplsu so zbrane tudl nekatere zanlmlve prlmerjave zdravstvenega stanja prebivalst-va v obdobju od 1989. do 1999. leta. število preblvalcev v ljubljanski regiji se v zadnjih desetih letlh ni blstveno spremenllo, vendar na zavodovem Centru za soclalno medicino ugotavljajo, da se Je za dobrih 30 odstotkov znlžalo število žlvoro-Jenlh otrok, od 7927 v letu 1988 na 5384 v letu 1999, delež umrlih pa se Je povečal za dva odstotka. Nataliteta je v tem obdobju padla Iz 13,3 na 9 na 1000 preblvalcev in je nlžja kot v razvitih evropskih državah (Nemčlja 9,7; Nizozemska 12,2; Norveška 13,9 ■ podatki so za leto 1996, vendar se zelo počasi spremlnjajo). Med najpogostejše vzroke smrti sodijo bolezni srca in ožlija, novotvorbe In poškodbe. število nasilnih smrti ostaja skorajda nespremen- jeno, največ je somomorov, zmanjšalo pa se je število umrlih v prometnih nesrečah. Analize desetletnlh rezultatov kažejo, da seje za dober odstotek (na 5,3) povečal delež oseb, zdravstveno opravlčenih od dela na dan, kar pomenl, da je vsak dan v letu opravičenlh z dela več kot 14 tisoč delavcev. V zadnjem desetletju Je na območju zdravstvene regije Ljubljana za 15 odstotkov upadlo število bolniških postelj, za 25 odstotkov seje zmanjšalo skupno število bolniških oskrbnih dni v bolnišnlcah. V tem času seje zmanjšala tuđi ležalna doba v bolnišnlcah. In slcer z 10 na 8 dni. število obiskov pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti pa se Je od leta 1991 do 1999 povećalo za več kot 30 odstotkov. V Centru epldemlologlje ugotavljajo, da se Je število prljav obolellh zaradi nalezljivih bolezni v ljubljanski regiji v letu 1999 v primerjavi z letom prej zmanjšalo z 10823 na 10246. Najpogosteje prijavljene nalezljive bolezni so bile norlce, sledljo Jim črevesne nalezljive bolezni in Ivmska borelloza. Medtem ko je v zadnjem letu upadlo število obolelih za norlcami In škrlatinko, pa so v velikem porastu črevesne bolezni (salmoneloza, kapllobakterloza) in lymska borelioza. Zavod je prejel relativno nizko število prijav bolezni, proti katerim izvaja obvezno cepljenje. Beležljo tuđi primere importlranih bolezni (malarija, zlatenica A, črevesne okužbe.J, v letu KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA ZDRAVJE IN LEPOTA MENGŠAN 1999 pa so prijavili 26 epidemij nalezljivih bolezni, med katerlmi so bile naj-pogostejše črevesne okužbe. Center epidemiologije opravlja tudl redna Izobraževanja o higlenskem minimumu, v preteklem letu na 4015 oseb. Zavod razpolaga s podatki za sisteme za oskrbo z vodo, ki oskrbujejo skoraj 186 tlsoč preblvalcev, kar predstavlja tretjino vseh prebivalcev v regiji. Pod nadzorom drugih zavodov so ljubljanski vodovod ter vodovodi v Domžalah, Kamniku, Horjulu in idrljl, manjši delež pa predstavljalo tistl, ki imajo zagotovljeno individualno oskrbo z vodo ali so vezani na slstemem brez nadzora, za redne mikrobiološke preiskave so odvzell več kot 2000 vzorcev pltnih vod. Med njimi je bilo 27 odstotkov neustreznih, črevesne bakterije kot znak zanesljivega fekalnega ones-naženja so ugotovlli v 16 odstotkih odvzetih vzorcev. Redne mikrobiološke preiskave vzorcev vode, odvzetih Iz malih sistemov (ki oskrbujejo do 1000 prebivalcev), so pokazale, da Je bilo ka 44 odstotkov odvzetih vzorcev neustreznih. V Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana so v letu 1999 na vseh segmentlh povećali obseg storitev povprečno za več kot četrtlno, kar je v skladu s krepltvljo koordinacijske vloge zavodov, ki jo predvideva "Plan zdravstvenega varstva Republike Slovenjije". Tako so na področju higiene živil opravili kar za 70 odstotkov več pregledov (1350), odvzeli za tretjino već brisov (5167) in za dobrih 20 odstotkov več vzorcev žlvil (896), v Centru za epidemiologijo pa so proti gripi cepili dva in pol krat več ljudi. CENTER SOCIALNE MEDICINE Poročilo Centra socialne medicine METODOLOGIJA Statistika ni le obveznost evidentiranja, zbiranja, urcjanja, obdelovan-ja in posredovanja stalističnih podatkov in informacij, temveč tuđi objavljanja rezullalov statisličnih raziskovanj. Zdravstveni slalistični Ictopis zdravstvene regije Ljubljana 1999 prinaša rezultate v pred-pisani vsebini in obliki za preteklo leto, priobčeni so tuđi demografski in vitalno statislični podatki ter nekateri kazalcii za spremljanje gibanja izbranih pojavov po posameznih dejavnostih zdravstvenega varstva za daljše časovno obdobje. Statistična raziskovanja v zdravstvu so določona s programom raziskovanj za vso državo. Vsa so trajna in se opravljajo vsako leto. Za raziskovanja v zdravstvu v vsej državi je pooblaščen Institut za varovanje zdravja KS, za območje zdravstvene regije Ljubljana pa Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Vsa raziskovanja izvajajo po predpisanih metodoloških načelih in stalističnih standardih, med sled-njimi je največji in nacionalnoga pomena Mednarodna klasifikacija bolezni, poškodb in vzrokov smrti (v rabi je žo X. revizija), ki jo uporabljajo vse članice Svetovne zdravstvene organizacije in omo-goča mednarodno primerljivost podatkov o morbiditeli in morlalilali. Sicer je zdravstveni statistični sistem zasnovan pretežno po pri-poročilih Svezovno zdravstvene organizacije. Čeprav zbirajo podatke in informacije o posamezniku, ki je bil v stiku z zdravstveno službo, enota opazovanja ni posamezna oseba, temveč en zaključen primer obravnave, kar pomeni, da je lahko posamezna oseba, če je bila med letom večkrat obravnavana, zajeta v sistem kot več primerov. Posameznik ima lahko več bolezni hkrati (poškodbe, zdravslveni problemi), toda statistično raziskava zajame eno samo glavno diag-nozo, ki jo med vsemi izbore lečeči zdravnik. Vsa ta in še šlevilna druga predpisana metodološka načela je potrebno upoštevati ludi pri interpretaciji statističnih podatkov in informacij. CENTER SOCIALNE MEDICINE Povzetki iz Letopisa Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je opazoval zlasli obdobje v lelih 1991 do 1999. To je čas velikih družbenih spremom!), ki so na področje zdravstva prinesle zasebno zdravniško prakso. Ta se je najbolj množično začela pojavljali v lelih 199.) in 1994 in še vedno narašča, čeprav počasne-je. Danes je na območju ljubljanske zdravstvene regije že preko tristo zasebnih zobnih ambulant, okoli sto spedalističnih, prek šestdesel splošnih in šest zasebnih ambulanl medicine dela, prometa in športa. V lem času je prišlo do znalnih sprememb na področju dejavnosti medicine dela, prometa in športa, lako vsebinskih kot formalnih. Dejav nost, ki se je v preteklosli zelo razvila, je nekako razpadla. Kurativno delo, ki ga opravlja, je opredeljeno kot dejavnost splošne medicine in se v lem okviru slalislično tuđi prikazuje. V lolu 1988 je bilo v lej dejavnosti zaposlenih 105 zdravnikov, ki so opravili preko 400 lisoč delovnih ur; v lej dejavnosti je bilo zabeleženih skoraj 400 lisoč vseh obiskov, od loga prek 30 odstotkov preventivnih. V letu 1999 je lu le še 40 zdravnikov, ki so opravili okoli 65 lisoč. delovnih ur, prikazanih je bilo le okoli 100 lisoč obiskov pri zdravniku, od tega 00 odstotkov preventivnih. Spreminja se struktura prebivalstva Od leta 1991 ostaja števllo prebivalcev na območju zdravstvene regije Ljubljana praktično nespremenjeno - malo pod 600 tlsoč. Spreminjala pa seje starostna struktura prebivalstva, In sicer pada odstotni delež otrok (v starosti 0 - 6 let) od 9 na 7 odstotkov, pada tuđi kontigent šolarjev In mladine (7-18 let) od 19 na 15 odstotkov, veča pa se delež starih nad 65 let od 11 na skoraj 14 odstotkov vsega prebivalstva. Natalitata pada Natalitata je od leta 1989 padla, in sicer od 13,3 na 9 (na 1000 prebivalcev) v zadnjem letu, kar je za spoznanje ugodnejše od državnega povprečja, kl se glblje od 12,7 do 8,8. Je pa nižja od natalitete v nekaterlh razvitih evropskih državah, npr. v NemčiJI (9,7), Nizozemski (12,2) In Norveški (13,9) • pođatkl so za leto 1996. Stopnja umrljivosti ostaja enaka Stopnja umrljivosti se vse od leta 1988 na našem območju praktično ni spre-menila in Je v zadnjem letu (1999) 8,8 kar Je nižje od državnega povprečja, kl Je 9,6 (Nemčlja 10,8; Nizozemska 8,9; Norveška 10; - podatki so za leto 1996). Naravna posledlca prlkazanega gibanja natalitete in mortalitete Je padanje naravnega prirasta prebivalstva, kl Je v letu 1999 le 158. Glavni vzroki smrti so bolezni srca in oiilfa Med vzroki smrti so že desetletja po pogostostl na prvem mestu bolezni srca In ožilja, na drugem novotvorbe, sledijo Jlm poškodbe • vsi trlje vzroki so v letu 1999 povzročill skoraj 76 odstotkov smrti. Med nasilnlml smrtml Je največ samomorov ■ v letu 1999 Jlh je bilo 171 (120 moških, 51 ženski, od leta 1988 se število vseh nasilnih smrti na 100 prebivalcev glblje od 94 do 74 v zadnjem letu, v državi pa od 98 do 83; število Iz leta v leto nlha. V vseh letih je števllo samomorov na 100 tlsoč prebivalcev pod slovenskim povprečjem In se glblje od 28 do 29 (Slovenija od 32 do 30), nihanja med leti so majhna. Morda Je le nakazana tedenca k upadanju števlla smrtnih nesreč v prometu, ki se v regiji glbljejo od 24 v letu 1990 na 17 v letu 1999 (Slovenija v istem obdobju od 25 na 18) na 100 tlsoč prebivalcev. ZDRAVJE IN LEPOTA MENGŠAN Število bolniških postelj upada V bolnlšnlčnl dejavnostl v vsem obdobju pada število bolniško oskrbnlh dni -lndex 99/88 Je 75, povprečna ležalna doba Je padla od 10 na 8 dnl, padlo je tuđi število bolniških postelj, in sicer za 15 odstotkov (Slovenija za 9 odstotkov) ■ vse to ob praktično nespremenjenem števllu zdravljenih bol-nlkov v bolnlšnlcah ljubljanske zdravstvene regije ■ vsega prek 100 tlsoč na leto. Obislci pri zdravnikih v osnovni zdravstveni organizaciji naraščajo Število vseh oblskov pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnostl (zdravstveno varstvo otrok, šolsklh otrok In mladine, žensk, splošna medicina in medicina dela, prometa in športa skupaji se je od leta 1991, ko Jih Je bilo 2,6 mllijona, povećalo na 3,5 mllljona v letu 1999 • torej za prek 30 odstotkov. Na enega preblvalca so v prvem opazovanem letu prišli 4,4 obiskl, v letu 1999 pa že skoraj 6. Od leta 1991 se je število vseh oblskov pri specialistu povećalo za 50 odstotkov: od 1,3 obiska na preblvalca na 2 v zadnjem letu. vseh oblskov pri zdravniku v ambulanti, na primarni in sekundarni ravni skupaj, je bilo zadnje leto (1999) prek 4,5 mllljonov, kar pomenl skoraj 40-odstotno povećanje od leta 1991. Tako se Je povećalo število vseh oblskov pri zdravniku na enega preblvalca od skoraj 6 na 8 obiskov (Slovenija 6,8; Madžarska 18; Nemćlja 6,4; Avstrlja 6,2 In Švica 11 ■ podatki so za leto 1998). Na prvem mestu so bolezni dihal Opazovali smo gibanje ugotovljenih bolezni in stanj v osnovnih dejavnostlh zdravstvenega varstva na primarni ravni od leta 1980 do 1996. Cre za šestna-Jstletno obdobje, ko je bila v rabi mkb-ix. po prlčakovanju so v vsem obdobju na prvem mestu kot najbolj pogosto obravnavane bolezni dihal. Vsako leto je približno polovica vseh obravnavanih diagnoz postavljenih pri otroclh In šolarjih. Tuđi v dejavnostl splošne medicine so na prvem mestu s 30 odstotkl vseh obravnavanih diagnoz. Na drugem mestu so v splošnl medicini bolezni kosti In glbal s 13, sledljo bolezni srca In ožllja z 10 In bolezni žlvčevja In čutll z 8 odstotkl. Odstotek zdravstveno opravičenih izostankov od dela se nekoliko povezuje Tudl med vzroki za začasno nezmožnost za delo so po pogostosti bolezni dihal na prvem mestu ■ 22 odstotkov od vseh prlmerov v letu 1999. Sledljo t. i. socialnl dejavnikl s skoraj 23 odstotki (samo nega družlnskega člana 17 odstotkov) in nato poškodbe z 11 odstotki od vseh. Ceprav so bolezni dihal med najpogostejšimi, je njihovo zdravljenje kratko - povprečno 10 dnl na en prlmer. Tuđi nega družinskega člana je kratka • povprečno okoli 7 dnl. Največ dnl zdravljenja na en prlmer terjajo novotvorbe ■ blizu 90 dnl. Zanlmlvoje, da je povprečno trajanje zdravljenja enega primera zdravstveno opravičene odsotnostl z dela zaradi poškodbe pri delu znatno daljše od trajanja poškodbe Izven dela, In slcer je pri prvih 42 dni, pri drugih pa le 34. Od leta 1991 seje nekoliko povečal odstotek zdravstveno opravičenih od dela na dan od 4 na 5,3 odstotke v letu 1999. To pomeni, da Je vsak dan v letu na našem območju opravičenih z dela 14.300 delavcev, v vsej Sloveniji pa skoraj 40 tlsoč. V tem obdobju se je povprečno trajanje zdravljenja na en primer podaljšalo od 18 na 21 koledarsklh dni In Je v vsem obdobju za spoznanje ■ en dan ■ daljše od državnega povprećja. Tudl obremenltev na enega zaposlene-ga raste od 15 dnl iv letu 1991) na preko 19 dnl (v letu 1999). Pri poškodbah pri delu ni sprememb Od leta 1996 je bilo vsako leto prijavljenih nekaj manj kot 8 tlsoč poškodb pri delu. Od ten Je 80 odstotkov takih, kl so se prlpetlle na delovnem mestu, ostale pa na potl na In z dela ter na službenem potovanju. Ves čas Je približno enako število poškodb na službeni potl, 4 do 5 odstotkov. Zanimivoje, da se približno dvakrat već poškodb prlpetl na potl na delo kot z dela. Moškl se pri delu skoraj 1,5-kratveč poškodujejo kot ženske. Slcer Je na območju zdravstvene regije Ljubljana zaposlenih okoll tlsoč, kar je več kot 35 odstotkov vseh zaposlenih v državi v letu 1999. CENTER EPIDEMIOLOGIIE Poročilo Centra epidemiologije Najpogosteje prijavljene nalezljive bolezni v ljubljanski regiji (vletih 1997, 1998 in 1999) 1997 1998 1999 norice 4888 4627 3894 črevesne nalezljive bolezni neznane etiologijc* 1213 1024 1119 Lymska borelioza 1046 67.5 867 škrlatinka 1305 1142 570 mikrosporiaza ("mačja bolezen") 382 349 550 garje 312 282 292 šen 226 308 282 salmoneloze* 157 253 389 kampilobakterioze* 126 159 294 rotavirus* 189 238 170 •črevesne bolezni Med najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi so bile na prvem mestu bolezni dihal, sledile so črevesne nalezljive bolezni in vektorske nalezljive bolezni, ki jih prenašajo insekti. V primerjavi s prejšnjimi leti se je največ, za približno 40-odslolno rast obolelih za "mačjo bolezni-jo" mikrosporijo (zelo nalezljiva kožna glivična bolezen, ki se prenaša prek stika s potepuškimi mačkami). V letu 1999 je Center epidemiologije prijavil 26 epidemij nalezljivih bolezni. Prevladovale so epidemije črevesnih okužb in zastrupitve s hrnno, v enem iz med ljubljanskih vrtcev pa so odkrili ludi epidemijo škrlalinke in akulnih respiratornih infeklov dihal. Antirabični dispanzer-največ poškodb povzroči pes (ambulanta za obravnavo oseb, ki so bile v stiku s potencialno steklimi živalmi) V letu 1999 so v antirabičnem dispanzerju obravnavali skupaj 936 oseb. V 187 primerih so opravili cepljenja proti sleklini po izpostavl-jenosli okužbi. Ta cepljenja so bila najpogostejša v poletnem času. Glavna povzročitelja poškodb sta bila pes (v 138 primerih) in mačka (v 27 primerih), med živalmi pa so bili ludi dve opici, polh, sova, netopir, podlasica in jež. Pred izpostavitvijo okužbi so cepili 106 oseb, med njimi največ študcnlov veterine in gozdarstva. Bistveno več cepljenj proti gripi V primerjavi z letom 1998 so v letu 1999 opravili bistveno več cepljenj proti gripi (2695), kar je za dva in polkrat več kot leto prej, zmanjšalo pa se je število cepljenj proti davici in tetanusu. Kemoprofilakso (zaščita z zdravili) proti malariji je prejelo 217 oseb, ki so potovale v države, v katerih je večja nevarnost okužbe z malarijo. ZDRAVJE IN LEPOTA MENGŠAN M smrt lista, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena žanje so razclalje, kraj in čas. ZAHVALA V 69. letu nas je po težki bolezni zapustil naš mož, oče, stari ata in tast JOŽE ZALOKAR Iskreno se zahvaljujemo govornikoma ler vsem, ki so mu darovali cvetje in svece ler ga pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, atija, brata, dedka in strica ANTONA RIHTARJA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, smeđom, znancem in sodelavcem zapisna in us/na sožalja, darovano cvetje in svece. Zahvaljujemo se ludi dr. Tomažu Mušicu za izkazano skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala ludi gospodu Kerinu za lepo opravljan obred, pevcem Menges'kega zvona za sočni no zapele pesmi in vsem, ki ste ga pos/jremili na njegovi zadnji poli. Hvala vsem, kiga bosle obranili v lepem spominu. V SPOMEV Mineva leto dni, odkarje gospod poklical v novo življenje VIDO STOPAR (6. 6. 1920-11. 2. 2000) Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo obranili v lepem spomiini.. Hvala ludi vsem, hi obiskiijele njen grob, jmžigale svece in ji poklanjale lepe misli. Se enkral hvala. Žena Jelka, hčerk.i Irena in Neva z družinama I log pa naj polrdi njena dobra dela. Njegovi Vsi njeni MENGŠAN Slovenska 28, Mengei TeUfon: 7238 988 Novosti v vldootokl Slop: 1. Nepopisan list, slovenski mlaclinski, Tanja Ribič, Borut Veselko 2. Onstran tišine (From Beyond), nemški, drama, SyIvio Testud 3. Glasba iz druge sobe (Music From Anolher Room), angleški, Ijubezenski, lude Law 4. Mi nismo angeli (Mi nismo angeli), jugoslovanski, komedija, Nikola Kojo, Miki Manojlovič 5. Dogma, amcriški, satira, Matt Damon, Ben Affleck, Selma Hayek 6. Slam (Udarce), amcriški, drama, Saul VVilliams, Bony Malone 7. Nebeska vaba, jugoslovanski, komična drama, Nebojša Glogovac, Nikola Kojo 8. Tango, argentinski, drama, nominacija za Oskarja in Zlati globus za tuji film 9. Trije za tango (Three To Tango), ameriški, Ijubezenska komedija, Neve Campbell, M. Perry 10. Žena astronavta (The Astronaut s Wife), ameriški, Iriller, |ohnny Depp 11. Sneženi dan (Snow Day), ameriški, komedija, Chevy Chase, Mark VVebber 12. Obala (The Beach), ameriški, puslolovski, Leonardo di Caprio, Tilda Svvinton __________ i ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 * Telefon: 01 7238 977 Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 mali oglasi • mali oglasi ■ NEMŠČINA - instrukcije nudim tel.; 7237- 240 , 041/ 452 - 459 KRISTAN URŠKA, Cankarjeva 5, Mengeš ■ V varstvo na dom sprejmem dva otroka, odlični pogoji. tel.; 7238 - 234 ■ Iščemo zanesljivo in fleksibilno osebo za varstvo enoletnih dvojčic in hkrati za pomoč v gospodinjstvu. Dod. inf. po tel.; 729 - 1286, Mengeš V SPOMIN Zadnji januarski dan pred tremi Mije bil usoden za mnoge. Med njimije bil tuđi najin dragi sin BLAŽTRPLAN Za vedno naju ja zapušili 5. februar/« 1998. Vsani, ki ga ohranjule v svojem sjiominu, ki obiskujele njegov /irerain grob, mu prizivale lucbciu pri našale cvelje, iskrena hvulu. MamiMojca in očijože TKPI.AN ZAHVAIA OB SMRTI DRAGEGA MOŽA, OČETAINDEDKA LJUBOMIRA SVITLICA ,SV' iskreno zahvaljujemo rscin, hi s<> sočusli'ovali z nami, darovali cvelje in svece, ler nam kakor koli pomagali v težkib Irennlkib. l'osebejpa se zahvaljujemo dr. CiAliKljEI.1 KOVAČ, zdravslvenem osebju bolnice DR. PETRA DR'/AJA, članom društva /VEZE liORCEV, posch'j)>. /IBELNIKU, pevcem KRANjSKECA KVINTETA, vsem prijateljem in sorodnikom - posebej MIROSLAVU STOJANČJO7, ler vsem, ki ste ,i>a pospremili na njegovi zailuji j)oli. Njegovi: žena ANA, sinova DUŠAN in SAVO VIDEO strip DAME IN GOSPODJE, LEPO POZDRAVLJENI! KOT VSAKO LETO BOMO TUĐI LETOS IZBRALI NAJBOLJ POVPREČNEGA MENGŠANA! KANDIDATE NAPROSAM. DA STOPIJO NA ODER IN SE PREDSTAVIJO! SEM FRANC ŠPOHTELC, PO POKLIČU KMET. NA GOBAVICI PASEM BAČKE! IMAM TUĐI ENO KRAVO. AMPAK JE NORA! PO DRUŽINSKI TRADICIJI VSAKO POPOLDNE ZAIDEM V GOSTILNO! MOJE ŽIVLJENJSKE SANJE SO, DA BI IMEL DOBRE VILE! SEM ZMA&O ZMAGA, DIREKTOR VELIKEGA PODJETJA. PROSTI ČAS RAD PREZIVLJAM Z DRUŽINO. VSAK DAN VSAKEGA DRUŽINSKEGA ČLANA PRESENETIM S DARILOM. SEVEDA VSAK TEDEN TUĐI DARUJEM VELIKE VSOTE DENARJA V DOBRODELNE NAMENE. V ŽIVLJENJU SE NISEM POIZKUSIL^^alik ALKOHOLNIH /''^A ~~~~ PIJAČ! . .4 /ž,k '' MMNM MNMNN. MN NNMMN MNMNNN MMMM MN.. MNNMN, MNN MNN MNN, MM MMMNMN MM NMNM MMM, MN NAA MM\) MNM: MNN, MN, MM <■> .,; ' „ MNMMMM? MN?H MMMM!! IN TU SO REZULTATI! NAJBOLJ POVPRECEN MENGŠAN JE FRANC ŠPOHTELC. DOBIL JE 528 GLASOV. DRUGI JE S 504 GLASOVI MMNM MNMNN, TRETJI JE S 112 GLASOVI zLOBNI ZLOBNI ZLOBEC, ZADNJE MESTO PA JE Z ENIM GLASOM ZASEDEL ZtAAGO ZMA.GA. plAnetARij ljubljanska 91, 1?30 Dnmžnlc, Stovoma - Europa lfti./frix:+306 61 713-654, GSM: +386 41 713 619 IHt- Arf II 1ATION STATUS Wl IH Mf-.UICINA Ai.IffHNAl IVA THt: OF'LN INTFRNATIONAL UNIVCMSIIY t'OH COMPLE-MENTAMV MEDICINnS LEV 33.07. - 22. 08. včaslh se vam zđl, da so vam vsa vrata zapita ampak ni potrebno razmišljati tako Crno. Se samo tri mesece In vseh težav bo konec. Naenkrat bodo vsa vrata odprta In bodite pripravljeni v popolnl bojni opremi, imate še dovol] časa, da naredite bolni plan in krenete v akcijo. Flnančno boste mogli najti kakšen tuji kredit In vse bo rešeno. stran je odveč. Stres In napetosti so pustili posledice na vas In medsebojne odnose. Ukrepajte po srcu. prevldno s pritiskom. DEVICA 23.08. - 22. 09. verjetno ste do sedaj Imeli dostl časa za razmišljanje, tehtan-je in pospravllanje, zato |e čas, da Se kaj naredite, vedno želite sto procentov varne naložbe, posle in odnose, to je lepo ampak težko, ker vam vedno nekaj uhaia Iz rok. Čas je za dokončanje IzoPraževanla, za nablranje novega znanja In Izkušenj. Ne bodite tako togi in zamerljlvi v medsebojnih odnosin. veliko đejanje je oprostiti in se pogovorltl. Trma ne pelje nlkamor. Pozor, uredite prehrano in kontrolirajte krl. TEHTNICA 23.09. - 22.10. Nezaupanje v svoje sposobnosti vam včaslh vzame možnost in sposobnost odločanja. Ne dovollte, da vas to zmeđe na potl do cilja, imate visoke cilje, a za njih Je potrebno včaslh prestajatl nesporazume, kreganla In nezadovoljstva. Ko se sprostlte, vse se bo ođprlo. Denar bo zaćel prltekati od tam kjer ste že mislili, da ne bo nič. v llubeznl je malce napeto, zato ne dražite partnerja brez potrebe. Pazite na prehlade in urlnarnl trakt. ŠKORPIJON 23.IO. - 21.11. Položaj kateri držite Je malce v nevarnostl. Ne dovollte, da govorlce in neiskrenost to podreta. Bodite trdnl In vztrajni pri svollh delovanjih in odločitvah. zamerljlvost do prijateljev vam še dodatno otežuje razreševanje problemov. Pomlad Je začetek razreševanja In odpiranja, zato Imejte već potrpljen-la. Skrbljo vas finance, ampak se bođo razrešlle v prlhodnjih meseclh. Pazite na Ijubosumje in svoj ostrl zbadajoči jezik. Kakšen zdravnlSkl pregled bi bll dobrodošel. KO MPARE k.d. Mengeš temnenje stekel, grafično oblikovanje in tisk tel.723 0 903 • GSM: 041 661 962 • kompare@siol.net mjmiipp|j^i i c SEM zLOBNI ZLOBNI ZLOBEC. POKLICNO SE UKVARJAM S POBEGI IZ ZAPOROV, ROPANJEM IZSILJEVANJEM IN UGRABITVAM LJUDI. SEM TER TJA SEVEDA OROPAM TUĐI KAKŠNO BANKO! V PROSTEM ČASU RAD PREBIRAM POEZIJO. V POKOJU BOM ŽIVEL V KAKŠNEM OD STROGO VAROVA NIH ZAPOROV! " Z'vć Astrološko svetovanje, terapije in teča/i. horoskop hd OVEN 21.03. - 20.04. Končno boste lahko uresničlli svoje želje, ampak bo potrebno hitro delovatl. Odpira se na vseh področlih In to bo za vašo aktivno naravo, kot obliž na rano. Novi projekti vas bodo prisilili, da razšlrlte svoje posle in, da spremenlte in dopolnlte svol kader.. Po đolgem času flnančne suše Je sedal vse odprto. V Ijubeznl bodo man]ši nesporazumi, a ne rešujte Jih s trmo In dolgim nosom. Malo več pozornosti posvećajte svojemu zdravju In ne ćakajte zadnjih pet minut. BIK 21.04. - 20.05. Po dolgih dveh letih nenehnega ođpovedovanja In čakanja Je vaša potrpežljlvost na koncu. Sedaj lahko zađlhate s polnlmi pijući In planirate svojo poslovno strategijo. Finančno se počasl odpira, a sele po aprilu mesecu aktivno lahko sklepate nove posle, menjate službo, da razmišljate o dodatni Izobrazbi. Uubezen je nekoliko boli naglašena In ne hitite nlć ne boste zamudlli. Rešujte stare zadeve v medsebojnlh odnosih. Najdlte svoj način sproščanja nemlrnostl In napetosti. DVOJČKA 21.05. - 21. 06. vaše želje in plani se bodo počasl začell odvllatl naprej. Ne hitite, vse je odprto za počasno In preudarno delovanje. VI bi želeli razrešiti zadeve že včeraj, ampak bodite boli potrpežljivl. Planirajte In počasi zgrađite svojo finančno kon-strukcllo. Medsebo|nl odnosi so dobri, saj se znate prilagoditi vsakemu tipu ljudi, v družlnskih odnosih je vse umirjeno in samo negulte to stanje naprej.Ne pretlravajte preveč, najdlte čas za poćitek. RAK 22.O6. - 22.07. NaJ vas ne bo strah sprememb, kl so pred vaml. če želite menjatl službo Je prlšel pravi ćas. vsaka spremembe vam bo zelo godila. Na sedanjem delovnem mestu bo nekaj problemov In se ne skrbite, če bo trajalo nekal časa, da se umiri. Skušajte narediti začetne korake., da sanirate stare dolgove. Zamere med prijatelji vas bolljo, ampak držite se le resnlce. Družina vam je na prvem mestu, zato Izkorlstlte ves prosti čas za njo. Prehladi in viroze. STRELEC 22.11. - 20. 12. Napetosti in vaše nezadovoljstvo se stopnjujeta, ampak potrebno je še malo počakatl. Se vedno ni ugoden čas za velike spremembe. Počakajte dober mesec In potem naprej proti svojemu cilju. Finančno |e zlata sredina. Sedaj razrešulete medsebojne odnose, prijateljske, družlnske In seveda poslovne. Pogovor je najboijša opcija. Kmalu začenja nova Ijubezen trkatl na vaša vrata zato bodite pripravljeni. Izkorlstlte prosti čas In družlnsko pojdlte na zasluženi dopust. KOZOROG 21.12.-19.01. vđihnite s polnlmi pijući In pojdlte v nove zmage, katere bodo zasldrane na zdravih temeljlh. Nekaterl posli In vaš odnos nlso bili korektni, zato skušajte to popraviti kollkor se da. Finance včaslh nišo vse, če nlmate mirno vest. Plačilo priđe vedno na koncu. Novo posll in neomejene možnostl se vam odplralo, ampak ne glejte samo števllke. V Ijubeznl so manlše napetosti. Odločlte kaj Je najbollše za vas in razrešlte sebe In druge, več počivanja in spanja se prlporoča. VODNAR 2O.O1. - 18.02. Vsaka sprememba je potrebna, ne glede kako boste to uspeli razumetl In razrešiti. Preveč ste dajall na pretekle lovorike In malce zaspali. Sami Imate občutek, da ste sami za vse, da so vas zapustili... to je samo prehodno obdobje. Rešujte tište zadeve katere so najbolj vroče, ostalo bo počakalo bolj ugoden čas. v partenrsklh odnosih nekaj škrlplje In vas spravlja v dvom in obup. soočlte se z resnlco In s seboj, rešltev je pred vaml In v vama. kreplte Imunskl sitem. RIBI 19.02. - 20. 03. velike odločltve In spremembe glede posla pustite za bolj ugoden čas, v drugi polovici leta. Nič vam ne bo ušlo, samo Je potrebno malce več volje In samozavestl. Bodite prepričani v tisto kar počnete In napake Iz preteklostl se ne bodo ponovile, će pogledate nazaj zadnjih sedem let in vidite kaj ste vse naredili in koliko stvari se je spremenilo, lahko si brez slabe vesti samo čestitate, vse prlhaja na svoj normalni tlr razvoja, iščite notranji mir In srečo, kl Je v vas že prlsotna, samo Jo zbudlte... Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš, do 10.2.2001. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešilvami izbrala tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Medic Canon, GlavUeva ul. 11, Mengeš, in sicer: 1. nagrada: elektronski organizator 2. nagrada: tehnični kalkulator 3. nagrada: majica Pravilna rešitev decembrske križanke je bila: "RAČUNOVODSKE STORITVE, NEPREMIČNINE" Žrcb je izmcd šlevilnih poslanih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Breda MARTINCIČ, Murnova 14, 1234 Mengeš; 2. nagrada: Francka TROBEC, Veselovo nabrežjel/B, 1234 Mengeš; 3. nagrada: Tomaž KRALJ, Trdinov trg 10, 124 Mengeš. Izžrebani nagmjenci naj se dogovorijo s podjeljem Karo Inženiring d.o.o., Slovenska c. 24, Mengeš, o izvedbi nagrade. „„,„„ i "mr" ! HRVAŠKJ ' SPIEL- ' VIDNI i i «i/tiiicu SESTAVIL:ftp||ir„||r „c/1 IML „nn „, IIBi BFRr,nu PUNI i ifiRil K» i »JTIVEN nnSillf ŠPIČENJL PREDMET ' »Tj-fL i IZ VELIKE VESOLJ. : PRI i C0LUNS i £?,?"*' B0KAL1C PRlKOPRui G0R1CE i ČEK i BORENJU ] VULKAN ČELO pMpMMpM SKUPINE ^-^^-—-^-^- V0LNENA | BRITAN- j CsćlllOli z™tV 5KI0T0i lUMAZANK* JADRAN. nova tel. št.: 01/ 72 30 983 [(ZAMlE) '-m I novafax. št.: 01/72 37 007 1 \2im L ! PREBI- i ft ! VALEC i ALEK-■> | NAS. i ZVIJANJE SANDER ~--------------------------------------------------------------------- W i PR0TNE 20RN _^^^^^J 1 POLOBLE RAČUN, i PRIPRAVA ONJEJJE TRDNJAVA TJ(J"* ■■ ,'"', ~. l^^| ^htŽŠv«! OBLIKOV. jlZVZMETI POSTAVIL V Z*BAVA * .J0 » INTERVAL MATEVŽ ZATELES- TEORIJO TEKSASU °" , '»- V ~Z^n BOKALie NOVADBO E,NSTEIN (WESTERN) TEC^HMO j ^^ f TOJj^ | FANT, .............................................................................................................~....................................................................ZAPOREDJEI........................................................................................ DRŽAVNO I