GLASIL O OBCINE PIVK A Foto: Tina Kirn VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI NAJ BO POMLAD V ZNAMENJU MIRU IN PRIJETNEGA VZDUŠJA Marec, prvi pomladni mesec, ko nas prebujajoca se narava, daljši dnevi in prijetna toplina sonca navdajajo z novo energijo, je vendarle prinesel nekoliko boljši obcutek, kar zadeva omejitev in razmer, ki smo se jim prilagajali zadnji dve leti. Vendarle previdno, pa vseeno bolj sprošceno se znova vracamo v ritem, ki dopušca srecevanje in druženje. Ob omilitvi ukrepov so se znova vrnili tudi že dogodki in aktivnosti, na katerih se povezujete in sodelujete Pivcani. V želji, da bi se obdobje prijetnega vzdušja in miru, kar v trenutnih razmerah sploh ni samoumevna vrednota, nadaljevalo, se tudi v uredništvu veselimo vseh pobud, povabil in aktivnosti, na katerih se bomo srecevali in jih vestno obeleževali. Pivški list je namrec vaše glasilo, namenjeno vašim uspehom in dogodkom ter informacijam, s katerimi je prav, da zaidemo v vaše domove. Obilo prijetnega branja tokratne številke obcinskega glasila! Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografije na naslovnici: Blaž Lencek, Valter Leban Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA VLADNI OBISK NA PIVŠKEM 11. februarja so Primorsko-notranjsko regijo obiskali predstavniki vlade Republike Slovenije. V obcini Pivka so se zvrstila številna srecanja in obiski, ki potrjujejo kakovost dosedanjega dela in zakljucenih projektov ter uspešno nacrtovanje novih projektov in preostalih razvojnih priložnosti. Z MINISTROM ZA KOHEZIJO TUDI O PIVŠKEM TURIZMU Prvi delovni sestanek v sklopu vladnega obiska regije je bil namenjen razvoju turizma na Pivškem. Poleg ministra Zvoneta Cernaca so bili prisotni župan Robert Smrdelj, direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic in direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic. Prisotni so se ministru najprej zahvalili za vso podporo, ki so je bili deležni z njegove strani v zadnjih dveh letih. Park vojaške zgodovine je lani beležil zelo visok obisk. Veliko zanimanje v javnosti je vzbudil transport policijskega colna, ki je trenutno najvecji razstavni eksponat v zbirki. Bojijo se, da bo brez širitve razstavnih prostorov in vsebin zanimanje s casom upadalo. S širitvijo parka bi še utrdili svojo vlogo najvecjega tovrstnega muzejskega kompleksa, dodali še gasilski in policijski del in tako poskrbeli za enoten prostor eksponatom vseh obrambnih in varnostnih sil. Poudarjajo, da je lega pivške obcine kljucna, da v zgodovini vojske in druge formacije niso mogle neopazno mimo in so zagotovo na našem prostoru pustile svojo sled. Na drugi strani si v Zavodu za turizem Pivka prizadevajo za nadgradnjo Centra Dina in Ekomuzeja. Želijo si nove projekte, ki bodo znali povezati naravovarstvene teme in hkrati popestriti turisticno ponudbo. Projekt, ki trenutno poteka v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera, je dober primer te povezave. Center Dina, digitalni in interaktivni, je v osnovi izobraževalno središce o sobivanju z velikimi zvermi. Zaradi aktualne teme in modernega prikaza pa ga bo zavod tržil kot del pivške turisticne ponudbe. Poseben izziv pa predstavlja grad Ravne. Vedno nova zgodovinska odkritja o ljudeh, ki so bili v njem rojeni in ustvarjali, vse zavezujejo k iskanju rešitve za njegovo obnovo. Minister Cernac situacijo v Pivki pozna, prisluhnil je idejam in željam prisotnih in predstavil svoj pogled. Obljubil je pomoc pri uresnicevanju projektov. Nemogoce je, da bi vse financne in vsebinske rešitve našli v kratkem casu. S skupnim sodelovanjem pa se pivškemu turizmu zagotovo obetajo še boljši casi. MINISTRICA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT NA OBISKU V PODRUŽNICNI ŠOLI ŠMIHEL V okviru obiska je ministrica Simona Kustec obiskala Podružnicno šolo Šmihel in ob tej priložnosti s podžupanom Obcine Pivka Borisom Rebcem podpisala pogodbo o 50% sofinanciranju nove vecnamenske dvorane pri podružnicni šoli v Šmihelu, ki bo v celoti vredna 561.200 evrov. Obcina Pivka bo s to naložbo zagotovila enakovredne pogoje za izvajanje kakovostne osnovnošolske dejavnosti otrokom iz Šmihela, Narina, Velike in Male pristave ter Nadanjega sela. Šola, v kateri se izvaja pouk do 4. razreda, ima dva oddelka razrednega pouka ter oddelka jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Podružnica je zelo dejavna in ustvarjalna. Kljub temu, da je šola manjša, izvaja razlicne dejavnosti, kot sta npr. kmetijski krožek, pevski zbor, vkljucena pa je tudi v projekt »Zdrava šola«. Podružnica svoje športne dvorane nikoli ni imela. Podžupan Boris Rebec je ob podpisu pogodbe poudaril, da bo nov sodobni objekt pridobitev tudi za kulturne in rekreativne dejavnosti za starejše prebivalce okoliških vasi. Tloris objekta bo znašal nekaj manj kot 390 kvadratnih metrov. Naložba obsega tudi ureditev parkirišca, podpornih zidov, zunanjih funkcionalnih površin in proste zelene površine v skupni površini 306 kvadratnih metrov. Prispevek države bo izplacan v dveh delih. Letos v višini 200.000 evrov, prihodnje leto pa 71.242 evrov. Obcina bo objekt zacela graditi predvidoma marca letos. Po podpisu pogodbe se je ministrica zadržala še v pogovoru z ravnateljicami vzgojno izobraževalnih ustanov v obcini, ki se srecujejo s pomanjkanjem kadrov dolocenih profilov. Foto: Ana Cic Foto: Valter Leban MINISTER CERNAC NA OGLEDU GRADNJE DOMA STREJŠIH Gradbišce doma starejših obcanov Pivka, ki ga gradi podjetje SeneCura in v katerem bo prostora za 69 oskrbovancev, si je v spremstvu župana obcine Pivka Roberta Smrdelja ogledal minister za razvoj in kohezijsko politiko Zvonko Cernac. Minister je izrazil zadovoljstvo, da se gradijo tudi manjši domovi za starejše ter izpostavil nujnost izboljšanja stanja obstojecih domskih kapacitet, saj v vec kot desetletju na tem podrocju skoraj ni bilo vlaganj. Vlada je zato tej problematiki namenila pomemben del EU sredstev iz Programa za okrevanje in odpornost v višini 93 milijonov evrov. Predvideno je, da bodo dela pivškega doma za starejše operativno zakljucena letos do konca oktobra, v novembru bo predvidoma izveden tehnicni pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. Prve oskrbovance pa se v Pivki pricakuje v zacetku leta 2023. V novem pivškem domu je predvideno tudi 30 stabilnih delovnih mest, polovica za oskrbo varovancev doma, polovica za zdravstveno nego. Interes SeneCure Slovenija je vsekakor zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in zainteresirane bodo kmalu vabili k pogovorom. Foto: Valter Leban MINISTER ZA OBRAMBO POTRDIL SOFINANCIRANJE REKONSTRUKCIJE CESTE SKOZI PARJE Minister za obrambo mag. Matej Tonin in podžupan Obcine Pivka Boris Rebec sta v okviru regijskega obiska vlade v Pivki podpisala Dodatek št. 4 k Dogovoru iz leta 2008 o sofinanciranju investicij lokalne javne infrastrukture v obcini Pivka. Obcina Pivka namrec z Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo financira projekt Rekonstrukcije ceste R2-404, odsek 1380 Pivka-Ilirska Bistrica, od km 14+025do km 14+940, skozi naselje Parje skladno s sporazumom o sofinanciranju, pri cemer je predviden delež sofinanciranja Obcine Pivka v ocenjeni vrednosti 178.220,40 EUR. Ministrstvo za obrambo bo zgoraj navedeni projekt sofinanciralo v deležu, ki odpade na Obcino Pivka, in sicer najvec do višine neporabljenega dela dogovorjenih sredstev iz Dodatka št. 3 k Dogovoru. V Mandatu aktualne vlade so bila Obcini Pivka odobrena sredstva za naslednje projekte: • izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera, • izgradnja inkubatorja za poslovne dejavnosti v Industrijski poslovni coni Neverke, • poslovna infrastruktura v Industrijski poslovni coni Neverke, • izgradnja dvorane Šmihel, • sofinanciranje delovanja Parka vojaške zgodovine Pivka, • gradbeno obrtniška in inštalacijska dela v kulturni dvorani Krpanovega doma v Obcini Pivka, • konservatorsko-restavratorski poseg na zunanjosti cerkve Stara Sušica – Cerkev sv. Janeza Krstnika v župniji Košana, • obnova cerkve sv. Nikolaja na Suhorju v župniji Košana, • prenova Kulturnega doma Košana, • obnova kora v cerkvi sv. Martina na Šilentaboru v župniji Zagorje. Obcina Pivka bo v letošnjem letu iz naslova višje povprecnine prejela dodatnih 105.650 €. Državna sekretarka Jelka Godec, ki je nadomešcala predsednika vlade Janeza Janšo, se je po koncu tribune javno zahvalila županu Robertu Smrdelju za dobro izpeljan obisk vlade v obcini Pivka in Primorsko­ notranjski regiji ter za vsebinsko bogate pogovore. MINISTER ANDREJ VIZJAK OBISKAL CENTER DINA Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak si je ogledal Center o velikih zvereh DINAv Pivki. Predstavniki Obcine Pivka in Zavoda za turizem so mu predstavili izvajanje kohezijskega projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA ter svojo vizijo razvoja Centra DINA. Ministra Vizjaka so gostitelji po ogledu Centra DINA seznanili z vizijo centra kot izobraževalnega in komunikacijskega središca z ustrezno platformo za graditev konstruktivnega javnega dialogao sobivanju z velikimi zvermi. Ob zagotovitvi sistemskega vira financiranja bi center v sodelovanju s stroko (ZGS, Biotehniška fakulteta UL) lahko prevzel pomembno, proaktivno vlogo za uresnicevanje tistih delov akcijskih nacrtov za upravljanje populacij velikih zveri, ki se nanašajo na informiranje in komuniciranje z javnostmi oziroma vkljucevanje deležniških skupin. Ministru je bila predstavljena zasnova za nadgradnjo obstojecega razstavišca ter širitev centra. Obcina Pivka namrec namerava v novih, dodatnih prostorih centra v Krpanovem domu ob pridobitvi sofinancerja pripraviti temeljitejšo predstavitev tematike sobivanja ljudi z velikimi zvermi na enako atraktiven in sodoben nacin, kot so medved, volk in ris, ter življenje z njimi predstavljeni v obstojecem Centru DINA. Minister Vizjak je ocenil, da so možnosti vkljucevanja aktivnosti Centra DINA kot pomembnega informacijskega središca v okvir izvajanja strategij oz. akcijskih nacrtov za upravljanje velikih zveri realne, nakazal pa tudi možnosti financiranja razvoja centra prek novih projektov, zlasti projektov iz programa Interreg Slovenija – Hrvaška, ter v okviru prihodnjega Programa upravljanja Natura 2000. Minister Vizjak je bil v okviru obiska seznanjen tudi z izzivi izvajanja tri milijonskega projekta PIVKA.KRAS. PRESIHA. Izpostavljeno je bilo, da sta povezovanje s kmetijsko politiko in sodelovanje kmetijskega sektorja kljucna za izvedbo naravovarstvenih ukrepov na terenu oz. ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti. Navsezadnje je ohranjenost biodiverzitete v najvecji meri odvisna od kmetovalcev. MINISTER POCIVALŠEK IN MINISTER CERNAC O PRILOŽNOSTIH RAZVOJA DEGRADIRANEGA OBMOCJA BIVŠEGA JAVORA V PIVKI Minister za gospodarski razvoj Zdravko Pocivalšek in minister za Evropsko kohezijsko politiko Zvone Cernac sta si skupaj z županom Obcine Pivka Robertom Smrdeljem in sodelavci ter predstavniki podjetja Tourne mobil d.o.o. ogledala degradirano obmocje bivšega industrijskega podjetja Javor. Podjetje Tourne mobil d.o.o. iz Vrhnike je konec marca 2021 kupilo vecino kompleksa cone Javor, ki leži v samem centru Pivke in obsega preko 8 ha površin za namene vzpostavitve proizvodnje avtodomov. V podjetju nacrtujejo investicijo za »Vzpostavitev proizvodnje avtodomov Tourne«, ki vkljucuje nakup nove tehnološke in strojne opreme ter ureditev objektov oziroma kompleksa. Naložba bo omogocila vzpostavitev proizvodnje avtodomov, povecanje dinamicne rasti podjetja, povecanje produktivnosti in dodane vrednosti, dvig konkurencnosti ter tako utrditev položaja podjetja na globalnem trgu avtodomov. Podjetje bo znatno izboljšalo položaj zaposlitvenih možnosti v regiji, prispevalo k uvajanju novih zelenih tehnologij, razvoju znanj ter povecanju direktnega izvoza. Ministra sta izrazila podporo podjetju še posebej, ker ni izziv le dober produkt ampak predhodno urediti poslovne prostore opušcenega industrijskega kompleksa in zato sta ponudila tudi pomoc in sodelovanje države. Župan Obcine Pivka je poudaril, da so na obcini Pivka zelo veseli prihoda novega podjetja v degradiranoobmocje, ki obsega velik del naselja Pivka, saj bo po letih propadanja koncno zaživelo. Ker pa je v obcini kot pomembna priložnost prepoznan tudi turizem, so toliko bolj veseli dejavnosti, ki se bo tu izvajala. Skupno je prepricanje, da lahko podjetje, ki je novi lastnik kompleksa, ustvari sinergijo lokacije, združi turisticno prehodnost ter lesarske izkušnje in s tem ustvari uspešno zgodbo. Ob vsem tem pa lokalna skupnost pridobi urejen center obcine ter dobra delovna mesta. Foto: Valter Leben Foto: Blaž Lencek CENTER DINA OBISKAL TUDI DRŽAVNI SEKRETAR ZA KMETIJSTVO Državni sekretar Aleš Irgolic si je z zanimanjem ogledal Center DINA, ki prikazuje tudi sobivanje z vidika problematike škod, ki jih velike zveri povzrocajo na premoženju ljudi. Pojasnjuje pa tudi, da je izziv sobivanja predvsem na strani ljudi, in da se je za sobivanje vredno truditi, saj so velike zveri pomembne za vzdrževanje ravnotežja in biotske pestrosti v naravi. Državnemu sekretarju so bili predstavljeni nekateri izzivi v okviru kohezijskega projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, povezani s kmetijsko politiko in kmetijsko stroko. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da je dialog s kmetovalci zelo pomemben, saj so kljucni pri ohranjanju pestrosti naše narave. Foto: Blaž Lencek Foto: Blaž Lencek DRŽAVNA SEKRETARKA V KABINETU PREDSEDNIKA VLADE SEZNANJENA Z NACRTI ZA ŠIRITEV PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE IN CENTRA DINA V odsotnosti predsednika vlade Janeza Janše se je župan Robert Smrdelj v okviru vladnega obiska srecal z državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Jelko Godec. Župan je gostji predstavil Park vojaške zgodovine in ji razkazal tudi Center DINA. Državno sekretarko je seznanil tudi z ambicijami in nacrti za širitev tako Parka vojaške zgodovine kot tudi Centra DINA. Za oba centra za obiskovalce je obcina namrec že v izhodišcu pripravila širše zasnove, kot so bile lahko nato uresnicene, zato si zdaj Obcina Pivka želi, da bi se te nacrte uresnicilo v celoti. Projekti so pripravljeni, potrebno je poiskati še sofinanciranje. V zvezi s centrom o velikih zvereh obcino zanima tudi možnost sistemskega vira financiranja za izvedbo javnih nalog zlasti s podrocja informiranja in Državna sekretarka je projekta ocenila kot dobra, z njima komuniciranja z javnostmi. pa bo seznanila tudi predsednika vlade Janeza Janšo. MINISTER ZA KMETIJSTVO NA OBISKU KMETIJE VOLK Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je obiskal Kmetijo Volk na Suhorju. Kmetijo Tomaža in Alenke Volk je Zavod za gozdove Slovenije v okviru projekta Carnivora Dinarica izbral za kmetijo dobrih praks, kar pomeni, da je bila opremljena v skladu s smernicami za ucinkovito varstvo pašnih živali oziroma preprecevanje škodnih dogodkov in da si zainteresirani varovalna sredstva na kmetiji lahko tudi ogledajo. Na kmetiji se med drugim ukvarjajo s konjerejo in rejo drobnice. Creda približno 30 ovac in koz se pase na obmocju vasi Suhorje, pred volkom in medvedom pa jih varuje 170 centimetrov visoka elektromreža, ki je, medtem ko so živali na paši, ves cas pod napetostjo. Ob pašniku je vzpostavljen tudi nadzorni sistem z visokoresolucijsko kamero z namenom spremljanja morebitne prisotnosti velikih zveri ob pašniku in njihovega vedenja ob stiku z varovalnimi mrežami. Ministra sta spremljala tudi predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije, obmocne enote Postojna, Anton Smrekar in Peter Krma. Ministru sta predstavila problematiko zveri na obmocju postojnske enote ZGS, Volkovi pa so ministra seznanili z lastnimi izkušnjami uporabe varovalnih sredstev. Volkovi so ministru predstavili tudi svoj koncept kmetije z dvema delovnima mestoma. Na kmetiji se namrec ukvarjajo tudi s turizmom. Njihovi gostje so lahko pri njih deležni posebnega doživetja, prenocevanja na senu v objektu nad konjskim hlevom. Minister Podgoršek je poudaril, da si želi še vec takšnih primerov kmetij z lastno iniciativo in vizijo, saj takšnim tudi država lažje prisluhne in pomaga. VLADNI OBISK NA PIVŠKEM DELOVNI SESTANEK Z MINISTRI O PROJEKTIH DRŽAVNE PROMETNE INFRASTRUKTURE V OBCINI PIVKA V okviru vladnega obiska v Pivki so se minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko Zvone Cernac ter Direktorica Direkcije za infrastrukturo Lilijana Herga s sodelavci, udeležili delovnega sestanka na obcini. Župan Robert Smrdelj je izpostavil problematiko in pricakovanja obcine. Predstavil je projekte državne prometne infrastrukture, ki potekajo na obmocju obcine Pivka s poudarkom na obvoznici v Pivki. Ministrstvo za infrastrukturo sicer že aktivno izvaja sedem projektov na obmocju naše obcine, ministroma in direktorici pa je župan izpostavil tudi predloge, za katere bi želeli, da jih Ministrstvo za infrastrukturo vkljuci v svoje nacrte razvojnih programov. Minister Vrtovec je župana seznanil, da se v prihodnjem letu pricne celovita prenova železniške postaje v Pivki. Prisotni so se dogovorili, da Ministrstvo za infrastrukturo in Obcina Pivka v roku enega meseca uskladita konkreten terminski plan izvedbe obvoznice, pri cemer pa se že pristopi k sporazumu o sofinanciranju izvedbe prvega odseka obvoznice, ki bo potekal po Snežniški cesti in kolesarske povezave preko centra Pivke. Ta odsek obvoznice, ki poteka po regionalni cesti, in kolesarska povezava preko centra Pivke namrec že imata pripravljeno vso ustrezno dokumentacijo. Pripravljena dokumentacija in podpisan Sporazum sta osnovi za izvedbo postopkov, ki bi lahko že v letošnjem letu omogocili pricetek del na prvi etapi obvoznice ter izvedbi kolesarske steze preko centra Pivke kot povezavo že obstojecih kolesarskih poti. Minister Vrtovec tudi ne vidi zadržkov, da se v letošnjem letu dokoncata projekta rekonstrukcije ceste Pivka – Parje in križišce na glavni cesti G1-6 za Šmihel. ZAKLJUCEK REGIJSKEGA OBISKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JE POTEKAL V PIVKI Obisk vlade v Primorsko-notranjski regiji se je zakljucil v Krpanovem domu v Pivki z javno tribuno o razvoju Primorsko-notranjske regije, na kateri so sodelovali župani, podjetniki, direktorji zavodov in nosilci razvoja v regiji. Župan Robert Smrdelj se je v imenu obcin Vladi RS zahvalil za dobro in korektno sodelovanje v dveh letih mandata. Partnerskega sodelovanja se nadeja tudi v prihodnje. V uvodu je podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin omenil številne teme, ki so se jih ministri dotaknili med obiskom. Poudaril je, da je v tej regiji zaposlenost nadpovprecna, prav tako so ljudje nadpovprecno zdravi. Generalni direktor Statisticnega urada Republike Slovenije Tomaž Smrekar je predstavil sveže statisticne podatke kar podjetjem otežuje nacrtovanje novih investicij. o Primorsko-notranjski regiji, ki je najmanjša slovenska Sogovorniki so veliko casa posvetili cestni povezavi regija, peta najmlajša regija pa po demografskih kazalcih Postojna–Jelšane ter tematiki divjih zveri. Ob tem se niso med regijami. Med drugim je zanjo znacilna zelo visoka mogli izogniti tudi škodi, ko jo na kmetijskih površinah delovna migracija, druga najvišja med regijami, in najvišja povzroca divjad. Del razprave so namenili še vadišcu stopnja delovne aktivnosti. slovenske vojske na Pocku, obnovi cestne infrastrukture, gradnji kolesarskih poti, turisticnemu razvoju ter novim Ministri so v nadaljevanju odgovarjali na vprašanja prisotnih gospodarskim pobudam. na javni tribuni o regijskih projektih in drugih aktualnih Obcina Pivka zadevah. Gospodarstveniki so opozorili na visoke cene energije in dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, Foto: Valter Leban Foto: Valter Leban VLADNI OBISK NA PIVŠKEM PARK VOJAŠKE ZGODOVINE GOSTIL VEC MINISTROV IN PREDSTAVNIKOV MINISTRSTEV V obisk Vlade Republike Slovenije v primorsko-notranjski regiji se je aktivno vkljucil tudi Park vojaške zgodovine in tudi sam gostil vec obiskov ministrov ter predstavnikov ministrstev. Direktor Parka Janko Boštjancic se je tako že v cetrtek, 10. februarja, srecal z ministrom, pristojnim za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonetom Cernacem. Na posvetu, ki sta se ga udeležila tudi župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic, je direktor Boštjancic predstavil dosedanje uspehe Parka na podrocju korišcenja evropskih sredstev ter predstavil razvojne nacrte za prihodnost. V cetrtek, 10. februarja, pa je Park vojaške zgodovine obiskal minister za obrambo in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Matej Tonin. Direktor Boštjancic se je ministru zahvalil za dosedanjo podporo in pomoc pri urejanju muzejskega statusa. Tema pogovora pa je bilo predvsem sodelovanje med Parkom in ministrstvom v letu 2022. V okviru obiska sta minister Tonin in podžupan Obcine Pivka Boris Rebec tudi podpisala dogovor o sofinanciranju lokalne infrastrukture. V petek, 11. februarja, je skupaj z državnim sekretarjem Josipom Lukendo in ostalimi sodelavci Park vojaške zgodovine obiskal minister za pravosodje Marjan Dikaucic. Minister se je ob tej priložnosti zahvalil vodstvu Parka za izjemno delo, ki ga v Parku opravijo v procesu resocializacije oseb, napotenih v probacijo (delo v splošno korist). Park, ki že vrsto let sodeluje z Upravo za probacijo, je namrec po mnenju strokovnjakov ocenjen kot eden najboljših izvajalcev v državi. Park vojaške zgodovine je v petek s sodelavci obiskala tudi ministrica dr. Helena Jaklitsch, pristojna za podrocje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Ob tej priložnosti sta ministrica in direktor Boštjancic spregovorila o sodelovanju med Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Parkom v lanskem letu, ko je Park, tudi s pomocjo Urada, zacel intenzivneje zbirati gradivo o delovanju naših rojakov v zamejstvu in po svetu ob osamosvajanju Slovenije in v casu vojne za obrambo samostojnosti. Ministrica se je Parku zahvalila za vse opravljeno delo na tem podrocju. Ministrica in direktor sta se tudi dotaknila možnosti sodelovanja v prihodnje in nanizala kup projektnih idej, ki bi lahko že kmalu zaživele. Na kratek obisk se je v Parku vojaške zgodovine ustavil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs s sodelavci. Z vodstvom Parka so najprej na kratko povzeli dosedanje uspešno sodelovanje, ki so ga v lanskem novembru kronali z uspešnim prevozom policijskega colna P-111 v Park. Sodelovanje bodo v letošnjem letu nadaljevali in nadgradili na razlicne nacine, vse pa s ciljem ohranjanja dedišcine ter predstavljanja vloge slovenske policije v vojni leta 1991 in njenega pomena pri ohranjanju slovenske suverenosti. Park je obiskal tudi državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan skupaj s strokovnim sodelavcem Miho Faturjem in vršilcem dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo dr. Slobodanom Šešumom. Direktor Boštjancic jim je predstavil aktivnosti Parka pri predstavljanju nacionalne zgodovine, zlasti nastanka samostojne slovenske države, visokim tujim delegacijam ter veleposlanikom in atašejem tujih držav, ki so redni gostje pivškega muzeja. Sledil je še obisk ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je v Parku najprej prisostvoval podpisu sporazuma o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju za leto 2022, s katerim so Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Park vojaške zgodovine nadgradili že dosedaj uspešno sodelovanje. Eden od konkretnih dogovorov, ki ga bodo obiskovalci neposredno obcutili, so tudi medsebojni popusti – že od sobote, 12. februarja, je tako obiskovalcem, ki pridejo na ogled enega muzeja z vstopnico katerega od drugih treh muzejev, ki ni starejša od treh mesecev, priznan 25-odstotni popust pri nakupu vstopnice za ogled razstav in zbirk. Foto: Ana Cic Foto: Ana Cic Prispevki iz obcinske hiše SVETNIKI OBCINSKEGA SVETA OBCINE PIVKA SO SE SESTALI NA 20.REDNI SEJI Obcinski svetniki so se 3. februarja sestali na 20. redni seji. Obcinski svet je v skladu z zakonom, ki ureja vzgojo in izobraževanje, imenoval predstavnike ustanovitelja v svet zavoda OŠ Košana. Na podlagi predloga komisije za mandatna vprašanja so bili imenovani Marjana Dolgan, Jože Morel in Danica Tomšic. Na podlagi Statuta Javnega podjetja Kovod Postojna, d.o.o., Odloka o ustanovitvi skupnega organa obcin Postojna in Pivka za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem podjetju Kovod Postojna vodovod, kanalizacija d.o.o., Postojna je Obcinski svet Obcine Pivka podal pozitivno mnenje k imenovanju Davida Penka za direktorja Kovod Postojna, d.o.o., za obdobje 01.09.2022 – 31.08.2026. V skladu z zaprosilom svetov zavodov Osnovne šole Košana in Osnovne šole Pivka je obcinski svet podal mnenje k imenovanju ravnateljev osnovnih šol. Kandidatka za ravnateljico v Osnovni šoli Košana Neva Brce je dobila pozitivno mnenje, prav tako tudi kandidatka za ravnateljico Osnovne šole Pivka, Nadja Cernetic. Obcinski svet je sprejel tudi dva odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javneslužbe v osnovni zdravstveni dejavnosti na podrocju zobozdravstva odraslih v obcini Pivka. Na podlagi odlokov bo izveden razpis za širitev programa zobozdravstva v obcini. Obcinski svet je obravnaval in sprejel spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoci iz proracuna Obcine Pivka. S spremembo se spreminja višina enkratne denarne pomoci, ki bo znašala 250,00 EUR, prav tako pa se dvigne pomoc ob elementarnih nesrecah, ta bo po novem znaša lahko do 5000,00 EUR. za pospeševanje razvoja podjetništva v obcini Pivka za obdobje 2016-2020, kot izhodišcna pravna podlaga za dodeljevanje državnih pomoci podjetništvu na lokalni ravni, je bil na seji obcinskega sveta sprejet v aprilu 2016. Po javnih razpisih smo tako iz obcinskega proracuna v minulih letih v skladu s tem pravilnikom dodeljevali spodbude za vec namenov. Pravilnik smo v letu 2019 dopolnili še z enim ukrepom, in sicer za sofinanciranje investicij v razvoj in razširjanje dejavnosti. Po dopolnitvi pravilnika bo Obcina Pivka odslej v podporo podjetniški dejavnosti na Pivškem nekaj proracunskih sredstev namenila za subvencioniranje stroškov cišcenja in odvajanja komunalnih odpadnih voda tistim podjetnikom, ki so v preteklosti cišcenje in odvajanje odpadnih voda zagotavljali s svojo cistilno napravo. Po ukrepu subvencioniranja stroškov najemnin za prostore v podjetniškem inkubatorju v Industrijsko obrtni coni Neverke pa se predvidi subvencioniranje za stroške najemnin za prostore v podjetniškem inkubatorju v IOC Neverke. Sprejet pravilnik o sofinanciranju prikljucitev na obmocjih s komunalno opremo – fekalna kanalizacija v Obcini Pivka omogoca pravicno obravnavo in odmero komunalnega prispevka zavezancem, ki so odmero komunalnega prispevka za tovrstno prikljucitev že prejeli in tistim, ki jo še bodo. Z njim je dolocen postopek dodeljevanja proracunskih sredstev, podrobneje pa ga bo dolocal javni razpis. S sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o dolocitvi javne infrastrukture na podrocju kulture v obcini Pivka sta bila za javno kulturno infrastrukturo dolocena objekta Hiša kulture in prostori mladinskega centra. Kot v šolskem letu 2021 pa se je obcinski svet odlocil potrditi sklep o dodatnem financiranju zaposlitve za ucno pomoc v OŠ Košana. Poleg ucne pomoci bo strokovna delavka nudila pomoc v vrtcu Košana ob izpadu kadra ter v casu poletnih dopustov. Obcinski svet je potrdil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju financnih spodbud Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše OBCINA PIVKA Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka Na podlagi 14. clena Odloka o priznanjih Obcine Pivka (Ur. l. RS št. 116/2008, 95/2009 in 39/2018) Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka objavlja R A Z P I S za podelitev priznanj Obcine Pivka Obcina Pivka praznuje obcinski praznik 9. maja. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Obcine Pivka. Podeljena bodo naslednja priznanja: castni obcan Obcine Pivka, plaketa Obcine Pivka in priznanje Obcine Pivka. 1.) Castni obcan Obcine Pivka Naziv castnega obcana obcine Pivka se podeli posamezniku, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih podrocjih clovekove ustvarjalnosti, oziroma k ugledu in razvoju obcine. Naziv castnega obcana obcine Pivka se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom prispevali k napredku, razvoju ter ugledu obcine Pivka. Priznanje se podeljuje izjemoma. 2.) Plaketa Obcine Pivka Plaketa obcine Pivka se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo in izjemne uspehe na posameznih podrocjih življenja in dela, s katerim so pomembno prispevali k razvoju in ugledu obcine Pivka, - podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim, skupinam ter društvom za izredne uspehe in dosežene rezultate, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti obcine Pivka. 3.) Priznanje Obcine Pivka: Priznanje obcine Pivka se lahko podeli posameznikom, združenjem obcanov, skupinam, organizacijam, skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. Vsa priznanja (castni obcan, plaketa, priznanje) Obcine Pivka se podeljuje obcanom obcine Pivka in tudi posameznikom, ki niso obcani obcine Pivka, vendar so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu obcine Pivka. Pobude za podelitev priznanj Obcine Pivka lahko komisiji predložijo obcani, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti, politicne stranke ter društva z obmocja obcine Pivka. Pobuda mora biti pisno utemeljena na obrazcu »Predlog za podelitev priznanj Obcine Pivka za leto 2022« in mora vsebovati: - ime in priimek oz. naziv in tocen naslov predlagatelja, - ime in priimek oz. naziv in tocen naslov kandidata za priznanje, - navedbo vrste priznanja, - podrobno utemeljitev pobude ter morebitna mnenja organov in organizacij, ki pobudo podpirajo (najvecja dolžina utemeljitve pobude je 5000 znakov s presledki oz. dve strani A4, s pisavo velikosti 12), - izjavo kandidata za priznanje, da se z nominacijo strinja. Obrazec je na voljo na spletni strani Obcine Pivka in v sprejemni pisarni Obcine Pivka. Predloge za podelitev priznanj Obcine Pivka posredujte do 30. marca 2022, do 15. ure, na naslov Obcina Pivka, Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka z oznako: »ZA RAZPIS – PRIZNANJA OBCINE PIVKA – NE ODPIRAJ«. Sklep o podelitvi priznanj bo sprejel Obcinski svet Obcine Pivka. Komisija za podelitev priznanj Obcine Pivka Prispevki iz obcinske hiše PIVKA IMA SVOJ UNIKATEN OBCINSKI GRB Jožica Knafelc, nadobudna in aktivna obcanka, tudi nekdanja clanica uredniškega odbora Pivškega lista, je velika ljubiteljica rocnih spretnosti. Svojo ljubezen do kvackanja je tokrat potrdila s prav posebnim izzivom, in sicer z udeležbo v vseslovenskem projektu Slovenija kvacka, ki je potekal pod castnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in cilja, katerega je bil nakvackati 212 slovenskih grbov. Jožica Knafelc je velicasten pivški grb nacrtovala in kvackala vec kot 100 ur, uokvirjen grb pa odslej ponosno krasi pritlicje obcinske stavbe. Obcinsko vodstvo se ustvarjalki zahvaljuje za trud in predano kvackanje edinstvenega obcinskega grba, ki ima tudi povezovalno noto in izkazuje vrednote, kot so tradicija, skupnost, povezovanje … DKH UREJANJE OKOLICE DVORCA RAVNE Dvorec Ravne je s svojo zelo pomembno zgodovinsko vrednostjo ter zanimivo zgodbo verjetno ena izmed zanimivejših zgradb v naši obcini. Njegov obstoj je skozi stoletja nudil življenjski prostor za grofe, grofice, delavce in kmete, svoj prostor so imele tam tudi knjige v posebni knjižnjici, nazadnje pa so dvorec naseljevali stanovalci v sklopu obcinskih stanovanj. Zadnjih nekaj desetletij pa ima zgodba dvorca bolj žalosten pridih, saj se je skozi leta dvorec Ravne pocasi prepustil zobu casa, ki je s svojo unicevalno mocjo grdo nacel ta nekoc svetli biser Košanske doline. Obcina Pivka je prepoznala vrednost tako zanimive dedišcine v našem kraju in v sklopu razlicnih projektov pricela s pocasnim oživljanjem in obnovitvijo. Eden izmed takih projektov je bilo tudi urejanje okolice samega dvorca Ravne. Foto: Obcina Pivka Za izvedbo projekta je poskrbel lokalni zaposlitveni center Karso d.o.o., ki ga vodi Martin Godina. V sklopu del je bilo potrebno odstraniti ternit s streh barak na desni strani dvorca ter odstraniti same barake. Potrebno je bilo tudi odstraniti bršljan z zidov, ki je pošteno nacel fasado stavbe, ravno tako je bilo potrebno odstranjevanje in odvoz odpadkov ter drugega odpadnega materiala, ki se je nahajal za stavbo. Ekipa Karsa se je pošteno zakopala v delo in s svojo vztrajnostjo ter izkušnjami okolico dvorca popolnoma spremenila in ji dala precej boljši izgled, kar je bil seveda tudi namen tega projekta. Obcina Pivka namerava v prihodnosti izvesti še dodatne projekte, ki bodo dvorec Ravne vrnile v cas stare slave dalec naokoli. Obcane pa lepo vabimo, da izkoristijo prihajajoce pomladanske dni in se odpravijo na sprehod mimo dvorca. Obcina Pivka Koticek naših predstavnikov Pred štirimi leti sem bil s podporo volivk in volivcev in na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen v državni zbor. Po odstopu Marjana Šarca je bila pred dvema letoma imenovana nova vlada, ki jo vodi Janez Janša, sam pa sem prevzel odgovornost ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ker je to moj zadnji prispevek v Pivškem listu pred volitvami, je prav, da vam ob zakljucku mandata podam kratko porocilo o opravljenem delu. Kljub temu, da smo mandat prevzeli v težkih razmerah, so bili sprejeti številni ukrepi, ki so izboljšali položaj upokojencev, tistih z najnižjimi prejemki, družin in vseh gospodinjstev. Bistveno smo povecali obseg sredstev za obcine, zdravstvo, oskrbo starejših, šolstvo… Sprostili smo zastoj pri korišcenju evropskih sredstev in jih usmerili v konkretne projekte. Tudi v obcini Pivka so se in se bodo v naslednjih letih številne naložbe uresnicile ob podpori državnih sredstev in sredstev iz evropskih skladov: nov vodovod v obcinah Postojna in Pivka, proizvodni inkubator Neverke, pripravlja se graditev obvoznice Pivka, telovadnice pri šoli v Šmihelu, ureja se cestna infrastruktura, uredil se je status Parka vojaške zgodovine in s tem postavili temelji za njegov nadaljnji razvoj, podprti so bili projekti na podrocju turizma (Pivška jezera, DINA )… Slovenija dosega rekordne kazalce gospodarske rasti in nizko brezposelnost. Ob COVID krizi smo preko desetih paketov pomoci izdatno pomagali ljudem in gospodarstvu. Zaradi energetske krize smo uzakonili pomoc za stroške ogrevanja. Racuni za elektriko bodo za tretjino, nekateri celo polovico nižji, kot v februarju. Po najboljših moceh sem ves cas deloval v skladu s prisego, ki sem jo kot minister dal ob izvolitvi: »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi mocmi deloval za blaginjo Slovenije." Hvala še enkrat za vašo podporo, ki mi je omogocila, da sem lahko naredil nekaj dobrega – za vse. In hvala za zaupanje. Samo skupaj in z vašim glasom pa lahko še naprej gradimo Slovenijo, gradimo Pivko. Za vse, ki prihajajo za nami. Tudi na letošnjih volitvah kandidiram, zato vas vabim, da se mi na volitvah 24. aprila pridružite in me podprete. HVALA. Zvone Cernac, minister Robert Pavšic, poslanec LMŠ nima realnih ciljev. Jaz imam raje uresnicljiva zagotovila, z iluzijami naj se ukvarjajo drugi. Kar potrebujeta ta država in ljudje, so predvsem normalni pogoji za življenje. Kjer ne bo nihce privilegiran zaradi svojih politicnih zvez in poznanstev, kjer bomo vsi enakopravni in odvisni od svoje sposobnosti, idej in delavnosti. To je moje vodilo in vodilo LMŠ. Konec je treba narediti korupciji in klientelizmu, ki sta se v naši državi pasla 30 let, še posebej pa razpasla v zadnjih dveh letih pod krinko boja proti epidemiji. Vladajoca politika je razmere izkoristila predvsem zase, za svoja povezana podjetja, za nabiranje politicnih tock. Z lažmi, upogibanjem stroke, nezakonitimi ukrepi je ta vladajoca politika s svojimi politicnimi pomagaci povzrocila ogromno škode, in kar je najbolj grozljivo, ljudje so za to placevali tudi z življenji. Evre se da nadomestiti, ceprav bo tudi to bolece, življenj pa nikoli. In epidemija ni osamljen primer, saj vidimo enako izkorišcanje tudi zdaj, ob vojni v Ukrajini. Veliko ljudi vam bo govorilo, kako je ta vlada dajala ljudem in ne bankam, kako so bili uspešni, kakšna je gospodarska rast, kako dobro nas ocenjujejo mednarodne institucije … Veliko tega ni res, saj se zavedajo, da veckrat ponovljena laž hitro postane resnica. Poglejte samo okoli sebe. Cene gredo v nebo, place ostajajo nizke, na drugi strani pa gledamo politicno elito, ki s svojimi podporniki jemlje državi, kar je ta družba ustvarjala 70 let. Grozi nam privatizacija zdravstva, privatizacija šolstva, privatizacija tistega, kar nam zavida ves svet. Ce bi bil ob tem tiho, bi kršil lastna nacela. Ta vlada je mnenja, da je javno tudi državno. Ampak pozablja, da se capljanja za svetom. Ker si ljudje to zaslužimo. Dovolj je bilo represije, izkorišcanja izrednih razmer, ki so jih sami ustvarili. Dovolj je bilo zapiranja. Ne smemo pozabiti, da nas je ta vlada pod krinko za pol leta zaprla v domove s policijsko uro. Prvic po 2. svetovni vojni so nas zaprli. Brez zakonske podlage, brez sorazmernosti in brez obrazložitve. Za vse je bil kriv covid. Ne, ni bil kriv covid. Kriva je bila nesposobnost teh ljudi, ki so si vzeli pravico, da z nami pocnejo, kar hocejo. Da so vmes, ko smo bili mi zaprti, hodili po gostilnah, jedli prleške sendvice, se ”malo hecali” in nas pozivali ”, naj uživamo, dokler lahko”. Da so vmes izgubljali tovornjake z zašcitno opremo, nabavljali neustrezne teste in maske iz papirja, kjer je bila pomembna barva elastike. Da so nabavljali preplacane predihovalnike, ki so zdaj v skladišcih po bolnišnicah. In to od svojih podjetij. Pomlad je zdaj tu, skupaj z obljubami po novem. Jaz vam zaupam in vam želim vse dobro. Na srce vam polagam le to, da poskrbite zase in za svoje najbližje, da ostanete zdravi. Prihaja cas sprememb, kjer bomo šli skupaj v nove case. Sicer prehod ne bo enostaven, ampak pomemben je cilj - boljše življenje. Naj se vam še enkrat zahvalim za vso podporo in spodbujanje pri opravljanju mojega poslanstva. Bodite cujeci ter kriticni ter zaupajte svojo prihodnost tistim, ki so zaupanja vredni ne zaradi obljub, ampak zaradi svojega dela in delovanja. V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 POROCILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2021 ZA VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA IN SUHORJE (v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija, d. o. o., Postojna) Porocilo je pripravljeno na podlagi zahtev 34. clena Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17 – v nadaljevanju pravilnik) in obsegavodovodni sistem Postojna – Pivka z oskrbovalnimi obmocji Osrednji del in Strane-Hruševje-Šmihel ter vodovodni sistem Suhorje. Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se izvaja z notranjim nadzorom pitne vode skladno z 10. clenom pravilnika in državnim monitoringom pitne vode. Državni monitoring opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju: NLZOH). Notranji nadzor se izvaja interno znotraj službe za zdravstveni nadzor in analize podjetja KOVOD Postojna d. o. o., in pogodbeno z NLZOH. Tabela 1: Število uporabnikov in distribucija pitne vode (m3) za leto 2021 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja Število uporabnikov Distribucija pitne vode (m3/leto) Osrednji del 20.060 2.196.548 Strane - Hruševje - Šmihel 2.091 266.053 Suhorje 64 3.388 Skupaj 22.215 2.465.989 Tabela 2: Državni monitoring pitne vode za leto 2021 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja Število vzorcev Število rednih vzorcev Število obcasnih vzorcev Število neskladnih vzorcev Osrednji del 22 19 3 1 Strane - Hruševje - Šmihel 4 3 1 0 Suhorje 2 2 0 0 Skupaj 28 24 4 1 Legenda: (N): število vzorcev; Redni preskus: pH vrednost, Elektricna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Barva, Motnost, Amonij, Koliformne bakterije, Escherichia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vkljucno s sporami), Število kolonij pri 22°C in 37°C; Obcasni preskus: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi. Obrazložitev tabele 2:V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo ugotovljeno eno neskladje meseca junija na oskrbovalnem obmocju Osrednji del v naselju Predjama zaradi preseženega skupnega števila kolonij pri 22°C. Vzrok neskladnosti je bilo zastajanje in segrevanje vode v javnem vodovodnem omrežju. Tabela 3: Notranji nadzor surove vode za leto 2021 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja (N) vseh vzorcev (N) MB (N) neskladni MB (N) redna KEM (N) neskladni redna KEM (N) obcasna KEM (N) neskladniobcasna KEM Osrednji del Zajetje Malni 9 5 5 4 3 1 0 Strane - Hruševje - Šmihel Zajetje Korotan 9 4 4 4 4 1 0 Crpališce Šmihel pod Nanosom 6 3 0 3 2 0 0 Strane 8 4 0 4 0 0 0 Skupaj 32 16 9 15 7 2 0 Legenda: (N): število vzorcev; obcasna MB: Koliformne bakterije, Escherichia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vkljucno s sporami), Število kolonij pri 22°C in 37°C; redna KEM: pH vrednost, Elektricna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Barva, Motnost, Amonij, Nitrit, Oksidativnost in/ali TOC, Aluminij; obcasna KEM: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi. Obrazložitev tabele 3: Surova voda iz zajetja Malni in Korotan je mikrobiološko stalno obremenjena. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, enterokoki kot tudi koliformne bakterije, število kolonij pri 22°C in 37°C ter Clostridium perfringens (vkljucno s sporami). Ocenjuje se, da surova voda iz zajetja Malni kemijsko ni obremenjena, kar se dokazuje z dodatnimi ciljanimi parametri znotraj razširjene kemije v obsegu kot jo predpisuje pravilnik o pitni vodi. Fizikalno-kemijsko je surova voda iz zajetja Korotan obcasno,ob izdatnem dežju in intenzivnemspiranju površja, obremenjena s preseženimi vrednostmi aluminija in motnosti, kar pa se v pripravi pitne vode obvladuje z ustrezno tehnologijo ultrafiltracijo. Vodni vir Strane je tako fizikalno-kemijsko kot mikrobiološko stabilen vodni vir. Vodni vir Šmihel pod Nanosom pa v casu slabih vremenskih pojavov veckrat skali nad 1 NTU motnosti. Tabela 4: Notranji nadzor pitne vode za leto 2021 po pripravi za posamezno oskrbovalno obmocje Ime oskrbovalnega obmocja (N) vseh vzorcev (N) obcasna MB (N) neskladni obcasna MB (N)paraziti (N) neskladni paraziti (N) redna KEM (N) neskladni redna KEM Osrednji del Vodarna Malni 31 15 0 1 0 15 0 Strane - Hruševje - Šmihel Zajetje Korotan 25 12 0 1 0 12 0 Crpališce Šmihel pod Nanosom 29 14 0 0 0 14 2 Strane 24 12 0 0 0 12 0 Skupaj 109 53 0 3 0 53 2 Legenda: glej legendo Tabela 3. Obrazložitev tabele 4: Vsi odvzeti vzorci pitne vode na Vodarni Malni, Korotan in Strane so bili skladni s pravilnikom. Na crpališcu Šmihel pod Nanosom sta bila dva vzorca fizikalno-kemijsko neskladna zaradi indikatorskega parametra, presežene motnosti 1 NTU. V casu presežene vrednosti motnosti je bilo oskrbovalno obmocje iz vodnega vira Šmihel pod Nanosom napajano iz oskrbovalnega obmocja osrednji del vodni vir Malni. Tabela 5: Notranji nadzor pitne vode za leto 2021 po oskrbovalnih obmocjih na omrežju in pri uporabniku Ime oskrbovalnega obmocja (N) vseh vzorcev (N) obcasna MB (N) neskladni obcasna MB (N) redna KEM (N) neskladni redna KEM Osrednji del 140 103 4 37 0 Strane - Hruševje - Šmihel 43 31 2 19 1 Suhorje 23 12 1 11 1 Skupaj 206 146 7 67 2 Legenda: glej legendo Tabela 3. Obrazložitev tabele 5: Na oskrbovalnem obmocju Osrednji del so bili mikrobiološko neskladni štirje vzorci. Trije vzorci so bili neskladni zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in eden zaradi preseženega skupnega števila kolonij na 37°C. Neskladni vzorci so bili potrjeni v naselju Juršce, Zalog in Postojna. Vzrok mikrobiološke neskladnosti vzorcev pitne vode v omenjenih naselij je bilo zastajanje in segrevanje vode tako v javnem kot tudi hišnem vodovodnem omrežju. Na oskrbovalnem obmocju Strane-Hruševje-Šmihel so bili neskladni trije vzorci pitne vode. Dva vzorca sta bila mikrobiološko neskladna zaradi prisotnosti enterokokov in skupnega števila mikroorganizmov na 37°C v naselju Dilce in en na fizikalno-kemijske parametre zaradi presežene motnosti v naselju Sajevce. Vzrok ugotovljene mikrobiološke neskladnosti je neznan saj se je pojavil le pri enem izmed uporabnikov. Vzrok presežene motnosti pa je posledica vzorcenja na hidrantnem omrežju. Na oskrbovalnem obmocju Suhorje sta bila neskladna dva vzorca. En vzorec zaradi prisotnosti Clostridium Perfringens (vkljucno s sporami) zaradi vzorcnega mesta, ki ni omogocal sterilnega odvzema in en vzorec zaradi presežene motnosti kljub temu, da je bil s strani JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. preklic glede ukrepa prekuhavanja pitne vode že izdan. V letu 2021 je bil na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka uvedenen ukrep omejitve uporabe pitne vode v skupnem trajanju osem dni v mesecu oktobru. Na vodovodnem sistemu Suhorje je bilo uvedenih osem omejitev uporabe pitne vode v skupaj devetinosemdeset dni. V mesecu januarju triindvajset dni, februarju štirinajst dni, aprilu devet dni, maju sedemnajst dni, juniju tri dni, septembru devet dni, novembru sedem dni in decembru deset dni. Trend stanja kvalitete pitne vode se na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka izboljšuje. Vzrok neskladij v preteklih letih je bil zastajanje in segrevanje vode na koncnih vejah uporabnikov, kot posledica slabše porabe. Neskladja se je zacasno odpravilo z namestitvijo vmesnega klorinatorja v crpališcu Neverke ter s pilotnim sistemom avtomatskega izpiranja v naseljih Buje, Predjama in Šilentabor. Na vodovodnem sistemu Suhorje je ravno obratno. Kljub vgradnji merilnika motnosti pitne vode se stanje v zadnjih petih letih ni izboljšalo. Merilnik je le dejanski pokazatelj stanja vode, ki je dobavljena iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica v upravljanju JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.. Rešitev se pricakuje v kratkem, saj naj bi prišlo do rekonstrukcije vodarne Ilirska Bistrica in s tem odpravo težav v omenjenem naselju. Podrobnejše porocilo o skladnosti pitne vode je objavljeno na spletni strani www.kovodpostojna.si. Irena Sušelj Šajn, David Penko, vodja službe za zdravstveni nadzor in analize direktor Gospodarstvo in kmetijstvo NAROCANJE BREZPLACNEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Vsako gospodinjstvo na obmocju Obcina Pivka ima dvakrat letno možnost narociti brezplacni odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz lahko narocite: 1. Na podlagi izpolnjenega kupona, ki ga prejmete skupaj z decembrsko položnico v zacetku novega leta. Izpolnjen kupon vrnite: - po pošti na naslov PUBLIKUS d.o.o., Operativni center Postojna, Jeršice 3, 6230 Postojna, - po elektronski pošti na naslov oc.postojna@publikus.si ali - na faks številko 01 561 16 67. 2. Preko SPLETNEGA OBRAZCA. 3. Možnost direktne oddaje v zbirni center Pivka v casu obratovanja. Po oddaji narocila vas bo v najkrajšem možnem casu poklical administrator iz operativnega centra in vam sporocil datum izvedbe narocila. Narocilo izvedemo v roku enega tedna (1) oziroma v primeru vecje kolicine narocil v dolocenem casovnem obdobju, v roku treh tednov (3). ZBIRNI CENTER PIVKA (Neverke 31a, 6256 Košana) Obratovalni cas: Ponedeljek, sreda, petek, sobota: od 8.00 do 15.00 Torek in cetrtek: od 12.00 do 18.00 OBCINA PIVKA PRIMERI ODPADKOV, KI SO KOSOVNI ODPADKI • POHIŠTVO, • GOSPODINJSKI APARATI, • ZABAVNA ELEKTRONIKA, • KOPALNIŠKA OPREMA, • VZMETNICE, • PREPROGE IN TALNE OBLOGE, • ŠPORTNA OPREMA, • VRTNA OPREMA, • IGRACE, • ORODJE. NA KAJ JE POTREBNO BITI POZOREN PRI ODDAJI KOSOVNIH ODPADKOV? • Kosovni odpadek vecjih dimenzij je potrebno pred oddajo razstaviti na vec kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno vrsto odpadka in ni pretežak ali prevelik za rocno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. zCe je možno, kosovne odpadke namestite na obicajno prevzemno mesto (obicajna lokacija praznjenja posod) in sicer na dan dogovorjenega odvoza in ne prej. • Gospodinjstva, ki živijo v bloku, imajo možnost individualnega ali skupinskega narocila (v dogovoru z ostalimi gospodinjstvi). V primeru skupinskega narocila je najbolje, da skupno narocilo posreduje Upravnik objekta. • Odpadkov, ki NE SODIJO v skupino kosovnih odpadkov iz gospodinjstva, NE BOMO ODPELJALI! KATERI ODPADKI NISO KOSOVNI ODPADKI IN KAM Z NJIMI? • Azbestna kritina in drugi odpadki, ki vsebujejo azbest, • avtomobilske pnevmatike in rezervni deli, • gradbeni odpadki, • izolacijski material, • steklo (avtomobilsko, barvano, lepljeno, pleksi ...), • nevarni odpadki, • odpadna oblacila in tekstil, • biološko razgradljivi odpadki. Ura 8.00 - 8.45 AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV 9.15 - 10.00 SOBOTA, 2. APRIL 2022 10.30 - 11.30 12.00 - 12.45 PRI ODDAJI ODPADKOV BO POTREBNO UPOŠTEVATI NAVODILA 13.00 - 13.45 NIJZ V ZVEZI S PREPRECEVANJEM ŠIRJENJA VIRUSA Lokacija ZBIRNI CENTER AKCIJA ZBIRANJA (1. sobota v aprilu in oktobru) ZBIRALNIKI NA SUPER EKOLOŠKIH OTOKIH RJAVA POSODA ali hišni kompostnik DOLNJA KOŠANA – pri osnovni šoli ŠMIHEL – pri cerkvi PIVKA – pri ekološkem otoku na tržnici ZAGORJE – pri spomeniku PARJE – pri cerkvi COVID-19, KI BODO V VELJAVI V CASU IZVEDBE AKCIJE Vec o nevarnih odpadkih in pravilnem shranjevanju ter oddaji si preberite na: BARVE IN LAKE https://www.publikus.si/gospodinjstvo/locevanje/nevarni-odpadki LEPILA IN CRNILA BATERIJE AKUMULATORJE MOTORNA OLJA PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna JEDILNA OLJA T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si FLUORESCENTNE CEVI CISTILA KOZMETIKO SPREJE ZDRAVILA KISLINE IN ALKALIJE PESTICIDE TOPILA FOTOKEMIKALIJE ONESNAŽENO EMBALAŽO Š V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: UVAJAMO NOVO STORITEV ZBIRANJA PAPIRJA IN KARTONA Obcane Pivke obvešcamo, da bomo s 1. junijem 2021 zaceli s spremenjenim nacinom locenega zbiranja odpadnega papirja in kartona. V soglasju z Obcino Pivka namrec uvajamo zbiranje po sistemu »od vrat do vrat«, tako kot to velja za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (crna posoda s crnim pokrovom), mešane odpadne embalaže (crna posoda z rumenim pokrovom) in opcijsko biološko razgradljivih odpadkov (rjava posoda). To pomeni, da bomo vsakemu gospodinjstvu v drugi polovici meseca maja dostavili tipsko crno posodo z modrim pokrovom (prostornina 240 L), ki vam bo v bodoce služila za odlaganje vseh odpadkov iz papirja in kartona. Posode z modrim pokrovom bomo praznili enkrat na 4 tedne. Uporabniki boste prejeli tudi nov Koledar odvoza odpadkov. ZBIRANJE PAPIRJA IN KARTONA V POSODI Z MODRIM POKROVOM Ker smo pri analizi odpadkov, ki koncajo v crni posodi s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ugotovili, da se v mešanih komunalnih odpadkih še vedno nahaja 11 % papirja in kartona ter embalaže iz papirja in kartona, ki ga želimo izlociti. ZAKAJ? Ker želimo zmanjšati kolicino loceno zbranih mešanih komunalnih odpadkov, ki predstavljajo velik del skupnega stroška za ravnanje s komunalnimi odpadki. KDAJ? Od 1. junija naprej. Vsakemu gospodinjstvu bomo v drugi polovici maja dostavili crno posodo z modrim pokrovom velikosti 240 KAKO? L. Pri blokih bomo namestili posode velikosti 1100 L. KAJ PA Posodo bomo praznili enkrat na 4 tedne. ODVAŽANJE? Istocasno bomo spremenili tudi pogostost odvažanja crne posode s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki jo bomo tudi praznili enkrat na 4 tedne. ALI BODO Gospodinjstvo, v katerem je novorojencek ali starostnik, ki potrebuje plenice, lahko zaprosi za dostavo dodatne ŠE KAKŠNE crne posode brez dodatnega placila za dolocen cas najmanj 2 leti pri novorojencku oz. dokler bo obstajala SPREMEMBE? potreba pri odrasli osebi. Publikus KOTICEK ZA ODDAJO ŠE DELUJOCIH APARATOV TUDI V PIVKI Zbirni center Postojna in Zbirni center Pivka sta bogatejša vsak za svoj koticek za ponovno uporabo. Koticka sta namenjena vsem, ki imajo doma kakšen še delujoci aparat in ga vec ne potrebujejo ter bi mu želeli podaljšati življenje. Postavljena sta s strani družbe ZEOS, d.o.o. v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o. ter lokalnim partnerjem PUBLIKUS d.o.o.. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. Oba koticka sta oznacena z rumeno tablo ter tako nezgrešljiva. Sprejemata aparate, ki so delujoci, nepoškodovani in varni za uporabo. Kar 1-2 % takšnih naprav se v povprecju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki in te po nepotrebnem koncajo v predelavi materiala. Tako jim skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k vecji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. Najbolj trajnostni aparat je vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati cim dlje. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji pa se izvajajo tudi »Moram reci, da sem te pobude zelo vesel! Želel bi si, da bi vsi še uporabni predmeti, ki zdaj koncajo v zbirnih centrih ali na odlagališcih, raje našli pot v ponovno uporabo. Vsak tak korak, pa naj bo majhen ali velik, prispeva k temu, da z njim prizanesemo našemu planetu. Manj porabljenih surovin in manj odpadkov, poleg tega pa še kak zadovoljen uporabnik nove stare, a še vedno uporabne naprave. Upam, da bodo ta koticek tudi naši obcani prepoznali kot uporabnega in koristnega, in se spomnili nanj, ko se bodo želeli znebiti še delujocega na primer TV zaslona ali celo racunalnika.« je sporocil župan Obcine Pivka Robert Smrdelj. zakonodajne spremembe na podrocju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno gospodarstvo, tako da je tudi zaradi tega ponovna uporaba zelo pomembna za našo prihodnost. Oba koticka bosta vesela razlicnih še delujocih aparatov za ponovno uporabo. V koticek lahko oddate: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne racunalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrace, mobilne telefone, zvocnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije. Vabljeni vsi obcanke in obcani Obcine Postojna in Obcine Pivka, da oddate v rumeni koticek svoj še delujoci aparat, ki ga vec ne potrebujete in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. KREPIMO VEZI PIVKA - TIVAT Zacetek pivško – crnogorskega sodelovanja seže v leto 2011, ko je Crna gora Parku vojaške zgodovine podarila v trajno last podmornico P – 913 ZETA. Podmornica je v Pivko pripotovala iz takratne podmorniške baze v Tivatu. PGD Košana je v lanskem letu gasilcem iz društva Boka iz Crne gore doniralo opremljeno gasilsko vozilo TAM 125 T10. V oktobru 2021 so predstavniki obcine Pivka, PGD Košana in Parka vojaške zgodovine obiskali obcino Tivat. V casu obiska sta predsednik PGD Košana Danijel Boštjancic in predsednik Tripo Odžic iz DVD (Dobrovoljnog vatrogasnog društva) »Boka« podpisala pogodbo o pobratenju. Obcina Tivat leži v centralnemdelu Bokokotorskega zaliva in predstavlja najvecjega med njegovimi štirimi zalivi. Razteza se na 45 km2 površine ( obcina Pivka 223 km2) , 5 km2 ima izhod na odprto morje. Obala je polna atraktivnih malih zalivov in cudovitih plaž. Prebivalcev obcine je po zadnjem štetju vec kot 14.000. Zaradi odlicne zemljepisne lege ima Tivat tipicno mediteransko podnebje: blage, deževne zime in suha, vroca poletja. Prijetna klima je še dodaten razlog za dober turisticni obisk. Boka Kotorska je imela v zgodovini pomorstva zaradi svoje lege pomembno vlogo. Razlicna obdobja: ilirsko, rimsko, turško in avstro­ ogrsko so pustila sledi tudi v Tivatu. Od leta 2006 je Tivat del neodvisne države Crne gore, ena od 25 obcin. Po doseženi neodvisnosti se je zacel turisticni razvoj mesta in okolice. Prej pomorska remontna baza, se s pomocjo mednarodnih investicij hitro razvija v Porto Montenegro, mondeni center za ljubitelje navticnega turizma. Velike investicije se trenutno nadaljujejo v Luštici, kjer na mestu kamnite in neprijazne obale nastaja turisticni center. Investicije so v dogovoru z lokalno oblastjo arhitekturno in stilsko dovršene. Povsod veljata red in cistoca. Lokalna skupnost je na razlicne nacine vpeta v turisticno ponudbo; zaposleni, razlicne storitve, trgovine, lokalni izdelki. Del obcine so Soline; zašciteno obmocje, mocvirni rezervat, idealen za opazovanje ptic. Napredek je viden na vsakem koraku, razvoj turizma je vsem omogocil boljšo kvaliteto življenja. Domacini so na svoje mesto in spremembe izjemno ponosni. So gostoljubni in vedno prijazni. Radi se pošalijo na svoj racun, poudarjajo svoj pregovorni nacin dela »polako«, ki se mu turist ob obisku ali na pocitnicah hitro prilagodi. Ekipa Zavoda za turizem Pivka je v februarju obiskala Tivat. S predstavniki lokalne skupnosti, zlasti na podrocju turizma, smo iskali možnosti sodelovanja. Ugotovili smo, da so poleg turizma podrocja varovanja okolja, mladih, kulture, športa in medgeneracijskega sodelovanja zanimiva za obe strani. Iskali bomo možnosti evropskih projektov, ki v osnovi financno podpirajo sodelovanja med clanicami in neclanicami EU. Na obeh straneh se bomo potrudili pripraviti zanimive in ugodne izlete in letovanja; za popotnike iz Pivke in Tivata. Obisk Tivata nas je navdušil. Nekdaj glavni mornariški remontni center spreminja svoj izgled, turisticni napredek je neverjeten. Spomini na prejšnje case in aktivnosti tako ostajajo in obstajajo samo še v Muzeju pomorske dedišcine. Mesto je dokaz, da je mogoce z dobro idejo, pametnim nacrtovanjem in skupnim delovanjem vseh, doseci dobre rezultate. Predstavniki Tivata nas bodo ponovno obiskali jeseni, ko se bodo, upajmo, predstavili na prireditvi Okusi pivških presihajocih jezer. Jana Gržinic, direktorica Zavoda za turizem Pivka #smeTek Lani je Turisticno društvo Pivka v sodelovanju s Krajinskim parkom Pivška presihajoca jezera in Obcino Pivka zacelo ozavešcevalno kampanjo pobiranja razpršenih odpadkov med rekreacijo v naravi. V sklopu redne spomladanske cistilne akcije se namrec tako razpršenih odpadkov ne da v celoti pobrati, zato k temu lahko pristopimo tako, da se angažiramo kot posamezniki – ko gremo na sprehod ali tek, s seboj vzamemo vrecko ali nahrbtnik in rokavico in mimogrede poberemo smeti, ki jih vidimo ob poti. Temu pocetju po svetu recejo »plogging«. To je kombinacija švedskih besed plocka upp (pobrati ) in jogga (tek). S pomocjo uporabnikov Facebooka smo našli bolj slovensko ime – Smetek. (smet in tek). Tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite v tej pobudi, naredite nekaj dobrega za svoje telo, za naravo in za skupnost. NOVICE LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM ZAKLJUCENI PROJEKTI: Projekti v okviru 4. javnega poziva, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, so bili v mesecu decembru uspešno zakljuceni. Obcina Postojna je skupaj s partnerji zakljucila projekta; Sovic primestni gozd z razgledom in Revitalizacija grajskega parka Haasberg. Park vojaške zgodovine Pivka je skupaj s partnerji zakljucil projekt Kulinaricna doživetja med Snežnikom in Nanosom. Glasbeno društvo Viola iz Postojne pa je zakljucilo projekt Kette nas povezuje. Do sedaj so zakljuceni 4 od 7 potrjenih projektov 5. javnega poziva, ki jih sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. In sicer: • Z naravo do novih eko storitev in produktov (EKO TRIP) • Oblikovanje novega produkta – biti na konju • Prihodnost kamnoseštva je v novih tehnologijah, povezovanju in promociji poklica • Apiturizem in apiterapija – pomen ravnovesja kot prioriteta življenja, širšega okolja in sonaravnega turizma(APITT) Vec o posameznih projektih si lahko preberete na spletni strani LAS med Snežnikom in Nanosom. TEKOCE AKTIVNOSTI NA PROJEKTIH: LAS med Snežnikom in Nanosom je v zadnjih 2 mesecih skupaj z nekaterimi slovenskimi LAS-i in s partnerji aktivno pripravljal kar 3 projekte sodelovanja, katerih rdeca nit je »od vil do vilic« za pravicen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Med drugim je bil cilj tudi, da se v projekte vkljuci cim vecje število lokalnih deležnikov s podrocja ekološkega kmetovanja. Naziv projektov, s katerimi smo kandidirali: Gastronomske poti Primorske (Okusi Primorske), Z zelišci do lokalne oskrbe in ohranjanja biotske raznovrstnosti (BIOZEL) in PROmocija EKOživil (PROEKO). Ali bodo navedeni projekti šli tudi v izvedbo, bo znano v mesecu juniju 2022, ko bo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja podala svoje mnenje. Delovanje LAS: LAS med Snežnikom in Nanosom je v preteklem letu prejel dodatna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjena za sofinanciranje operacij iz Strategije lokalnega razvoja. Tako je bil 20.01.2022 javno objavljen 6. javni poziv, katerega višina razpoložljivih sredstev znaša 217.000,00 €. Po posamezni vlogi bo možno koristiti najvec 55.000,00 €, sredstva pa so namenjena za operacije na urbanem obmocju LAS. Želja LAS so operacije na podrocju spodbujanja podjetništva in trajnostnih inovativnih podjetniških idej z dodano vrednostjo, usmerjene na tematsko podrocje Ustvarjanje novih delovnih mest. Rok za oddajo vloge za prijavo na javni poziv je podaljšan do 31.03.2022. Andreja Premrl Ali ste vedeli, kako se polni Radohovsko jezero kot edino jezero na levem bregu Pivke? Pivška presihajoca jezera ležijo na višji terasi med uravnanim dnom ob reki Pivki in Javorniki, le Radohovsko jezero leži na levem bregu reke Pivke, in sicer ob vznožju Primoža. To jezero je imelo površinski odtok v reko Pivko preko jarka, tega je nadomestila cev, ki se nadaljuje pod cesto Pivka-Knežak, nato pa poteka vzporedno s cesto v Klenik, kjer doseže strugo Pivke pri mostu. Plitva ovalna kotanja sedanjega jezera obsega vzhodni del nekdanjega ojezerjenega dna kotanje, ki jo s treh strani obdajajo hiše in cesta v Radohovi vasi. Izmed 17 Pivških presihajocih jezer se jih devet pojavlja pogosteje in Radohovsko jezero je eno izmed njih. Zaradi njegove lege ob cesti je prirocen pokazatelj pojavljanja presihajocih jezer. Pogled na suho kotanjo Radohovskega jezera z vrha Primoža. Ob polnjenju Radovskega jezera se pojavi luža v najnižjem delu dna pri zahodnem robu sedanje kotanje (v smeri naselja Pivka), ki nato naraste v jezerce z odtokom v jarek, sedaj cev. Ob redni vecji ojezeritvi jezero ne obsega le robnega dela kotanje pri cesti proti hišam. Ob veliki ojezeritvi je ojezerjeno celotno dno sedanje kotanje, ob zelo veliki ojezeritvi pa se jezero dvigne v robni del osušenega, nasutega dna nekdanje jezerske kotanje. MOKRIŠCA OKOLI NAS Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišc. Letošnji poziva k aktivnostim za ohranitev mokrišc. V Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera med mokrišca uvršcamo presihajoca jezera, strugo reke Pivke, mokrotne travnike, izvire (npr. Mišnik), vodne jame (npr. Matijeva jama) in kale. Mokrišca so zemljišca na prehodu med vodnimi in kopnimi okolji. Pokrivajo približno šest odstotkov svetovnega kopnega, najdemo pa jih ob rekah in jezerih, na sotocjih in povirjih, obali ali visokih planotah in v dnu dolin. Mokrišca so ledvice pokrajine in biotski supermarket. Bogastvo mokrišc je v njihovih funkcijah, ki jih opravljajo v ekosistemu. So naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter kolicinsko bogatijo podtalnico. To so naše velike naravne spužve, ki ujamejo površinske vode in jih pocasi oddajajo, s tem pa preprecujejo poplave in odnašanje prsti. V sušnih obdobjih sprošcajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše. Na ta nacin pomembno vplivajo tudi na ugodne klimatske razmere dolocenega obmocja. Zaradi vloge pri kroženju vode in kemicnih snovi jih imenujemo ledvice pokrajine. So naše naravne cistilne naprave. To so obmocja z visoko primarno produkcijo in bogato biotsko raznovrstnostjo in so pomembna življenjska okolja številnih rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji med naravnimi mokrišci prevladujejo manjša jezera in mocvirja. Mokrišca so pri nas zelo raznovrstna in v povprecju manjša od 0,15 hektara (to je približno petina površine Blejskega Javni zavod Park Škocjanske jame je letošnji Svetovni dan mokrišc obeležil z brezplacnim ogledom Škocjanskih jam in obnovljenega kala v Matavunu. Udeležili so se ga predstavniki 23 vaških skupnosti iz obcin Divaca, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Obiskovalci so bili navdušeni nad carobnostjo Škocjanskih jam v zimskem casu, smerjo ogleda v obratni smeri kot potekajo obicajni vodeni ogledi ter zakladnico znanj vodicev. otoka). Mokrišca so jezera, barja, soline, ribniki, reke, kanali, mocvirja, izviri, izlivni deli rek, vodne kraške jame, lagune, poplavne ravnice, mocvirni gozdovi idr. Zanje pa imamo tudi številna lokalna poimenovanja. Poznamo jih pod imeni, kot so creti(a), blata, barje, jelšev grez, kal, lokva, kraško jezero, loke(a), mocvirje, mocilo, mlaka, mrtvica, poloj, ponikve(a), poplavni travnik, ribnik, trsticje, vrbina(e) ipd. Mokrišca predstavljajo manj kot pet odstotkov ozemlja Slovenije, med njimi pa prevladujejo mokrišca antropogenega nastanka. Po površini prevladujejo presihajoca jezera in mocvirja. Najobsežnejša mokrišca pri nas pa so poplavni in mokrotni travniki, ki so prisotna tudi na našem obmocju. Kraška pokrajina in voda V kraški pokrajini z redko prisotnostjo površinske vode so prav kali ali lokve pogosta in pomembna mokrišca. To so kotanje z vodo, ki jih je zgradil clovek in to predvsem na pašnikih in v vaseh za napajanja živine. Kali so tudi edini življenjski prostor dvoživk, kacjih pastirjev, plazilcev in drugih vodnih živali, med katerimi so evropsko pomembne vrste Nature 2000, ki so vkljucene v projektne aktivnosti projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA. V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo v tekocem letu z vrsto aktivnosti prispevali k njihovemu ohranjanju. Odziv udeleženke dogodka Brigite Gorup iz Gornje Košane: »Želela bi se zahvaliti celi ekipi za prekrasen dan, ki smo ga preživeli v vaši družbi. Pohvale vsem, še posebej vodicu, ki nam je povedal kup zanimivosti. Oce je bil prvic in je bil zelooo navdušen. Se priporocamo tudi za prihodnje.« Krajinski park Pivška presihajoca jezera Drevesa in grmovje ob robovih njiv, travnikov, pašnikov, ob rekah in potokih so mejice ali ponekod narecno tudi omejek, graja, živica, živa meja, zgraja, paseka, seca, sec. Vsem slovenskim pokrajinam dajejo pecat mozaicnosti. Mejice so nastajale spontano s semeni, ki jih je širil veter in živali ter z zasajevanjem cloveku pomembnih vrst grmovja (npr. glog, leska, bezeg idr.) in dreves. Mejice pogosto oznacujejo meje zemljišc, obenem pa povezujejo razlicne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. Mejice povezujejo razlicna življenjska okolja Goste mejice šcitijo površine pred izgubo rodovitne prsti zaradi vetrne in vodne erozije. Kot blažilec vetra vplivajo na manjše izhlapevanje vode. Rastline v mejici crpajo odvecno vodo s tal v bolj deževnem obdobju in tako zmanjšujejo ucinek poplav. Obrežne mejice zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil, pesticidov v podzemne in površinske vode in tako vplivajo na kakovost vode. Mejice so tudi kmetov pomocnik, saj v njih živijo živali, ki se hranijo s škodljivci kmetijskih posevkov. V mestih pa mejice vplivajo na kakovost zraka. Pomagajo ujeti prašne delce, zmanjšujejo ucinke hrupa in višjih temperatur v mestih (ucinek mestnega toplotnega otoka). Mejice so živalim prostor za gnezdenje, hrano in še vec. Za pašne živali so mejice zatocišce pred vrocino, vetrom in dežjem. Opraševalcem predstavljajo varna zavetja za gnezdenje, razvoj in prezimovanje ter hrano zgodaj spomladi, ko še ne cvetijo in medijo rastline na okoliških travnikih in njivah. Vecjim sesalcem (srnam, lisicam, zajcem idr.) so mejice skrivališca ali pocivališca. Manjši sesalci (rovke, ježi, krti, polhi, netopirji idr.) in nekatere ptice pa tu prezimujejo, gnezdijo, kotijo in se prehranjujejo. Mejice povezujejo razlicna življenjska okolja in živalim olajšajo gibanje na odprtem prostoru. Za vrste je pomembna mreža mejic. Še posebej pomembne so široke grmovno-drevesne mejice v intenzivno obdelani kmetijski ali bolj poseljeni primestni krajini. Pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, vec razlicnih življenjskih okolij omogocajo razlicnim živalim Na Pivškem v mejicah gnezdijo velika sinica, crnoglavka, šcinkavec, rjavi srakoper in pisana penica, za katero v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA z razlicnimi aktivnostmi ohranjamo njeno življenjsko okolje. V mejicah najdemo tudi veliko pestrost rastlinskih vrst, ki se med pokrajinami razlikuje. Na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera bomo v mejicah opazili predvsem vrste robido, šipek, crni trn, lesko, crni bezeg, glog, rdeci dren, hrast, brest, javor, jesen, na bolj vlažnih predelih pa se pojavljajo razlicne vrste vrb. Vrstna pestrost mejic je odvisna od rabe sosednjih zemljišc – ali so v intenzivni ali ekstenzivni rabi, ter od izvora mejice in od njenega vzdrževanja. Pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, vec razlicnih življenjskih okolij omogocajo razlicnim vrstam živali. S številom rastlinskih vrst, z gostoto in višino mejic narašca na primer število žuželk v njih. Rib, potocnih rakov in školjk res ne srecamo v mejicah, vendar jim senca mejic ob vodotokih (obrecno rastje) omogoca, da je njihovo življenjsko okolje od sonca manj segreto in tako bogatejše s kisikom. V mejicah znotraj naselij živi manj živali, saj so »žive meje« navadno sestavljene iz ene rastlinske vrste in redno obrezane. Vendar so eno redkih zatocišc in bivališc živalim v mestu, kot so npr. jež, slepec, pozidna kušcarica, pajki, kobilice itd. Krepijo se želje po ohranjanju in ponovni vzpostavitvi mejic Nekdaj pogosta krajinska struktura, ki je zaznamovala podobo slovenske pokrajine, ponekod izginja ali se razrašca. Mejice so navadno izkrcene zaradi združevanja zemljišc, modernizacije in intenzifikacije kmetijstva, tudi zaradi poselitve in nerednega vzdrževanja. Tako so se nekatere razrasle, druge pa so postale preredke. S krepitvijo znanja in pomena mejic za naravo, ljudi, podobo pokrajine in kmetijstvo se krepi zavedanje o pomenu njihovega ohranjanja ali ponovni vzpostavitvi. Zaradi prebivalcev mejic je pomembno, da jih vzdržujemo le v casu zunaj vegetacijskega obdobja rastlin in aktivnega obdobja živali (npr. razmnoževanja, gnezdenja, poleganja mladicev, prehranjevanja, selitev, hibernacije). Odstranjevanje zarasti in vzdrževanje mejic je opredeljeno v Zakonu o divjadi in lovstvu med 1. avgustom in 1. marcem, na zavarovanih obmocjih pa lahko veljajo še dodatne casovne ali izvedbene omejitve. Na obmocju obcine Pivka velja zgoraj omenjena omejitev krcenja. Na varstvenem obmocju presihajocih jezer pa je dodatna omejitev ta, da je krcenje zarasti mogoce med 1. oktobrom in 1. marcem. Vec o vzdrževanju mejic in o projektu si lahko preberete v novici na spletni strani Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Foto: Tadej Kogovšek Foto: Tadej Kogovšek Eva Šabec Korbar V kraški pokrajini so kali edini življenjski prostor dvoživk, kacjih pastirjev, plazilcev in drugih vodnih živali. Kali, ki so nekdaj služili napajanju živine v naseljih in na pašnikih, se zaradi nerabe vse pogosteje zarašcajo. Z namenom ohranjanja življenjskega okolja dvoživk bomo v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA v letošnjem letu, tudi na pobudo vašcanov, obnovili kale v Zagorju in Drskovcah. Dvoživke imajo pomembno vlogo v ekosistemu in so dobrodošli sosedje naših domov. Prehranjujejo se z žuželkami, tudi komarji, in tako uravnavajo njihovo populacijo; njihova hrana so tudi vrtni polži, same pa so hrana drugim živalim in tako skrbijo za kroženje snovi v ekološkem zemeljskem ciklu. Žabe in pupki v kalih se pocasi že prebujajo zato bomo obnovitvena dela izvajali v poletnem casu v primeru izsušitve kala in v jesensko-zimskem casu, ko se bodo dvoživke že umaknile v zavetje bližnje zarasti ali v prst. Med zanimivejšimi prebivalci naših kalov je veliki pupek (zgornja slika), dvoživka z repom in grebenom, ki je bolj kot žabi podobna moceradu. Veliki pupek je evropsko pomembna vrsta Nature 2000. Je najvecji med pupki, ki živijo v Sloveniji in je tudi najvecji evropski pupek. Odrasli osebek skupaj z repom meri do 18 cm, izjemoma tudi do 25 cm. Samica velikega pupka jajceca v vodo ne odlaga v obliki mrestov, ampak vsakega posebej zavije v liste vodnih rastlin. Eva Šabec Korbar Foto: Marjan Krebelj Foto: Tadej Kogovšek Foto: Eva Šabec Korbar Prebivalcem Obcine Pivka omogocamo brezplacen ogled. Otroci, mlajši od 12 let, lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. Zavod za turizem Pivka je tudi tokrat za naše pocitnikarje pripravil zanimiv, ustvarjalen in raziskovalen teden raznolikih dejavnosti. Otroci so bili nad vsebinami, aktivnostmi in dogodivšcinami, ki so se odvijale v Kinu Pivka, DINA Pivka in Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera, navdušeni, kar potrjuje dejstvo, da so poucne pocitnice lahko tudi zelo zabavne! Organizatorji, ekipa Dine in Ekomuzeja Pivških presihajocihjezer, smo z izvedbo zelo zadovoljni, saj se je na delavnicah zvrstilo od 15 do 29 otrok na dan. Mlade raziskovalke in raziskovalci so skupaj s Tjašo, Ervinom in Jernejem (BE ARound me) raziskovali suho jezersko dno Palškega jezera. Na poti po jezerskem dnu so odkrili kopico ostankov lovskega plena volkov - kosti košut, košcke kož, vretenc, našli sledove jazbeca... Pod lovsko prežo so izdelali dve pticji valilnici. Žagali so, merili, zabijali in vrtali. Podali so se tudi na lov za lisico. Ta jim je po poti pušcala svoje znake, uganke in preizkušnje v orientaciji in drugih izzivih sledenja in iskanja v naravi. Na koncu so res našli - piškote, lisica pa jo je iz brloga že pravocasno popihala. Mali raziskovalci so spoznavali dvoživke. Odpravili so se do kala in ga v družbi biologinje Lize dodobra pregledali in ugotovili, da pri nas žabe, pupki in urhi še prezimujejo. Že cez mesec dni pa bo podoba v kalu zagotovo drugacna. Skakljala bo kaka žaba ali se plazil kak pupek in našli bomo lahko že kak mrest. Na Petelinjskem jezeru so našli nekaj ostankov vecerje divjih živali. Ceprav tokrat žab niso srecali, pa je z otroki domov odskakljala tudi papirnata žaba, vsaka s svojim vzorcem. CENTER DINA – ZAGOVORNIK NARAVE V PROJEKTU LIFE WOLFALPS EU Center DINA je od 2. avgusta do 31. decembra 2022 obiskalo približno štiri tisoc obiskovalcev. Zelo smo veseli, da nas, zlasti ob koncu tedna, obiskujejo družine, starši in stari starši z otroki. Kljub temu, da bomo vse šole nagovorili ta mesec, so nas že obiskale številne osnovne in nekaj srednjih šol. Gostili smo skupine mladih (npr. Vrtec Pivka in Mala ulica iz Ljubljane), starejših (upokojenci iz Postojne) in raznih izobraževalnih ustanov (npr. FAMNIT Univerze na Primorskem) in parkov. Obiskali sta nas na primer tudi skupini predstavnikov nevladnih organizacij iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Posebej nas veseli, da k nam prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije – od Bleda do Murske Sobote. Tako nam kaže tudi priloženi zemljevid Slovenije, na katerega smo vrisali tocke za kraje, od koder so prihajali obiskovalci, ki so DINO obiskali do konca lanskega leta. S partnerstvom projekta LIFE WOLFALPS EU, v katerem sodelujejo tudi naši zunanji sodelavci, raziskovalci velikih zveri v okviru Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, smo podpisali dogovor o sodelovanju. Skupaj z njimi bomo pripravili predavanje o volkovih, delavnico za rejce pastirskih psov in gostili tuje strokovnjake v okviru drugih projektnih aktivnosti. Domet Centra DINA pa je še vecji s pomocjo delavnic, ki jih organiziramo prek spletnih aplikacij ali v živo. Organizacija zlasti spletnih predavanj dosega udeležence iz vse Slovenije pa tudi iz sosešcine. Enajstega junija je dan risa. Že zdaj vas vabimo, da se nam tedaj pridružite na celodnevnem dogajanju. Dragica Jaksetic PRAV POSEBNA MEDVEDJA DRUŽINA Center DINA je dom prav posebni medvedji družini, ki je nastala izpod prstkov in dlani ucencev 2. a razreda Osnovne šole Pivka in ob vodstvu akademske kiparke Urške Toman. Medvedja družina je ulita iz betona, še prej pa je bilo potrebno pregnesti sto kilogramov gline. Proces, ki je pripeljal do kipa, ki bo trajno stal v ali vsaj v bližini Centra Dina (od koder niti osnovna šola ni dalec!), je bil namrec dolg in zanimiv, nam je povedala uciteljica, še ena »mentorica« drugošolcev, Lucija Škvarca. Takole je šlo: »Z ucenci smo najprej obiskali pivški Center velikih zveri DINA. Po centru nas je vodila koordinatorica projekta Dragica Jaksetic z Obcine Pivka. Ucenci so spoznavali življenje, navade in posebnosti medveda, volka in risa. Pred obiskom kiparke smo se pogovarjali o tem, kako bi lahko iz gline oblikovali medvedjo družino. Kako veliki so medvedi in njihovi mladicki? Sledilo je ustvarjanje. Ucenci so narisali skice kipov in zaceli s kiparjenjem. Na kiparska stojala so nanašali sloje gline, ki so jih cvrsto pritrjevali. Na medvedjem hrbtu so nastajali medvedji mladicki, medvedja jajca, medvedji nakit… Otroška domišljija ne pozna meja. Kip medveda v naravni velikosti je nastajal in se spreminjal štiri šolske ure. S kiparjenjem so zakljucili, ko so se z ustvarjenim strinjali vsi sodelujoci. Vzporedno s tem so nastajali tudi medvedji mladici. Kar pet jih je nastalo.« Pridne otroške roke so preoblikovale sto kilogramov gline. Sledilo pa je ulivanje betona, kar je opravila kiparka v svojem ateljeju. Medvedja družina pa je bila pika na i vecletnemu sodelovanju Urške Toman in pivških otrok, ki se je zacelo že v Vrtcu Pivka in je potekalo v okviru projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno­umetnostno vzgojo (SKUM), ki je potekal med leti 2017 in 2022. Projekt SKUM je vodila Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Operacijo sta financirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Tako so v vitrini na Osnovni šoli Pivka razstavljeni tudi kipi, ki so nastali v šolskih letih 2018/19 in 2019/20. Ustvarili so jih ucenci 2. a razreda. »Na vec kiparskih srecanjih so ucenci ustvarili številne skulpture v glini, ki se nanašajo na upodobitev cloveka. Nekateri portreti so narejeni v naravni in nadnaravni velikosti ter imajo dvojno lice. Ucenci so portretirali drug drugega v isti skulpturi. Izdelali so tudi nekaj glinenih stojal za kipe,« je pojasnila uciteljica Lucija Škvarca. Ogledalo omogoca, da so portreti vidni tudi z zadnje strani, hkrati pa v njem odseva gledalcev obraz. Tako nastaja zanimiva interakcija med umetniškim portretom in gledalcevim obrazom.« V cetrtek, 10. februarja, so ob zacetku vladnega delovnega obiska Primorsko - notranjske regije, ucenci 2.a razreda Osnovne šole Pivka slovesno predali Zavodu za turizem Pivka kip Medvedja družina. Ucence sta ob predaji nagovorila direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic in minister za kohezijo Zvone Cernac. Oba sta poudarila pomen varovanja okolja in sobivanja z velikimi zvermi in pohvalila avtorje. Mladi kiparji so s pomocjo uciteljice Lucije Škvarca slavnostno prerezali trak in sprošceno opisali nastajanje kipa. Uciteljica Lucija je že med ustvarjanjem posnela filmcek, ki je na zaslonu v avli Krpanovega doma spremljal svecano predajo. Dragica Jaksetic www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si V PARKU NA OGLED NOVA GOSTUJOCA RAZSTAVA TEHNIŠKEGA MUZEJA SLOVENIJE Foto: Simon Avsec Foto: Boštjan Kurent V Parku vojaške zgodovine je obiskovalcem na ogled nova gostujoca razstava, ki jo je ob 70-letnici ustanovitve pripravil Tehniški muzej Slovenije. Zunanja fotografska razstava z naslovom Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021 predstavlja zgodbe izbranih predmetov iz osrednjih zbirk muzeja s podrocij ribolova, lova, lesarstva, kmetijstva, gozdarstva, vodnih pogonov, elektrotehnike, tekstilstva, cestnih vozil, tiskarstva, pošte in telekomunikacij, pa tudi strojegradnje, medicinske tehnike ter robotike. Predmeti so prikazani na terenu, v izvornem okolju, iz casa pred in po pridobitvi, ko so bili izvedeni razlicni restavratorsko-konservatorski posegi in strokovna obravnava. V drugem delu razstave se muzej predstavlja v svoji sodobni vlogi – kot povezovalec preteklosti in sedanjosti ter živahno mesto srecevanj in zanimivih doživetij. Pri izvajanju omenjene dejavnosti se vse bolj povezuje z drugimi raziskovalnimi MUZEJI ZA MIR Park vojaške zgodovine se je pridružil akciji »Muzeji za mir« Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM-a Slovenije, s katero muzeji izražajo podporosvojim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojajo vsakršno vojno nasilje. V skupni akciji opozarjajo na grozote vojn in kršenje clovekovih pravic ter poudarjajo pomen miru in svobode: »Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dedišcine. Imamo moc, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke cloveštva, da ucimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo je skrb za dedišcino, demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da geslo »Nikoli vec vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih hranimo, in gradivo, ki ga objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse.« in izobraževalnimi ustanovami. Zbirke Tehniškega muzeja Slovenije so poleg Depojev državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki na ogled še v muzeju v Bistri, Muzeju pošte in telekomunikacij, oglednem depoju v Soteski, Muzeju Tomaža Godca ter Muzejski zbirki IMV. ZIMSKE POCITNICE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE V Parku vojaške zgodovine je bilo februarja in prve dni marca ponovno cutiti živahen muzejski utrip, kakršnega so bili v muzeju vajeni pred epidemijo. Med muzejskimi zbirkami in razstavami je prvic letos glasneje završalo že na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, ko je Park zabeležil rekorden dnevni obisk. Poleg tega so številne, zlasti družine s šolarji, konec meseca k obisku pritegnile tudi zimske šolske pocitnice v kombinaciji z delno odpravo dolgotrajnih protikoronskih ukrepov. Muzejsko dogajanje brezskrbnih pocitniških dni so še dodatno popestrile raznovrstne otroške delavnice. V prvih, podmornicarsko naravnanih, so otroci pobliže spoznavali notranjost diverzantske podmornice ter naporne pogoje življenja in dela pod morsko gladino, za zakljucek in spomin na prijetno preživet dan pa so si izdelali še lesen modelcek vojaškega vozila. Drugi dve delavnici sta bili namenjeni nekoliko starejšim otrokom, saj so v spremstvu animatorjev muzejske zbirke in razstave raziskovali ob igranju interaktivne mobilne igre »Vitezov izziv«. Interaktivna delavnica je udeležencem na tak nacin približala oddaljena poglavja iz naše zgodovine in jih seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dedišcino tega obmocja. V okviru dodatnih vsebin je bilo na zadnji pocitniški vikend organizirano tudi vodenje po garažah z ogledom vozil iz voznega dela zbirke, ki so sicer obiskovalcem na ogled le kot del predstavitvenih voženj ob vecjih muzejskihdogodkih. Športniki in pohodniki po duši pa so se lahko poleg tega udeležili še pohoda na Primož, kjer so si v spremstvu vodnika ogledali notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu. Pestro muzejsko dogajanje se je odrazilo tudi v mesecni statistiki obiska, saj si je februarja in v prvih dneh marca muzejske zbirke in razstave ogledalo blizu 4.500 obiskovalcev, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je bilo obicajno celo v obdobju pred epidemijo. Pri tem so pomemben delež obiska predstavljala tudi unovcenja turisticnih bonov ’21. V PARKU SPLETNO PREDAVANJE OB MEDNARODNEM DNEVU SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTA Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja, sta Park vojaške zgodovine Pivka in Študijski center za narodno spravo pripravila spletno predavanje prof. dr. Renata Podbersica z naslovom »Judje na Primorskem: med izbrisom in pozabo«. Zgodovinar prof. dr. Renato Podbersic v okviru raziskovalnega dela na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani in kot asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici proucuje prelomna poglavja sodobne slovenske zgodovine in družbene tokove preteklega stoletja na Slovenskem. V svojih znanstvenih objavah se podrobneje osredotoca na totalitarizme v 20. stoletju na Slovenskem, cerkveno zgodovino, prvo svetovno vojno in posebej soško fronto. Posebno pozornost pri svojem delu namenja tudi raziskovanju judovske zgodovine in preganjanju Judov v širšem srednjeevropskem prostoru. Je clan mednarodne komisije za proucevanje holokavsta – IHRA, ki v Sloveniji deluje pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Slušatelji so se v poucnem predavanju podrobneje seznanili z razvojem judovske skupnosti na Primorskem in tragicno usodo, ki je doletela njene pripadnike med holokavstom, zlasti po nemški zasedbi jeseni 1943. Predavatelj je ob tem izpostavil, da so Judje na Primorskem del naše zgodovine in so bili v tem prostoru, predvsem v Trstu in Gorici, prisotni že od nekdaj. Tržaška judovska skupnost danes šteje okrog petsto clanov in pokriva celotno obmocje avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Predavanje je sklenila misel, da je v izogib ponovitvi vojnih grozot in trpljenja kljucno v kolektivnem spominu ozavešcati tudi o najbolj bolecih poglavjih iz naše zgodovine, kar je v luci aktualnih razmer še toliko bolj pomembno. Park vojaške zgodovine PREDSTAVITEV KNJIGE PROF. DR. TOMAŽA KLADNIKA ZADIŠALO JE PO SLOVENSKI VOJSKI V Parku vojaške zgodovine je v cetrtek, 17. februarja 2022, potekala predstavitev knjige polkovnika prof. dr. Tomaža Kladnika Zadišalo je po Slovenski vojski. Polkovnik slovenske vojske dr. Tomaž Kladnik je predstojnik katedre vojaških ved v Centru vojaških šol v Mariboru in eden najvecjih poznavalcev naše vojaške zgodovine. Vojaško in evropsko zgodovino predava tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je zgodovinar, profesor in castnik z vec kot 400 znanstveno-raziskovalnimi, strokovnimi in pedagoškimi deli, v katerih obravnava tematiko nacionalne in obce sodobne zgodovine, s poudarkom na vojaški zgodovini. Pri tem odpira tudi nova poglavja in tako prispeva k razvoju slovenske znanstvene ter ter vojni za obrambo njene suverenosti. Knjiga je izšla vojaške misli. Za svoje delo je med drugim prejel zlato lani ob dnevu suverenosti 25. oktobra, ko obeležujemo medaljo Slovenske vojske, srebrno medaljo generala odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade Maistra in srebrno medaljo Fridolina Kavcica za iz Slovenije. Pogovornemu veceru je dala poseben pecat znanstvenoraziskovalne dosežke. Avtor v svoji zadnji udeležba prvega predsednika Vlade Republike Slovenije knjigi obravnava slovenske vojake v vojskah 20. stoletja, Lojzeta Peterleta, ustanovitelja Manevrske strukture pri cemer je poseben poudarek namenjen nastanku narodne zašcite Toneta Krkovica ter pesnika in igralca oboroženih sil demokraticne in samostojne Slovenije Toneta Kuntnerja. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PREJEL POHVALO ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU Park vojaške zgodovine je prejel pohvalo poveljnika mirnodobne strukture Slovenske vojske v tujini, brigadirja Milana Žurmana, za sodelovanje pri nacrtovanju, organiziranju in izvedbi predstavitev Parka vojaške zgodovine in dela Slovenske vojske ob obisku vojaških predstavnikov Evropske unijein clanov delovnih odborov Evropske unije. Priznanje je hkrati tudi potrditev zglednega sodelovanja med Parkom, Slovensko vojsko, Ministrstvom za obrambo in Obcino Pivka. Park vojaške zgodovine SPOMIN NA ŽRTVE MED SLOVENCI V ITALIJANSKI VOJSKI IN VOJNEM UJETNIŠTVU Z OBMOCJA PIVŠKE OBCINE Letos bo minilo 100 let, odkar so bili prvi fantje in možje tudi z obmocja današnje pivške obcine vpoklicani na služenje vojaškega roka v italijanske oborožene sile. Bili so tudi med prvimi vojnimi žrtvami, tako med obema svetovnima vojnama (iz obdobja vojne v Etiopiji 1935–1936) kot med drugo svetovno vojno (že od leta 1940 naprej, ko se je druga svetovna vojna za Slovence zahodno od rapalske meje zacela, še preden se je z njo soocil preostali del slovenskega ozemlja). Mobilizirani so bili brez narodnostnih pravic iz raznarodovalnega okolja fašisticnega režima, življenje so izgubili za vojaške interese tuje države, v povojnem okolju lastne države pa so bili kot žrtve iz vrst okupatorske vojske bolj ali manj odrinjeni iz javnega spomina, saj njihova imena na spomenikih najdemo le izjemoma. Inštitut za novejšo zgodovino je s spletnim registrom vseh žrtev, tudi mrtvih in pogrešanih Slovencev v italijanski vojski in vojnem ujetništvu, poskrbel, da so bile nekatere žrtve prvic izpisane s slovenskimi imeni in priimki, za nekatere so bili prvic odstrti datumi in kraji smrti. V spletnem registru (https://www.sistory.si/ zrtve) je omogoceno iskanje po imenu in/ali priimku in/ali letnici rojstva. Tudi v Italiji so uvedli spletni register vseh žrtev (https:// www.difesa.it/Il_Ministro/ONORCADUTI/Pagine/Amministrativo. aspx), ki obsega tudi slovenske žrtve, žal s še vedno poitalijancenimi imeni in priimki. Inštitut za novejšo zgodovino (dr. Marta Rendla) in sodelujoci Muzej novejše zgodovine Slovenije (Irena Uršic) sodelujeta pri dopolnjevanju podatkov o mrtvih in pogrešanih Slovencih v italijanski vojski in vojnem ujetništvu ter mobilizirancev, ki so zaradi posledic umrli po prihodu domov. V želji po dopolnitvi podatkov o žrtvah in s pobudo o skupnem spominskem obeležju objavljamo seznam žrtev (z letnicami in kraji smrti oz. kraji, od koder so bili pogrešani), rojenih na obmocju današnje Obcine Pivka. Obcanke in obcane vljudno prosimo za posredovanje kakršnihkoli podatkov o žrtvah na naslov: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Irena Uršic, Celovška 23, 1000 Ljubljana ali po e-pošti na ursic.irena@muzej-nz.si. Za posredovanje in dopolnitev podatkov se vam v naprej najlepše zahvaljujemo. DOLNJA KOŠANA: Adam Franc (1943, Aquila), Mavtingar Stanislav (1942, nekdanja Sovjetska zveza), Morelj Viktor (1942, Sicilija), Repic Viktor (1941, ?), Sušelj Franc (1942, Dalmacija), Sušelj Jože (1941, Dolnja Košana), Vatovec Anton (1942, Egipt, pokop. Sidi Abd El Rahman).GORNJAKOŠANA: Glažar Mihael (1944, Grcija), Mejak Andrej (1943, pokop. Gornja Košana), Požar Mihael (1943, Sicilija), Srebovt Stanislav (1944, Egipt). JURŠCE: Mejak Alojz (1943, Sardinija, Iglesias), Mejak Rudolf (1943, nekdanja Sovjetska zveza), Šajn Alojz (1942, ?), Šajn Miroslav (1942, nekdanja Sovjetska zveza), Šajn Rudolf (1943, Grcija, Rodos), Šajn Vincenc (1942, Juršce), Žužek Jože(1943, Sicilija). KAL: Kastelic Franc (1940, Afrika), Mankoc Alojz (1943, nekdanja Sovjetska zveza), Marincic Anton (1942, nekdanja Sovjetska zveza). NADANJE SELO: Lenarcic Franc (1942, nekdanja Sovjetska zveza), Trenta Anton (1942, nekdanja Sovjetska zveza). NARIN: Frank Stanislav (1944, Nemcija, Zeithain). NOVA SUŠICA: Kapelj Radoslav (1942, ?), Kastelic Franc (1936, Etiopija), Žagar Jakob (?, ?). PALCJE: Pavlovic Božidar (1940, Afrika), Rebec Janez (1945, Nemcija, Dachau). PETELINJE: Ceperlo Miha (1941, Sardinija). PIVKA: Kruh Ciril (1943, Sardinija, Cagliari), Mekina Emilij (1942, Egipt), Šabec Franc (1944, Nemcija, Dachau), Vouk Karlo (?, ?), Zirnstein Rudolf (1938, pokop. Pivka), Mejak Ivan/ Alojz (1942, Sardinija, Iglesias). SELCE: Cesnik Stanislav (1945, ?), Smerdel Franc (1942, ?), Žitko Anton (1943, Sicilija, Castelvetrano). SUHORJE: Volk Janez (1942, ?), Volk Vinko (1943, Sardinija). VELIKA PRISTAVA: Smrdel Pavel (1944, Sicilija, Palermo). VOLCE: Pavšic? Stanko (1942, Sardinija). ZAGORJE: Fatur Ivan (1942, nekdanja Sovjetska zveza), Kljun Franc (1943, Zagorje), Kruh Andrej (1942, Afrika), Škvarca Janez (?, ?). Irena Uršic Cetudi je voda naša vsakodnevna skrb in si redno prizadevamo opominjati na to, kako dragocena je in kako pomembno je naše ravnanje v okolju, s katerim vplivamo na njeno kakovost, je vsakoletni svetovni dan voda priložnost, ki osvetli pomembno vlogo vsakega izmed nas v skrbi za našo pitno vodo. Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je podzemna voda, ki je ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda, dalec od oci, pod površjem, je skrit zaklad, ki bogati naša življenja. V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoca sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme. Marsikje je clovek s svojimi dejavnostmi kriv za prekomerno rabo in onesnaževanje podzemne vode. Da bi lahko trajnostno upravljali s tem dragocenim virom, jo moramo bolje spoznati in razumeti njeno neprecenljivo vlogo. Vse, kar pocnemo na površju, se odrazi pod njim. Na površino tal smemo namešcati le neškodljive in biološko razgradljive proizvode ter uporabljati vodo cim bolj ucinkovito. Podzemno vodo moramo varovati pred onesnaženjem, jo uporabljati trajnostno. ZAKAJ JE PODZEMNA VODA POMEMBNA? Brez podzemne vode življenje ne bi bilo mogoce. Vecina sušnih obmocij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode. Podzemna voda zagotavlja vecji del vode, ki jo uporabljamo za pitje, cistoco, za proizvodnjo hrane in industrijske procese. Poleg tega je pomembna za zdravo delovanje ekosistemov, kot so mokrišca in reke. Prekomerno crpanje podzemne vode lahko vodi v nestabilnost in pogrezanje tal ter do vdorov morske vode pod priobalna obmocja. ZAKAJ POSKRBETI ZA PODZEMNO VODO? Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izcrpajo vec vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izcrpa. Podzemna voda je na številnih obmocjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške cišcenja podzemne vode, kar vcasih celo prepreci njeno uporabo. Spet drugje pa ne vemo, koliko podzemne vode je pod površjem, kar pomeni, da morda ne uspemo izkoristiti potencialno kljucnega vodnega vira POZOR, ŽABE IN DRUGE DVOŽIVKE NA CESTI Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo iz prezimovanja predramile tudi številne dvoživke in se v vecernem casu iz kopenskih življenjskih prostorov pricele seliti na mrestišca, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko preckajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množicnih povozov. Kjer na cestah ni vzpostavljenih trajnih ukrepov za dvoživke, jim ponekod pomagajo številni prostovoljci, ki jih varno prenesejo cez cesto in tako pomembno prispevajo k ohranjanju te ogrožene živalske skupine. V projektu LIFE AMPHICON so izdali novicnik Regljac s predstavitvijo rezultatov varstva dvoživk v letu 2021. Po porocanju prostovoljcev so na 20 lokacijah na 40 km cest zabeležili skoraj 63.000 dvoživk, pri cemer je sodelovalo vec kot 330 udeležencev. Dvoživkam na njihovi selitveni poti lahko pomaga prav vsak, tako da sodeluje pri akcijah prenašanja dvoživk cez cesto, ki se izvajajo v lokalnem okolju. Pri tem naj udeleženci upoštevajo dolocila prometne varnosti. Obvezna oprema za delo na cesti so odsevni jopic, dobra svetilka, dovolj globoko vedro, v katerega se pri prenosu cez cesto odlagajo dvoživke ter primerna oblacila in obutev glede na vremenske razmere. Varnost udeležencev akcij naj bo vedno na prvem mestu. Voznike motornih vozil naprošamo, da na znanih lokacijah ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povecajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk. Izvajanje akcij prenašanja dvoživk cez cesto ter postavljanje zacasnih varovalnih ograj v casu spomladanskih selitev ni trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne prepreci povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Zato Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), partner projekta LIFE AMPHICON, skladno z nacrtovanimi projekti, proracunskimi sredstvi in zastavljenim programom reševanja povozov dvoživk na državnih cestah, nacrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematicnih odsekih. Center za kartografijo favne in flore DAN SAJENJA MEDOVITIH RASTLIN Lani smo na Cebelarski zvezi Slovenije v mesecu novembru predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki je sedaj v polnem teku. V tem casu se nam je pridružilo vec kot 120 podpornikov iz 22 razlicnih držav, ki podpirajo projekt in bodo tudi letos sadili medovite rastline. Akcija sajenja medovitih rastlin bo 26. marca, ko bo vsak izmed nas imel možnost, da se prikljuci na eni izmed lokacij, ki smo jih pripravili v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije ali pa se prikljuci cebelarskim društvom, ki bodo prav tako sadili medovite rastline. Veliko pa lahko storimo sedaj in na svojih domovih posadimo medovite rastline v cvetlicne loncke ali na vrtu. Cebelam in ostalim opraševalcem bomo s tem zagotovili dodaten vir medicine in cvetnega prahu v brezpašnem obdobju. In naj postane naša dežela cvetoca z medovitimi rastlinami. Vec o aktivnostih projekta na https://www.czs.si/content/dansajenja Pridruži se nam in posadi medovito rastlino. Cebelarska zveza Slovenije OSKRBA PROSTOŽIVECIH MACK V obdobju porasta nezaželenih macjih mladicev ter brezdomnih mack strokovnjaki poudarjajo pomen sterilizacije in kastracije mack, ki predstavljata rešitev pri zmanjšanju števila brezdomnih mack in s tem k reševanju splošne problematike brezdomnih mack. Obcane prosimo, da v primeru, ko naletijo na brezdomno macko, o tem obvestijo pristojno zavetišce za obmocje Obcine Pivka, in sicer: Zavetišce Oskar Vitovlje na telefonsko št. +386 (0)5 30 78 570 ali na mail info@zavetisceoskar.si. Uslužbenci zavetišca bodo macko ujeli, ji nudili veterinarsko obravnavo, jo sterilizirali ali kastrirali ter jo vrnili nazaj v naravo na mesto odlova. S skupnimi mocmi bomo le na tak nacin pripomogli k zmanjšanju števila brezdomnih oz. prostoživecih mack. Hkrati pa vas obvešcamo, da je za lastniške macke objavljen Javni razpis Obcine Pivka za subvencioniranje stroškov kastracije in sterilizacije, ki ga najdete na spletni strani Obcine Pivka. Za vašo skrbnost in pomoc se vam že sedaj lepo zahvaljujemo. Obcina Pivka PODROCNO PRVENSTVO V VELESLALOMU Zavoj v levo, zavoj v desno… Tako je moja kolegica nekoc opisala pot v šolo v naravi. Pa ni misila na smucanje ampak na ovinke na cesti, ki vodijo do Cerknega. Tudi v sredo, 16. 2. 2022, smo se z nekaterimi najboljšimi smucarji na šoli odpeljali na to smucišce. Vijugali smo med modrimi in rdecimi kolicki na podrocnem prvenstvu v veleslalomu za podrocja Goriška, Notranjska in Obala. Tekmovanja se je udeležilo 75 ucencev iz 19-ih šol. V štirih kategorijah so nastopali tudi naši ucenci in dosegli odlicne rezultate. Pri starejših deklicah je na najvišjo stopnicko stopila Naja P., tretja je bila v isti kategoriji Uli S. Starejši decki so osvojili srebrno – Aleks T. in bronasto – Jan C. medaljo. Pri mlajših je Uma Lili S. dosegla bron, Kaja S. in Jakob C. pa sta si prismucala »leseni« medalji. Bila sta TEKMOVANJE SUPERŠOLAR V februarju so se tudi starejši fantje pomerili s svojimi vrstniki iz Vrhnike. V podrocnem košarkarskem finalu so pokazali odlicno predstavo v vseh košarkarskih elementih ter zmagali z rezultatom 61 :19. Tako so se uvrstili v cetrtino finala državnega šolskega tekmovanja. Fantom iskreno cestitamo in jim želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Jure Kotnik NA NAŠI ŠOLI SE JE ODVIJALO DRŽAVNO CETRTFINALNO TEKMOVANJE V KOŠARKI ZA STAREJŠA DEKLETA Na pustni torek je na naši šoli potekalo državno tekmovanje v košarki za dekleta. Namesto pustnih mask so dekleta oblekla košarkarske drese. Na cetrtfinalno tekmovanje so se v skupini 9 uvrstile OŠ Šturje Ajdovšcina, OŠ Jakoba Aljaža Kranj in naša šola OŠ Pivka. Prvo tekmo je po zanimivi in napeti koncnici z rezultatom 46:39 dobila osnovna šola Šturje. Drugo tekmo je po obcutni kakovostni razliki v znanju, z rezultatom 43:18 ponovno dobila OŠ Šturje. Tretjo tekmo so pokazala svoje znanje tudi naša dekleta in z rezultatom 41:12 prepricljivo zmagala. Koncni vrstni red je bil sledec: 1. mesto OŠ ŠTURJE Ajdovšcina 2. mesto OŠ PIVKA 3. mesto OŠ JAKOBAALJAŽA Kranj Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA OBELEŽITEV KULTURNEGA PRAZNIKA Letošnji Prešernov dan smo obeležili mehurckasto, torej loceno po razredih. Ucenci so se potrudili in pripravili zanimiv kulturni program. Ucenci od 1. do 5. razreda so si ogledali predstavitev o življenju in delu Franceta Prešerna, se pogovarjali, iskali poimenovanja domacij v Košani, saj so ucenci izvedeli, da se je reklo domaciji v Vrbi pri Ribicevih. Spoznali so tudi delo našega bližnjega pesnika Dragotina Ketteja, saj je s Košano povezan po njegovem ocetu Filipu Keteju, ki je služboval v Košani. Seveda pa smo se v nekaterih razredih preizkusili tudi v pisanju pesmi in pripovedk. Sedmošolci so zapeli himnicno kitico Zdravljice. Na violini jih je spremljal sošolec Ian Avsec. Šestošolci so pripravili razlicne recitacije: Nejc in Mark sta povedala prvo in zadnjo kitico Zdravljice, Mihael Pavckovo Pesem po narocilu, Agata in Luka pa sta sestavila hudomušno pesem o pesniku Prešernu in njegovi neuslišani ljubezni Juliji Primic. Nato so reševali križanko in razmišljali na temo kulturnega praznika. Fantje iz osmega razreda so zapeli Slakovo pesem Jaz pa pojdem po dekle. Dekleta so recitirala Prešernovo pesem Pod oknom. V dveh skupinah so pripravili tudi kviza na temo o Prešernovem življenju in literarnem ustvarjanju. V obeh kvizih so zelo uživali in tekmovali med seboj, kdo bo zbral vec tock. Z devetošolci pa smo se odpravili po kulturnih tockah v Košani. Sprehodili smo se do enorazrednice in prebrali napis ter se pogovorili o njegovi vsebini. Obiskali smo grob naducitelja Filipa Keteja – oceta pesnika Dragotina Ketteja. Ustavili smo se tudi pred spomenikom, ki je posvecen žrtvam NOB. Pred staro košansko šolo, kjer je še 40 let nazaj potekal pouk, smo se spomnili, kako so vcasih poucevali. Osnovna šola Košana JEZIKOVNI KOTICEK POVED ali STAVEK? Naj bo tokrat nekaj za šolarje pa tudi za njihove starše. Veckrat se zgodi, da starejši radi govorimo o stavkih, mlajše generacije pa zapisujejo in oblikujejo stavke in povedi. Uciteljice pa se trudijo, da otrokom dopovejo, v cem je razlika. Seveda jih tudi prakticno usmerjajo. Naj poskušam razložiti. Vsak stavek je hkrati poved. Vsaka poved pa ni nujno stavek. Zakaj? Poved je samostojna enota sporocila, ki se zacenja z veliko zacetnico, konca pa se s koncnim locilom. Stavek pa imenujemo takrat, ko zberemo besede okoli povedka, seveda pa ima vedno koncno locilo. Poglejmo oba primera: STAVEK: Uciteljica je pri slovenšcini ucencem razlagala novo snov. POVED: Ah! V tistih casih – kje so že! – je bilo vse drugace; slovnica je bila enostavnejša. Ce poskusimo razložiti stavek, vidimo, da so besede zbrane ob povedku, torej ob »je razlagala«. Ce razložimo poved, vidimo, da je zapletena, sestavljena iz vec delov, v njej je uporabljenih vec razlicnih locil, s katerimi izražamo tudi naša obcutja. Lahko pa je ena sama besedica kot npr. Ah! To že imenujemo poved, ker predstavlja zakljuceno sporocilo, ki nam pove, da smo v nekem trenutku zavzdihnili. Kakorkoli že, pri govorjenju in sporocanju uporabljamo stavke in povedi, radi berimo in ne upirajmo se lepi besedi! Irena Margon OBLIKUJEMO STRATEGIJO ZA MLADE Obcina Pivka je skupaj s komisijo za mladinska vprašanja pristopila k oblikovanju strategije za mlade 2022 2026. Pri oblikovanju bodo udeleženi vsi pomembni odlocevalci na podrocju mladih v obcini Pivka. Glavne teme, ki jih bo strategija vkljucevala, so: Zdravje, Participacija, Mladinska politika, Šport, Stanovanjska problematika, Varovanje narave… K oblikovanju strategije bo pristopila tudi nevladna organizacija Boreo kot zunanji koordinator pri oblikovanju strategije. Prvo srecanje z mladimi pri oblikovanju strategije bo v cetrtek, 31.3.2022 ob 16.00 v Krpanovem domu Pivka. Tema srecanja bo Prosti cas, Participacija in Zdravje. Vljudno vabljeni vsi mladi, da s svojimi idejami pomagate oblikovati strategijo za mlade v obcini Pivka 2022 – 2026! Se vidimo! Mladi za Pivko Višja strokovna šola Postojna ZA INŽENIRJE GOZDARSTVA IN SLOVENSKE GOZDOVE AKREDITIRAN NOV ŠTUDIJSKI PROGRAM Slovenski strokovnjaki na podrocju gozdarskih žicnic, predlagatelji programa CPI in mi na VSŠ Postojna smo, s strani Komisije za akreditacijo višješolskih strokovnih programov in Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, pridobili pozitivno mnenje k pripravi novega študijskega programa. Nov študijski program za izpopolnjevanje ima naslov: Projektant/ projektantka spravila lesa z gozdarsko žicnico. Študijski program s tremi moduli: Varnost in zdravje pri delu; Geoinformatika in daljinsko zaznavanje; Gospodarnost, projektiranje in priprava dela pri spravilu lesa z gozdarsko žicnico, skupno petimi predmeti in 21 KT in prakticnim izobraževanjem z 11 KT, bo namenjen inženirjem, ki so pridobili vsaj višješolsko izobrazbo s podrocja gozdarstva, imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na podrocju gozdarstva ter so bodisi zaposleni v gozdarstvu bodisi bodo za študij sklenili pogodbo o opravljanju prakticnega izobraževanja. Gospodarske in družbene spremembe narekujejo podjetjem potrebo po dodatnem, hitro prilagodljivem strokovnem znanju svojih zaposlenih. Kot razberemo iz zgornje slike, je bila vloga VSŠ Postojna pri pripravi programa koordinacija med slovenskimi strokovnjaki s podrocja gozdarstva in gozdarskih žicnic, ki so pripravljali vsebino in cilje programa ter CPI – Centrom za poklicno izobraževanje, ki je kot predlagatelj skrbel za povezljivost med pripravljenimi strokovnimi moduli, zakonodajno podlago in metodološko ustreznost zapisov. Spravilo lesa z gozdarsko žicnico je razdeljeno na inženirski in operativni del. Prvi predstavlja projektiranje spravila lesa z gozdarsko žicnico, torej nacrtovanje izvedbe na konkretnem delovišcu v skladu z zakonodajo in strokovnimi usmeritvami. Operativni del pa predstavlja izvedbo nacrtovanega. Projektiranje spravila lesa z gozdarsko žicnico je osrednja vsebina elaborata vlak, ki se jo vloži na Zavod za gozdove Slovenije, ki ima javno nadzorno funkcijo v procesu. Na tej podlagi smo ob obiskih najvecjih gozdarskih podjetij in Ministrstva MKGP RS dobili potrditev, da slovensko gozdarstvo potrebuje nov inženirski zagon in s tem vecjo urejenost podrocja projektiranja spravila lesa z gozdarsko žicnico, saj le tako lahko v bodoce dosežemo najprej nujno potrebno varnost in s tem zmanjšanje vseh vrst nezgod, nato pa tudi pozitivne ucinke gozdno gojitvenega nacrtovanja in ugodne ekonomske rezultate. Temu, da je študijski program dobro zasnovan, pritrjujejo številni gozdarski strokovnjaki. Kdaj bomo priceli z izvedbo, je veliko odvisno od imenovanja strokovnjakov v naziv predavatelja za posamezen predmet, priprave študijskega gradiva in delovišca za izvedbo terenskih vaj. Spremljajte dogajanje na naši spletni strani www.vspo.si, mogoce pricnemo s programom že v študijskem letu 2022/23. Inženir strojništva, Inženir gozdarstva in lovstva, Poslovni sekretar – trije (3) uradni nazivi izobrazbe s stopnjo 6/1, ki jo diplomanti Višje strokovne šole Postojna pridobijo po zakljucku dveletnega študija. Na VSŠ Postojna, ki je enota Šolskega centra Postojna, izvajamo študijske programe, ki jih slovensko tržišce še vedno potrebuje. Dijaki 4. letnikov izkazujejo najvecji interes za vpis v program strojništva (trenutno je na 10-tedenskem prakticnem izobraževanju 54 študentov 1. letnika), sledi mu program gozdarstva in lovstva z 20 vpisanimi študenti v 1. letnik. Najslabše obiskan je najstarejši program: poslovni sekretar, ki ga izvajamo samo še v obliki izrednega študija. Menim, da gre za dobro zasnovan študijski program, ki poslovnemu sekretarju zagotavlja znanje za vodenje projektov in vecine proizvajalnih funkcij. No, vse razen razvojne in tehnološke funkcije, ki je bolj rezerviran za inženirje strojništva. Diplomanti, poslovni sekretarji s pridobljenimi vešcinami komuniciranja, so za podjetje nepogrešljivi pri pridobivanju novih projektov, zato podjetja, podprite svoje zaposlene tudi za ta študij. QR koda za virtualni sprehod Mag. Slavko Božic, vodja programskih podrocij VSŠ Postojna TUDI PIVCANI ZASLUŽNI ZA NAJVIŠJA PRIZNANJA CIVILNE ZAŠCITE Tudi ob letošnjem dnevu Civilne zašcite, 1. marca, so bila slavnostno podeljena najvišja priznanja in nagrade Civilne zašcite za leto 2021. Med prejemniki priznanj so bili tudi letos imenovani pripadniki Civilne zašcite iz Obcine Pivke, priznanja pa jim bodo podeljena na regijski prireditvi. Srebrni znak CZ sta prejela Tomaž Cesnik, clan Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje (PGD), clan obcinskega štaba CZ Pivka, in Dragan Cernetic iz Pivke, TOMAŽ CESNIK Tomaž je od leta 1985 clan Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje, v katerem trenutno opravlja funkcijo podpredsednika društva in je clan upravnega odbora gasilskega društva. Vedno je pripravljen sprejemati zahtevne naloge in opravljati vodstvene funkcije. V PGD Zagorje je bil dvakrat izvoljen za predsednika društva. Aktiven je bil tudi v organih domace Gasilske zveze Postojna, kjer je opravljal odgovorno funkcijo predsednika Gasilske zveze Postojna. Kot aktivni gasilec je bil med drugim tudi dvakrat imenovan za podpredsednika Gasilske zveze Postojna. Bil je tudi clan predsedstva in clan nadzornega odbora Gasilske zveze Postojna ter clan regijskega sveta. Tomaž krepi svoje znanje z nenehnim izobraževanjem oziroma usposabljanjem. Je gasilski castnik II. stopnje in ima opravljen tecaj za vodjo enot. Opravljenih ima tudi vec gasilskih specialnosti v okviru programa uvajalnega in dopolnilnega usposabljanja. Zaradi razvitega cuta za socloveka se pri usposabljanjih osredotoca na razlicne oblike psihosocialne pomoci. Opravljen ima tudi tecaj za bolnicarja in deluje v skupni ekipi prve pomoci OZRK Postojna – Pivka. Za svoje aktivno gasilsko delo je prejel vec odlicij tako na ravni lokalne gasilske organizacije kot na ravni gasilskega društva, katerega clan je. Tomaž svoje znanje in pridobljene izkušnje s pridom uporablja bodisi ob intervencijah kot pripadnik PGD Zagorje bodisi ob odpravi posledic naravnih in drugih nesrec kot clan obcinskega štaba CZ. Svoje znanje nesebicno deli tudi z ostalimi gasilci in pripadniki CZ, bil je tudi mentor mladim gasilcem. DRAGAN CERNETIC Dragan je clan razlicnih sestavov zašcite in reševanja že od svoje rane mladosti. Aktiven je kot prostovoljni gasilec. Je clan regijske enote za tehnicno reševanje in pripadnik državne enote za varstvo pred NUS. Kljub mnogim nalogam, ki jih opravlja, se vedno odzove klicu na pomoc. Njegovo strokovno znanje na podrocju vožnje tovornih vozil in upravljanja z delovnimi stroji je na visoki ravni. Delo opravlja zelo zagnano, natancno in profesionalno. S svojim pristopom motivira tudi druge pripadnike. Še posebej izstopa kot cloveka, ki skrbi za reševalno opremo kot za svojo. Svojo predanost zašciti in reševanju je potrdil pred kratkim. Nakljucno se je znašel v bližini gorece hiše v Pivki ter s skupino znancev pristopil h gašenju. Na sreco je lastnik hiše imel lastno gasilsko omarico, s katero so si pomagali in priceli gasiti do prihoda gasilcev. S takojšnjim in prisebnim dejanjem je tako preprecil, da bi se ogenj pred prihodom gasilcev še bolj razširil in bi lahko pogorela cela hiša. Nagrajencem izrekamo spoštovanje in zahvalo ter jim iskreno cestitamo! Obcina Pivka POSTANITE PRVI POSREDOVALEC V organizaciji Nujne medicinske pomoci Postojna in Obcine Pivka je bilo v januarju organizirano drugo uvodno srecanje za prve posredovalce iz obmocja Pivke ter ostalih naselij, pred tem je namrec prvo usposabljanje potekalo v Dolnji Košani, in sicer za kandidate in kandidatke iz obmocja vasi v Košanski dolini. Namen srecanja je bil predstavitev projekta za obnovitev mreže prvih posredovalcev ter razdeliti prijavnice za vse, ki si želijo pridobiti znanje iz vsebin prve pomoci ter temeljnih postopkov oživljanja s pomocjo uporabe AED. NMP Postojna tako zbira prijave za prve posredovalce in ko se bodo epidemiološke razmere nekoliko izboljšale, bodo zaceli z zacetnim tecajem. Ce želite postati prvi PODPIS POGODBE O IZVAJANJU LOKALNE GASILSKE SLUŽBE Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v obcini Pivka ter Gasilske zveze Postojna so konec januarja podpisali Pogodbo o financiranju javne gasilske službe za leto 2022. Župan je srecanje izkoristil tudi za to, da se je gasilcem zahvalil za hitro in ucinkovito posredovanje pri vseh intervencijah ter za pogovor o delu gasilskih društev, o njihovi opremljenosti, izobraževanju in delu z mladimi. V skladu s pogodbo bo Obcina Pivka v letu 2022 namenila 62.000 evrov za redno dejavnost prostovoljnih gasilskih društev, 3.000 evrov za delovanje gasilske mladine ter 4.000 evrov za opravljanje vozniških izpitov C kategorije. Obcina Pivka bo namenila tudi 24.000 evrov za nabavo osebne zašcitne opreme, in sicer 8.000 evrov za PGD Pivka, 6.000 evrov za PGD Košana ter po 5.000 evrov za PGD Zagorje in PGD Palcje. Obcina Pivka bo poleg tega namenila tudi sredstva za nabavo in nadgradnjo gasilskega vozila GVGP -2 za potrebe PGD Pivka, ocenjena vrednost javnega narocila znaša 260.000 evrov. Sredstva iz požarne takse se razdelijo tako, da se 10.000 evrov nameni za nabavo in nadgradnjo gasilskega vozila GVGP- 2 za potrebe PGD Pivka, 2.000 evrov se nameni PGD Košana, 5.000 evrov se nameni PGD Zagorje za nabavo gasilskega vozila GVM – 1, PGD Palcje pa se nameni 2.000 evrov. Tudi v letošnjem letu bo Obcina Pivka namenila sredstva za vzdrževanje in gradnjo gasilskih domov. Za obnovo fasade gasilskega doma Pivka bo namenjenih 15.000 evrov. Sredstva za gradnjo gasilskega doma Košana pa bodo nakazana izvajalcu, izbranem na javnem razpisu. Obcina Pivka namenja 6.000 evrov za delovanje GZ Postojna. Obcina Pivka PODELITEV NAPREDOVANJ GASILSKIH CINOV V januarju je v organizaciji Gasilske zveze Postojna v Krpanovem domu v Pivki potekala podelitev napredovanj gasilskih cinov. Gre za imenovanja v cine po zakljucku temeljnih izobraževanj v letu 2021. Lansko leto je temeljna usposabljanja opravljalo skoraj 90 gasilk in gasilcev iz celotne gasilske zveze. V spomladanskih mesecih leta 2021 je potekal 113-urni tecaj za nižje gasilske castnike. Iz pivške obcine sta ga opravljala dva gasilca (oba iz PGD Pivka). V septembru je v Pivki potekal 34-urni tecaj za gasilca pripravnika. Gre za prvega od dveh pomembnih tecajev za pridobitev cina gasilec in možnosti opravljanja vseh operativnih nalog na intervencijah. Skupno je tecaj opravilo 32 pripravnikov iz vseh štirih gasilskih društev. Drugi tecaj, tecaj za operativnega gasilca, bodo kandidati opravljali v letu 2022. Trajal bo 149 ur. Zadnji od izvedenih temeljnih usposabljanj v lanskem letu pa je bil še 92-urni tecaj za višje gasilce. Tecaj je namenjen gasilcem, ki na intervencijah delujejo v vlogah vodij skupin. Iz obcine Pivka se je tecaja udeležilo šest gasilcev iz PGD Pivka in PGD Zagorje. Cine so podelili poveljnik GZ Postojna Marko Kresevic, predsednik GZ Postojna Marko Simšic, obcinski poveljnik Obcine Pivka Klavdij Cepirlo, obcinski poveljnik Obcine Postojna Tadej Smrdel in poveljnik PGD Pivka Miran Zalar. Podelitve so se udeležili tudi nekateri funkcionarji društev. Sandi Grzetic, predsednik PGD Pivka USPEŠNO DELO SOPOTNIKOV PO ZASLUGI NEPOGREŠLJIVIH PROSTOVOLJCEV Zavod Sopotniki, zavod za medgeneracijsko solidarnost, je nastal z namenom pomagati starostnikom pri vkljucevanju v aktivno družbeno življenje. V obcini Pivka so prisotni že od aprila 2018. Z medgeneracijskim sodelovanjem tako tudi pivški prostovoljci pomagajo starejšim, da gredo k zdravniku, v trgovino, da obišcejo prijatelje ali svojce v domu starejših. V obdobju od januarja 2021 do decembra 2021 je v enoti Sopotnikov Pivka aktivno sodelovalo devet prostovoljcev, ki so skupaj prepeljali 128 starejših obcanov. Tako je bilo skupaj opravljenih 225 prevozov in prevoženih 17.303 km. To skupno pomeni 751 ur prostovoljskega dela. Za nesebicno, volontersko delo se jim Obcina Pivka neizmerno zahvaljuje. Po namenu prevladujejo prevozi k zdravniku, po opravkih na pošto, banko ali v trgovino, nekaj je bilo prevozov na obisk, hitro testiranje ali na cepljenje. Po relaciji je najvec prevozov v Postojno, nekaj manj v Ljubljano in Izolo ali Koper ter Sežano, sledijo si prevozi na severno Primorsko in ostala notranjska mesta ter vasi. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki s srcnostjo opravljate svoje delo in s svojim prostovoljstvom pomagate k boljšemu življenju vseh starejših v Obcini Pivka. Sopotniki Pivka JUNAK Z ZLATO PENTLJO Pomembno je, da otroke že v vrtcih ozavešcamo, da bolezen rak ni samo bolezen odraslih, da so med vrstniki sprejeti, da to ni tabu tema. Kajti otroci imajo po navadi premalo informacij o tej bolezni in se gologlavih otrok izogibajo ali celo bojijo. Že odrasli nocejo poslušati takšnih zgodb, saj rak v otroštvu ne bi smel obstajati. A žal ni tako. Zato je toliko bolj pomembno ozavešcanje o takih boleznih in širjenje številnih pozitivnih zgodb s srecnim koncem. Clanek v casopisu o junaku Žigi Skoku iz Baca je bil povod za pogovor o otroškem raku. O tem se nismo pogovarjali prvic. Z letošnjim šolskim letos smo v našo skupino Kamencki sprejeli decka Luka, ki je prav tako junak, ki je premagal otroškega raka. O bolezni rak se vedno odprto pogovarjamo. Veseli smo, da je Luka zdrav in lahko obiskuje vrtec, se druži z vrstniki, raziskuje, se igra, uživa v gozdu, na travniku, stadionu, da preprosto lahko pocne vse, kar pocnejo otroci njegove starosti. Ker ga zaradi poslabšanja epidemije Covid-19 nekaj casa ni bilo v vrtcu, smo ga vsi že zelo pogrešali. Prav posebej smo se nanj spomnili 15. februarja, ko obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na velik plakat smo narisali sonce in prilepili njegovo fotografijo, ker je on naš soncek. Soncni žarki okrog njega predstavljajo njegove prijatelje iz skupine Kamencki. Nameravali smo ga obiskati na njegovem domu, a nas je prehitel in se že vrnil v vrtec. Zelo smo veseli, da je ponovno med nami. Katja Sedmak Ronzullo (Vrtec Pivka) VARUHOV KOTICEK V OBCINI PIVKA Varuh clovekovih pravic (Varuh) na Obcini Pivka konec marca zacenja s pilotnim projektom Varuhov koticek, s cimer želi institucijo Varuha približati cim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. Obcina Pivka in Kranj sta prvi obcini v Sloveniji, ki bosta imeli Varuhov koticek, opremljen s stojalom, na katerem bodo prebivalkam in prebivalcem na voljo koristne informacije o delu Varuha, v obliki zloženk in brošur. Stojalo se bo nahajalo ob vhodu v obcinsko stavbo. Varuh clovekovih pravic Center sodobne umetnosti Pivka v Etno Muzeju Klenik (Klenik 22, Pivka) Preteklost, ki odhaja, še naprej ostaja z nami. Kraji, stvari, ljudje in spomini. V˜asih ˜utimo svojo vpletenost v stvari in dogodke, ki so se zgodili že dolgo pred našim rojstvom. V˜asih smo še naprej pod vplivom ne˜esa ali nekoga, ki je bil pred kratkim v našem življenju in je od tam izginil. V˜asih se s skrbnostjo in ljubeznijo dotaknemo preteklosti. V˜asih z bole˜ino. Projekt »Dotiki« je projekt našega dialoga s preteklostjo in iskanja sebe v tej preteklosti – bližnji ali daljni. V projektu sodeluje 40 avtorjev iz 18-ih držav. Kurator projekta je Bagrat Arazyan. Projekt se je za°el pred nekaj meseci, vendar kurator se je v današnji situaciji odlo°il, da bo projekt posve°en Ukrajini, vsi odtisi umetniških del pa bodo naprodaj v korist Ukrajine. Foto: Elena Kimelfeld (Ukrajina) ZAHVALA ZOBOZDRAVNICI Karitas Pivka in Rdeci križ Slovenije - Obmocno združenje Postojna - Pivka zbirata higienske pripomocke, hrano, material za prvo pomoc... Pomoc bo namenjena beguncem, ki prihajajo v Slovenijo, del le-te pa bo dostavljen na zbirne lokacije, ki jih je s sosednimi državami Ukrajine uskladila Evropska komisija. V Sloveniji že poteka zbiranje financnih prispevkov, ki jih lahko posamezniki, poslovni subjekti nakažejo na že javno objavljene namenske transakcijske racune, odprte pri RKS in Slovenska Karitas, za pomoc prizadetim v Ukrajini: Rdeci križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0310 0111 1122 296 Sklic: SI00 96889 BIC BANKE: SKBASI2X Koda namena: CHAR Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je 2. marca 2022, vzpostavil vladni klicni center, kjer bodo za pojasnila glede pomoci, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine na voljo strokovnjaki z razlicnih podrocij. Klicni center bo deloval vse dni v tednu od 8. do 18. ure. Za klice iz Slovenije je na voljo brezplacna telefonska številka 080 41 42 , za klice iz tujine +386 1478 7530. Vzpostavili so tudi poseben elektronski poštni naslov info. ukrajina@gov.si. Aktualne informacije in kontaktne številke so objavljene tudi na spletni strani gov.si v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku. V klicnem centru bodo strokovnjaki nudili informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji, postopka priznanja mednarodne zašcite ter informacije na kakšen nacin lahko posamezniki ali organizacije nudijo financno ali materialno pomoc. Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870 Koda namena: Pomoc Ukrajini HVALA ZA VAŠO DOBROTO Cas prehitro beži in že nas razvaja pomlad s svojimi daljšimi in svetlejšimi dnevi ter nas navdaja z upanjem v boljši in lepši svet. Kljub mracnim novicam, ki jih lahko vsak dan poslušamo, moramo to upanje ohranjati in verjeti, da vedno zmaga dobro. Sodelavke Karitas Pivka pa pridno delamo naprej. Vsako sredo dopoldne in cetrtek popoldne sprejemamo ljudi, ki potrebujejo pomoc. Z vsakim od njih se trudimo malce poklepetati in vracati ali ohranjati vero v dobroto. Lepih trenutkov je veliko. Eden izmed njih je trajal kar dlje, saj smo se sodelavke Karitas skupaj z županom Obcine Pivka pridružili praznovanju stotega rojstnega dne. Castiti jubilej je praznovala naša obcanka, gospa Marija Moravec. Cestitk in dobrih želja, pa tudi dobre volje, ni manjkalo in razšli smo se z novo lucko upanja, ki nam jo je v naših srcih gospa prižgala. Želimo si še takih in podobnih praznovanj! Hitro smo se odzvali na katastrofo, ki se dogaja v Ukrajini. Drugega dne v mesecu marcu smo zbirali materialno pomoc za tamkajšnje ljudi. Naši obcani so pred skladišce Karitas Pivka s svojimi darovi prihajali še pred dogovorjeno uro. Zares so nas prijetno presenetili, saj tako množicnega odziva nismo pricakovali. Zbrali smo ogromno hrane in higienskih pripomockov. Vse zbrano bomo prepeljali v centralno skladišce Karitas v Sloveniji, od koder ga bodo usmerili neposredno v Ukrajino. Upamo, da bomo tamkajšnjim ljudem stisko vsaj malo omilili. Predvsem pa jim pokazali, da niso sami, da jih podpiramo in cutimo z njimi. Podobne zbiralne akcije bomo še ponovili in o tem obcane pravocasno obvešcali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ali še boste odzvali na akcijo. Bog povrni vašo dobroto. V našem skladišcu si obcani še vedno lahko izposodijo medicinske pripomocke in bolniške postelje. Na nas se lahko obrnejo vsi, ki pomoc potrebujejo oz. so se znašli v taki ali drugacni stiski. Za vse nadloge, ki nas pestijo, obstajajo rešitve. Ohraniti moramo upanje in vero v dobro in delovati za boljši in pravicnejši jutri. Bog povrni vašo dobroto in nas vse skupaj usmerjaj, da bomo pustili za seboj svetle sledi. Župnijska Karitas Pivka ZAPOSLITEV V DOMU STAREJŠIH V PIVKI Senecura Slovenija, ki gradi dom za starejše v Pivki, vabi zainteresirane za zaposlitev v novem domu, da oddajo svojo prijavo oziroma interes za zaposlitev. Kot velik delodajalec na podrocju zdravstva in socialnega varstva ponuja skupina SeneCura varno delovno mesto z raznolikimi možnostmi razvoja. Skupina zaposluje v Sloveniji, Avstriji in na Ceškem vec kot 5.500 oseb in je del mednarodno vodilnega koncerna ORPEA. Znanje in prenos izkušenj med ustanovami znotraj koncerna ORPEA omogoca stalni razvoj standardov kakovosti za dobrobit ljudi, za katere skrbijo. Da lahko zagotavljajo visoke standarde kakovosti ter jih razvijajo, stavijo na najbolje izobražene in motivirane zaposlene. Ponujajo privlacne možnosti ustvarjanja kariere v zdravstveni negi, oskrbi in administraciji. Vsi interesirani za delo lahko dokumentacijo pošljete na e-pošto: Kadri.pivka@senecura.si. STAROSTI PRIJAZNA OBCINA PIVKA Obcina Pivka je s sklepom Obcinskega sveta dne 11. oktobra 2018 pristopila v Slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih obcin in mest, katere namen je iskanje rešitev za zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje prebivalstva naše obcine. Izobraževanje je bilo zaupano Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in Medgeneracijsko sožitje. Akcijska skupina v letu 2021 je pricela s pripravo razvojne strategije Starosti prijazne obcine. OSVEŽITVENO USPOSABLJANJE ZA PROSTOVOLJCE Institut Antona Trstenjaka za gerontologijo in Medgeneracijsko sodelovanje iz Ljubljane je organiziral osvežitveno usposabljanje za prostovoljce v Snoviku pri Kamniku od 20.1. do 22.1 2022. Dve prostovoljki Jana Gržinic in Majda Žužek sta se udeležili tega tecaja. Znanje, druženje ter ostale aktivnosti so pomembno obogatile spoznanje in vedenje o kakovostnem staranju. Skupine, ki jih oblikujemo, imajo pomembno vlogo pri krepitvi socialnega zdravja. Hkrati pa preprecijo osamljenost ljudi. Znacilnost delovanja prostovoljcev so clovecnost, ustvarjalnost ter pripravljenost pomagati cloveku in v dobro skupnosti. V treh dneh skupnega bivanja smo obravnavali pomembne teme s pomenljivimi naslovi: Kje smo in kam gremo?, Cujece sožitje z ljudmi, Iztocnice za delo: Mreže medgeneracijskih programov za kakovostno staranje. Popoldanske delavnice so nam omogocile izmenjavo praks na podrocju prostovoljstva, ustvarjalnosti, krepitvi lastnega zdravja itd. Posebej smo izpostavili teme: Medgeneracijsko povezovanje v obcini Pivka. Teme so bile aktualne za naše podrocje: Kako vkljucevati dejavnosti v povezovanju vec generacij, medsebojno povezovanje aktivnosti razlicnih društev, potrebe po ucenju vseh generacij v medsebojnem spoštovanju ter mnoge druge. Kaj je medgeneracijsko prostovoljstvo za kakovostno staranje, ki ga razvija Inštitut Antona Trstenjaka? Je bližnjica pri ucenju lepšega sožitja. Z oblikovanjem lepega sožitja v družini, službi in družbi imajo vsi vec ali manj težav, mnoge, zlasti starejše, pa zelo ogroža osamljenost – ta se širi kot epidemija. Ko se prostovoljec usposobi za vodenje skupine starejših ljudi ali za individualno družabništvo, ta ura ali dve tedensko, ki jih nameni za prostovoljsko druženje s starejšimi ljudmi, ucinkovito preprecuje osamljenost in spontano širi lepše sožitje. Pri prostovoljstvu za kakovostno staranje vsi udeleženci dajejo in vsi dobivajo; pri njem smo prišli do zakonitosti, ki se glasi: Ce hoceš poskrbeti zase, pomagaj drugim; ce hoceš pomagati drugim, poskrbi zase! Pri njem se vsi udeleženci uspešno ucijo lepega staranja – ta dragocena lastnost pa je v današnjem svetu redka in težko dosegljiva. V globljem antropološkem smislu je prostovoljstvo za kakovostno staranje iskanje cloveka v samem sebi in v drugih ljudeh. V cloveku so globoko pod površjem vsakdanje zavesti zakladi cloveške solidarnosti, medsebojne naklonjenosti, zdrave pomoci drugim in prejemanja od njih, zakoreninjenost v vrednotah svoje skupnosti in ustvarjalni pogum za razvoj, mir srca in zaupanje v prihodnost. (Inštitut Antona Trstenjaka, 2011). Majda Žužek SRECANJE AKCIJSKE SKUPINE STAROSTI PRIJAZNE OBCINE V sredo, 9.marca 2022, je bilo srecanje Akcijske skupine starosti prijazne obcine Pivka. Clani skupine so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in se pogovorili o nadaljnjem delu pri pripravi strategije. Predstavniki Inštituta Antona Trstenjaka so jih seznanili tudi s cilji Zakona o dolgotrajni oskrbi. Le te predvideva veliko programov za oskrbo starejših, eden izmed teh so sodobni domovi vpeti v lokalno skupnost. Pivški dom pocasi dobiva svojo obliko, zato se bodo clani skupine v aprilu sestali z vodstvom investitorja ter jim predstavili, kaj lahko kot skupnost ponudijo domu. Obcina Pivka MREŽA PROGRAMOV DOLGOTRAJNE OSKRBE (1. del) Dolgotrajna oskrba je pomoc pri opravljanju enega ali vec osnovnih sedmih vsakdanjih opravil (osebna higiena, oblacenje, hranjenje in pravilna uporaba zdravil, gibanje, obvladovanje izlocanja vode in blata, varno spanje in pocitek ter navezovanje medcloveškega stika) ter podpornih opravil (cišcenje stanovanja, pranje, likanje in druga osnovna gospodinjska opravila, kuhanje in priprava hrane, nakupovanje potrebšcin za vsakdanje življenje, uporaba transportnih sredstev, upravljanje z denarjem, drobna opravila po stanovanju ali hiši, uporaba telefona, interneta in drugih komunikacijskih sredstev). Zavedati se moramo, da staranje prebivalstva ni le ekonomski problem. Oskrbovanje bolnih in onemoglih ljudi v skupnosti je temeljna cloveška znacilnost. Starostna onemoglost, bolezen in invalidnost so reden del cloveškega življenja; solidarna pomoc, ki jo zdravi clani skupnosti nudijo tem ljudem, pa je konstitutivni element obstoja in razvoja cloveške vrste v vseh kulturah. V Evropi se po letu 1990 sistemi in metode za dolgotrajno oskrbo razvijajo izredno naglo. Socialna oskrba in zdravstvena nega sta se povezali v integrirano celoto. Države so z zakoni uvajale sisteme celovite dolgotrajne oskrbe, v katerih zagotavljajo minimalno kakovost, razvoj in financno vzdržnost, lokalna skupnost pa na tej osnovi dolgotrajno oskrbo smiselno organizira upoštevajoc potrebe svojih prebivalcev. To je edina razvojna perspektiva, saj postaja tradicionalni nacin oskrbe v današnjih razmerah neuporaben, prav tako ne deluje razvojno moderna industrijska oskrba, kjer je med drugim nevarnost zlorabe najšibkejših prebivalcev zaradi interesa po dobicku. Razvojni trend je lokalna integrirana dolgotrajna oskrba, to je v vsestransko celoto povezan sistem, ki sinergicno povezuje neformalno domaco in formalno profesionalno oskrbo, vse politicne, civilne, strokovne socialne in zdravstvene storitve, osebne vire in javne financne vire ter vse deležnike v de-institucionalizirano celovito oskrbo. Deinstitucionalizacija dolgotrajne oskrbe pri tem pomeni premik od oskrbovanja v zaprtih negovalnih institucijah v odpiranje oskrbovalne ustanove v krajevno skupnost, v podporo neformalnim oskrbovalcem ter v razvoj mreže številnih sodobnih programov za oskrbo v domacem okolju. Integriran lokalni sistem dolgotrajne oskrbe se v Evropi kaže kot najboljša rešitev za razvoj humane, financno in kadrovsko vzdržne oskrbe v casu narašcanja potreb po njej. Mreža programov dolgotrajne oskrbe Mreža oskrbovalnih programov omogoca uresniciti prevladujoco željo starih ljudi, da lahko cim dlje ali do konca življenja živijo doma, v vsakem primeru pa vsaj v svojem lokalnem okolju. Programi, ki omogocajo cloveku, da lahko ostaja na jesen življenja doma, so prilagajanje stanovanja za samostojno življenje v starosti (o tem vec v podrocju Infrastruktura, stavbe, bivališca in okolica), pomoc na daljavo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), zdravstvena in socialna oskrba na domu ter drugi programi za razbremenilno pomoc družinskim oskrbovalcem. Pomoc na daljavo z IKTobsega e-zdravstveno pomoc ter pametne opozorilne in svetovalne programe. Ti pomagajo pri samostojnejšem življenju ljudi, ki potrebujejo oskrbo, ter precej olajšajo delo oskrbovalcem. Ob oskrbovalni pomoci z IKT je najprej potrebno zagotoviti ustrezno usposabljanje za uporabo te tehnologije. Oskrba na domu je program, ki najvec pripomore, da se lahko ljudje cim dlje starajo v domacem okolju. Vanjo sodi socialna oskrba in pomoc pri osnovnih vsakdanjih in podpornih opravilih, vrsta zdravstvenih storitev (obiski družinskega zdravnika, daljinska e-zdravstvena oskrba, obiski patronažne medicinske sestre, mobilni paliativni timi in fizioterapija na domu) in razne servisne storitve na domu, od dostave toplih obrokov, prevozov, frizerskih, pedikerskih in drugih storitev do pomoci pri delu v hiši in okolici. Sistem lokalne dolgotrajne oskrbe je tem boljši, cim vec ponudbe ima na voljo za razlicne potrebe ljudi, ki se starajo doma. Najvec potrebnih ljudi pa oskrbujejo družinski oskrbovalci – družinski clani oskrbovanca. Ti imajo najvec zaslug, da se lahko ljudje starajo doma. V evropskih državah, kjer je javna oskrba najbolj razvita, oskrbujejo nad dve tretjini starostno onemoglih, kronicno bolnih in invalidnih ljudi, pri nas tri cetrtine, kar je evropsko povprecje. Osnovni program za njihovo kakovostno delovanje je usposabljanje o oskrbovanju, o ucinkovitem komuniciranju z bolnim svojcem (npr. ob demenci) ter o varovanju lastnega telesnega in duševnega zdravja pri naporni nalogi oskrbovanja. Kot nadaljevanje osnovnega usposabljanja se v kraju organizirajo skupine svojcev. Program usposabljanja in samo-organiziranih skupin svojcev mora biti v kraju redno na voljo, da bi ohranjali vzdržnost delovanja glavne veje neformalne oskrbe. To je najbolj rentabilna naložba skupnosti v programe za dolgotrajno oskrbo; v Sloveniji tecaje za svojce že od leta 2002 razvija in uvaja na terenu Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Pomembni razbremenilni programi so še: zacasna oskrba v ustanovi za oddih družinskih oskrbovalcev (od par dni do enega meseca), razbremenilni dopust (v primeru pocitnic ali bolezni), dnevna oskrba (nastanitev oskrbovanca v oskrbovalni ustanovi od jutra do popoldneva) ter nocna oskrba (nastanitev v ustanovi za cez noc). Obstajajo tudi izobraževalne pocitnice za družinske oskrbovalce in oskrbovance, ki združujejo oddih in usposabljanje družinskih oskrbovalcev ob hkratni oskrbi njihovih svojcev. Za kakovost družinske oskrbe je kljucna tudi njihova dobra informiranost o možnih oskrbovalnih storitvah. V Sloveniji obstaja vec ovir za razvoj podpornih oblik neformalnim oskrbovalcem: slaba informiranost (ljudje so nezaupljivi do novih oblik, informacije ne pridejo do ljudi, ki bi jih najbolj potrebovali itd.), pomanjkanje kompetentnega strokovnega osebja za organiziranje in vodenje novih programov, najvecji problem pa je vzdržnost. V tujini vzdržnost rešujejo z organizacijo teh programov okoli majhnega krajevnega doma za starejše, kar pripomore k reševanju financnega, prostorskega in kadrovskega problema. Vcasih je tak majhen dom arhitekturno povezan tudi z vrtcem ali katero od storitvenih dejavnosti. Vec v naslednji številki. Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje PRAZNOVALI STA 100. ROJSTNI DAN VSE NAJBOLJŠE STOLETNICI MARIJI MORAVEC Ceprav Mara Moravec spoštuje le svoj god Marije na Svecnico 2. februarja, se je razveselila vošcil ob njeni 100-letnici. Obiskali smo jo sosedi, predstavniki Krajevne skupnosti, Rdecega križa, Karitas in tudi gospod župan Robert Smrdelj. Vesela in hudomušna kot vedno je pripovedovala dogodivšcine iz njenega in našega otroštva polne življenjskih resnic. Nasmejali smo se ji is srca. Mimogrede smo se zaceli igrati besedno igrico »Gospod kopcinar kapco zgubu«, ko je g-a Mara povedala kolikokrat so se doma igrali in kako so se nasmejali. Njeno delovno kariero medicinske sestre je zacela v Loškem Potoku, kjer je bila Zdravstvena postaja, ki jo je upravljal njen stric dr. Ambrožic in dr. Oražen. Na ocetovo pismo, naj pride domov, ker je njena sestra prof.Ana odšla v Ljubljano, se je vrnila v Pivko. Ocetova beseda je veljala. Opravljala je delo patronažne sestre, kar ji je gotovo še vedno v ponos. Opravljala ga je vestno in s srcem in tako ostala med domacini »sestra Mara«. Med prvimi je imela avto, saj ga je potrebovala za delo in ga je vozila še do pred par leti. Rada ima vesele in spoštljive ljudi, otroke, ki znajo reci »dober Dan« Od nje prideš vedno dobre volje. Lahko recem, da je gospa Mara biser in zgled vreden posnemanja. Mojca Požar Štunf Dragi slavljenki, ob vajinem visokem jubileju vam z vsem spoštovanjem do vaših izkušenj, modrosti in življenjske energije, ki jo delite med nas, izrekam vse cestitke in želim vse najboljše. Naj bo vaš vsakdan odet v dobro pocutje, prijetne radosti in ljubezen bližnjih. Iskrene cestitke in obilo poguma ter vse dobro tudi v vseh naslednjih letih! Robert Smrdelj, župan VSE NAJBOLJŠE STOLETNICI IDI SMERDEL Clan obmocnega odbora Rdecega križa Postojna - Pivka Ernest Margon in dejavna prostovoljka Vika Gorjanc sta v imenu organizacije RK vošcila stoletnicama Mariji Moravec iz Petelinj in Idi Smerdel iz Klenika. Gospa Marija je bila izjemno vesela darila - knjige o uciteljici, pesnici in prevajalki Ludoviki Kalan, katero je osebno poznala, razveselila pa se je tudi šopka cvetlic. Gospa je prav veselo na vratih svojega doma sprejela vsakega, ki ji je prišel vošcit in bila še posebej »kontenta«, da je bil prvi obisk predstavnik Rdecega križa Ernest Margon. Menda to prinaša sreco, ce prvi vošci moški. Tudi vošcilo gospe Idi Smerdel je bilo nekaj posebnega. Cila in živahna gospa je sprejemala vošcila, se živahno pogovarjala in veselila lepe obletnice. Vesela je bila šopka rož in knjižnega daru - knjige o Ludoviki Kalan. Vašcani so ji pred njeno hišo v Kleniku postavili imeniten mlaj z okroglo številko 100. Vošcit ji je prišla tudi prijateljica iz bližnjega Trnja, ki bo cez tri leta slavila stoletnico in ji zaželela, naj gospa Ida še dolgo živi, pa da bi skupaj nazdravili ob njenem 103. letu. Bog živi naši jubilantki! Irena Margon PUST, NASMEJANIH UST! Letošnji pust je vendarle prinesel nekaj sprošcenega, zabavnega in prijetnega vzdušja, ki se za pustni cas spodobi. Ceprav organiziranih pustovanj zaradi razmer ni bilo, so si posamezne skupine, posamezniki, šole in vrtci z veseljem nadeli pustne oprave in pustni dan preživeli v svoji najljubši maski. Naj bodo pustni prizori, ki jih objavljamo v nadaljevanju, prijeten spomin na letošnji pust, predvsem pa spodbuda za cim vec nasmehov in veselih ter prijetnih dni, tudi sicer, ko ni pusta! PUST V VRTCU Po krajšem premoru zaradi epidemije koronavirusa so na pustni torek šeme iz Vrtca Pivka zakorakale po Pivki in z glasbo in piskanjem skušale odgnati zimo, ki je svoje zobe kazala še nekaj dni pred tem. Kako uspešni so pri tem bili bomo videli kmalu, lahko pa vam zagotovimo, da so otroci na pustni povorki po Pivki izjemno uživali. Po Pivki se je tako sprehodilo kup razlicnih super junakov, cebeli, pikapolonic, kraljicen, vitezov, kuharjev in drugih pustnih mask, ki so jih spremljale v domine preoblecene vzgojiteljice. Pustno vzdušje se je nadaljevalo tudi ob prihodu v vrtec, saj smo se ta dan vsi skupaj posladkali tudi s slastnimi, sladkimi krofi. otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Pivka PUSTOVANJE NA OSNOVNI ŠOLI KOŠANA Letošnji pustni torek so na košanski šoli obogatili z delnim kulturnim dnevom na temo pustovanja. Ucenci so se preoblekli v razlicne znane in manj znane pustne like. Mnogi so bili zelo domiselno izbrani, veliko kostumov je bilo izdelanih doma, kar je res pohvale vredno. Šolarji so se sprehodili po Dolnji Košani, starejši ucenci pa so se odpravili do Gornje Košane. GORNJA KOŠANA Pust je obicaj z dolgoletno tradicijo, ki ga vsakoletno posebej doživeto in skrbno nacrtovano pripravijo v vaseh. Letošnji pust v Gornji Košani je znova združil maske vseh generacij. PUSTNO RAJANJE V ZAGORJU Po enoletnem premoru so na pustno soboto zopet rajali po Zagorju. Kljub mrazu otroške ter tudi odrasle razigranosti ni manjkalo. Seveda rajanje ne bi bilo popolno brez glasbe, plesa ter slastnih dobrot. Z dobro voljo so maškare poskušale odgnati zimo, med ljudmi pa deliti veselje in optimizem. V Zagorju so prepricani, da jim je uspelo! Foto: Tomaž Smerdelj Foto: Andrej GodinaFoto: OŠ Košana PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V PIVKI V soboto, 5. februarja, je bila v Krpanovem domu v Pivki osrednja obcinska prireditev v pocastitev slovenskega kulturnega praznika. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je ob sodelovanju domacih ustvarjalcev in podpori Obcine Pivka pripravilo cudovit vecer, ki je bil poln lepe in žlahtne slovenske besede in ljudske pesmi. Za uvod v prireditev so slovensko himno Zdravljico zapeladekleta vokalne skupine Iskrice iz Šmihela. V slovesnem nagovoru ob prazniku je predsednica KD Lipa Irena Margon poudarila pomen dneva kulture, ob katerem se spomnimo vseh ustvarjalcev in kulturnih dosežkov. Poudarila je, kako pomembna so srecanja v živo, saj je najlepše družiti se in skupaj doživljati umetnost ob nastopih ustvarjalcev. Tematsko zaokrožena prireditev je bila pripravljena iz bogate literarne zapušcine velikega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja. Letošnji gost je bil Damjan Debevec z vrhniškega konca, ki zelo pristno in spontano upodablja Ivana Cankarja in pripoveduje o Cankarjevem življenju in delu - kot pisatelj sam. V svojem poklicnem delovanju je turisticni vodnik, svoje poslanstvo pa opravlja kot skrbnik Cankarjeve hiše – muzeja na Vrhniki, in vodi obiskovalce po Cankarjevih poteh. Pred pogovorom sta on in Suzana Cesnik doživeto uprizorila najbolj poznano Cankarjevo crtico Skodelica kave. »Cankarjeva mati« je na odru marsikomu segla v dušo. »Ivan Cankar« je v pogovoru s Sašo Zafred, mlado clanico KD Lipa, spregovoril o svojem težkem, burnem, ustvarjalnem pa tudi veselem življenju. Ob vprašanju, ce kdaj pomisli na svojo mamo, je Cankar odgovoril, da pogosto misli nanjo, da je ponosen,da ji je v literarni zapušcini napravil najvecji »spomenik« na svetu. Zelo jo je cenil in imel rad, ceprav jo je veckrat prizadel. Cankarjeva mati, skoraj nepismena, je otrokom vcepila ljubezen do lepega slovenskega jezika, je še posebej poudaril in dodal: »Na tem mestu bi se moral današnji rod uciti o ljubezni do svojega jezika in kulture.« Z navdušenjemje pripovedoval o svojih doživljanjih narave v enajsti šoli pod mostom, pa prebijanje skozi dijaške in študentske klopi, saj je bil reven dijak in študent, odvisen od štipendije, pozneje pa se je sam preživljal s pisanjem. Cankar je bil vedno na strani ponižanih in razžaljenih, na strani revnih, zato je veckrat zašel v težave z oblastjo.Vendar se ni dal, ohranjal je svoje prepricanje. Žal se je njegovo življenje tragicno izteklo ob najbrž usodnem padcu, a zapustil je bogato zapušcino svojih del. Veliko je bilo iskrivega pripovedovanja, citatov iz Cankarjevih del, spominov iz preteklosti, pogovor je bil živahen in zanimiv. Saša Zafred se je gostu zahvalila za obisk in mu v imenu društva in Obcine Pivka podarila nekaj dragocenih knjig, ki opisujejo kulturno dedišcino na Pivškem. Iskrice so še dvakrat nastopile z dekliškimi ljudskimi pesmimi. Kulturni dogodek je bil zelo prijeten, miselno bogat, obiskovalci so bili nad obiskom Ivana Cankarja v Pivki prijetno preseneceni. V društvu so bili veseli tudi pozitivnih odzivov, ki so prišli do njih, kot npr.: »Sinoci sem se odzvala vabilu na praznovanje kulturnega praznika v Pivki in bila prav prijetno presenecena in navdušena nad izborom nastopajocih in konceptom prireditve. Tako govorjene kot zapete besede so prijetno napolnile dušo, lacno kulture po koronasušnem obdobju. Hvala za trud in cestitke za uspešno izvedbo.« Pred koncem se je še voditeljica Suzana Cesnik zahvalila vsem, ki so sodelovali na kulturnem veceru, Obcini Pivka za financno podporo, KD Lipa za organizacijo, obiskovalcem pa za zares lepo udeležbo, saj je koronacas zarezal v naše odnose in se bo treba ponovno navaditi, da se mora clovek družiti in srecevati. Zadnji verzi Prešernove Zdravljice so odzveneli v zakljucek prireditve: »Nazadnje še prijatli, kozarce zase dvignimo …« Prešeren nas je ponovno povezal in združil z mislijo: »Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!« Kvaliteto življenja v današnjem hitrem tempu merimo tudi s kulturo, kateri namenimo nekaj svojega prostega casa. Predpraznicni vecer v Pivki je pokazal, da nam je kultura še vedno pomembna. Irena Margon STANISLAV HREŠCAK, SRCE GA POVEZUJE Z DOMACIMI KRAJI V težkih casih se je znova spomnil na svoje domace kraje Foto: osebni arhiv Stanislav Hrešcak, uspešen, ugleden, predan, izjemni inovator in upokojeni podjetnik je obcan obcine Pivka, po srcu Šuštarjev iz Nove Sušice, ki živi v Kanadi, vendarle pa je tesno povezan z domacim krajem in pivško obcino. Poleg tega, da je, dokler mi je zdravje dopušcalo, veckrat obiskal rodno Slovenijo in svoj dom, svojega brata Jožeta in druge sorodnike, je s svojimi donacijami izjemno veliko prispeval k obnovi cerkva na Pivškem. Njegove zadnje obsežne donacije so bile v letu 2021 namenjene obnovi kar štirih cerkva in sicer v Dolnji Košani, Novi Sušici, Šmihelu in Pivki, za kar so mu vsi obcani globoko hvaležni. To so bile namrec le še dodatne donacije v nizu številnih preteklih. Pred leti je namrec že prispeval znatna sredstva za obnovo cerkve v Šmihelu, cerkve Sv. Ane v svoji domaci vasi Novi Sušici, obnovi zvonika in cerkve sv. Štefana v Dolnji Košani, ki mu je še posebej ljuba. Njeno obnovo je spremljal in s svojimi donacijami podpiral v obdobju desetletne obnove. Pomagal je pri obnovi zvonika, v celoti je financiral prenovo fasade, nato sodeloval pri obnovi notranjosti in ne nazadnje po koncani izvedbi drenaže in sanaciji prezbiterija zagotovil sredstva tudi za restavracijo stenskih poslikav v prezbiteriju, avtorja slavnega slovenskega slikarja Avgusta Cernigoja. Vsi krajani in župljani, tudi vodstvo Obcine Pivka, so mu iskreno hvaležni za vsa prizadevanja in financne prispevke. Za pivško obcino je njegov prispevek pri ohranjanju sakralne stavbne kulturne dedišcine neprecenljiv in dragocen. Brez njega in njegovih donacij bi bilomarsikaj za zanamce izgubljeno. Gospod je vzor bodocim generacijam, kako se je potrebno ob lastni sreci in uspehu odgovorno obnašati do soljudi in okolja ter da se ne sme nikoli in nikdar pozabiti na to, da se lahko vsakdo kadarkoli znajde v situaciji, ko je potreben pomoci in da je potrebno pomagati drugim takrat, ko lahko. Sokrajana, na katerega smo doma zelo ponosni, tudi sicer v daljni Kanadi zelo cenijo. Velja za uspešnega, a skromnega in dobrodelnega krajana. S svojim premoženjem, ki ga je zaslužil z lastnim delom v svojem podjetju in znanjem, zelo opazno prispeva za razne ustanove, združenja ter k razvoju družbe v Vancouvru, kjer živi. Skupaj s soprogo je ustanovil tudi lastno zasebno fundacijo. Zaradi njegove skromnosti, ves obseg njegovih donacij ni znan, vsekakor pa gre za številne pomembne projekte, ustanove, ki so namenjene ljudem, kar poudarja njegovo dobrodušnost in cut za soljudi. STANISLAV HREŠCAK, rojen leta 1931, je v Dolnji Košani, kjer se je rodil, živel skromno. Sreca mu ni bila naklonjena, saj mu je oce kmalu umrl, tako je postalo življenje 7-letnega fantica zelo kruto. Zaradi preživetja se je preselil k stricu in starim staršem k Šuštarjevim na Novo Sušico, kjer je preživel otroška leta. Ceprav je bil mlad je kmalu postal kurir pri partizanih, nato pa so ga poslali na šolanje za kovinostrugarja v Maribor. Usoda je hotela, da je odšel v tuji svet – Kanado, kjer mu življenje ni bilo lahko. Njegova prva dela so bila v gozdu, na Aljaski, zopet v Kanadi, kjer je delal v rudniku. V Kanadi živi še sedaj. Ko si je financno opomogel, sta s prijateljem vzela v najem garažo s staro stružnico in delala za znane obrtnike. Ker je bil vedoželjen, imel je znanje, ga izpopolnjeval, je postal inovator. Izumil je HIDRAVLICNO VITLO (Pullmaster Vitel) in postal znan ter spoštovan podjetnik, ki je v svoji tovarni proizvajal in prodajal svoj izdelek po vsem svetu. Ker so ga skromne razmere v mladosti zaznamovale, rad deli svoje premoženje, ki ga je zaslužil z lastnim delom in znanjem, med bolnice, domove za ostarele, kulturne domove, cerkve v svoji domovini, v naši obcini pa skrbi za ohranjanje kulturne dedišcine (cerkva). Leta 2009 je bil Stanislav Hrešcak tudi prejemnik obcinskega priznanja Obcine Pivka. Sporocilo Stanislava Hrešcaka svojim sovašcanom, avgusta 2015, ob zakljucku prenove cerkve v Dolnji Košani Dragi rojaki in prijatelji! Najprej vam moja družina in jaz izrocamo najlepše pozdrave iz Vancouvra v Kanadi. Žal mi je, da se nisem mogel udeležiti praznovanja obnovitve vaše cerkve, v duhu pa sem z vami in si predstavljam sliko vašega skupnega dela. Vem, da ta trud , ki ste ga vložili k obnovitvi vaše cerkve, bo služil kot vzor bodocim generacijam, da z združenimi mocmi se vse naredi. Vem, da ste se temu pridružili mnogi od vas in pomagali pri tej obnovitvi. Vem pa tudi, da brez dobrega vodstva se naredi malo ali pa nic. Torej nekateri od vas ste imeli pogum in znanje in ste bili pripravljeni žrtvovati cas, ki bi ga lahko porabili za družino ali pa prosti cas, in se ste odzvali delu, tako da se je ta obnovitev uresnicila. Vem, da bo ta cerkev vabila bodoce generacije, da se bodo udeleževale slaviti boga in se zahvaljevati za vse, kar nam bog da iz dneva v dan. Zahvaljujem se mojemu bratu Jožetu, ki mi je dal vse informacije, katere so prispevale k moji udeležitvi pri obnovi vaše cerkve, v kateri sem bil jaz kršcen 1931-ga leta. Jaz se hocem še posebno zahvaliti moji necakinji Veroniki, katera vem da je žrtvovala precej casa pri obnovi cerkve svetega Štefana. Najlepše pozdrave iz Kanade vam pošilja Slavko in družina Hrešcak DKH CAJANKA OB 150 - LETNICI ROJSTVA ARHITEKTA JOŽETA PLECNIKA Po dolgi prekinitvi prirejanja cajank se je skupina ljubiteljev teh srecanj spet udeležila že kar tradicionalnega kulturnega dogodka. Ob sodelovanju knjižnice in KD Lipa Pivka se je zbralo lepo število udeležencev. Tokrat je bila tema pogovora »srecanje« z Jožetom Plecnikom, katerega 150. obletnico rojstva smo obeležili 23. januarja letos. Letošnje leto je posveceno našemu najvecjemu arhitektu, ki je Slovence s svojim delom umestil v svetovni vrh arhitekture. Unescov seznam kulturne dedišcine je bogatejši za številne arhitekturne stvaritve Plecnika v njegovi Ljubljani. Plecnikovo delo je izjemen primer urbanega oblikovanja po meri cloveka, saj je znal z modernisticnim pristopom izrabiti prostor in ga funkcionalno in estetsko uporabiti. Plecnik je hkrati upošteval lokalno izrocilo, saj se je zavedal pomembne vloge arhitekture pri oblikovanju in krepitvi duhovne podobe krajev. Z raznimi urbanisticnimi posegi je nedvomno veliko prispeval k prepoznavnosti Ljubljane in drugih krajev po Sloveniji, kjer je ustvaril veliko cerkva in drugih sakralnih objektov. Njegovo ime je odmevalo tako na Dunaju kot v Pragi, kjer je deloval celi dve desetletji in uredil vladno palaco z vrtovi pa še številne druge monumentalne stvaritve. Po vrnitvi v Ljubljano je zasnoval svojo arhitekturno delavnico, ki jo je obiskovalo veliko študentov, predvsem deklet. Rodni Ljubljani je posvetil posebno skrb, zato si danes Ljubljane ne predstavljamo brez Plecnikovega Tromostovja, Tivolija, Narodne in univerzitetne knjižnice, poseben arhitekturni biser so Žale – kraj zadnjega pocitka Ljubljancanov … Prisotni na cajanki so izvedeli, da je bil Plecnik nekaj posebnega, izredno nadarjen, delaven in globoko veren. Živel je preprosto, njegovo plemenito mišljenje ga je povzdignilo med najvecje Slovence, vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da ni prevzeten, ampak uslužen, da je pravicen ter pošten, in kar je najvažnejše, da ni pohlepen po zaslužku: nobeno delo namrec po njegovem ne uspeva brez vestnosti in trdega in vztrajnega dela. Tak je bil njegov znacaj, to je ves cas poudarjal svojim študentom in od njih to tudi zahteval. Vsak izmed udeležencev je imel priložnost povedati kaj, kar ga je povezalo s Plecnikom, jaz pa sem imela priložnost predstaviti eno izmed njegovih študentk, arhitektko Erno Tomšic, ki je bila dolga leta tudi njegova bližnja asistentka, saj je uvajala študente v arhitekturno delo v njegovi risalnici na fakulteti za arhitekturo. Bila je zvesta sodelavka, tudi sama nadarjena arhitektka in slikarka, ki je sledila njegovemu slogu. Zanj je izdelala in nadzorovala veliko del, ob koncu njegovega življenja, prav v zadnjih dneh njegove bolezni, ga je obiskovala in zapisala vtise o njem. Ta zapis sem našla v njeni zapušcini, imela sem sreco, da je to bila moja teta. Pred leti smo odkrili, da je v njeni zapušcini precej stvari, ki so tesno povezane z njenim profesorjem, nenazadnje je dokoncala kar nekaj njegovih projektov. V zapisu o njem je bilo receno, da je do konca imel veliko idej in jih risal na papir, ceprav je bil že zelo onemogel. Vsi prisotni so z zanimanjem spremljali Plecnikovo zgodbo, se odzivali z utrinki njegovihdel, knjižnicarka Dartaniela pa je pripravila priložnostno razstavo knjig, ki opisujejo velikega arhitekta. Prva cajanka v letošnjem letu je uspela, kovali so nacrte za naprej, želijo pa si tudi v kratkem obiskati Plecnikovo hišo, ki v letošnjem letu poleg stalne zbirke njegovih del in predmetov ponuja posebne razstave o mojstru arhitekture. Irena Margon OBISK IZJEMNE PREDSTAVE V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI Konec januarja je Cankarjev dom v Ljubljani gostil izredno zanimivo in odlicno gledališko predstavo, ki je bila koprodukcijsko delo izjemnih gledaliških ustanov; Drame SNG Maribor, Burgteatra z Dunaja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Ustvarili so »dramo – scensko balado v treh slikah« po literarni predlogi odlicnega romana Draga Jancarja z naslovom To noc sem jo videl. Drago Jancar v svojih delih posega v daljno in bližnjo preteklost naroda kakor tudi v srednjeevropski prostor, kamor spadamo tudi Slovenci. Odkriva osebne in družbene zgodbe, ki so globoko zaznamovale usode ljudi in narodov. Tak je tudi njegov roman To noc sem jo videl. Koprodukcijska izvedba ni bila nakljucna, saj je vsebina romana povezana z razlicnimi narodnostmi. Nastopilo je pet pripovedovalcev, ki so vsak s svojega zornega kota pripovedovali in odkrivali pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, ki se je znašla v neusmiljenem kolesju zgodovine. Povezava z usodo gradu Strmol je odkrivala razmišljanja srbskega oficirja Stevana, nemškega zdravnika, hišne gospodinje na gradu, ostarelega partizana, dementne Veronikine matere. Tako se je v drami prepletalo veliko custev od ljubezni, ljubosumja, sovraštva pa do krutosti in poguma. Druga svetovna vojna z vsemi niansami krutosti je zaznamovala cloveške duše in usode. Odlicna igralska zasedba, zanimiva scenska postavitev in glasbena spremljava je gledalce »zaposlila« v celoti, saj je predstava trajala vec kot štiri ure, a nas je priklenila v pozorno spremljanje dogajanja na odru. 19 clanov KD Lipa, ljubiteljev dramske umetnosti je obiskalo predstavo v Ljubljani, vsi so navdušeno dejali, da si še želijo obiskati predstave v kulturnih hramih. Irena Margon 25 LET DRUŠTVA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO IN KULTURO LIPA PIVKA Konec leta 2021 je KD Lipa Pivka zaokrožilo lepo obletnico delovanja, minilo je namrec 25 let, kar je bilo ustanovljeno, tako da se sedaj lahko s ponosom ozirajo nazaj na številne kulturne prireditve in dejavnosti. V društvu in z društvom je sodelovalo veliko odraslih, otrok in mladih, ki so pridobili veselje, znanje in izkušnje za samostojno delo v kulturi. Številni sodelavci so vodili kulturne vecere, nastopali z recitali, se ukvarjali z lutkami, vodili ustvarjalne delavnice za otroke ali pa raziskovali kulturno in zgodovinsko preteklost naših krajev. Na prireditvah društva so sodelovali številni glasbeniki, solisti, pevski zbori in skupine. Zahvala gre tudi Obcini Pivka, ki je imela posluh za kulturno dejavnost in društvo vseskozi financno podpira, pa tudi številnim domacim podjetjem za donacije za knjižne podvige. Glavni cilji društva, zacrtani ob ustanovitvi v letu 1996, so še vedno enaki; ustvarjanje in organiziranje kulturnih dogodkov, obujanje zgodovinskega spomina na dogajanja in ljudi, ki so bili zaslužni za napredek in razvoj naših krajev in v širšem slovenskem prostoru. Vseskozi društvo vkljucuje otroke in mladino v kulturno dogajanje, krepi sodelovanje z drugimi društvi in ustvarjalci. Društvo je ustanovil Ernest Margon, od leta 2000 pa je predsednica društva Irena Margon. Društvo si vseskozi prizadeva za »vec kulture« za obcane Pivke pa tudi celotne Pivške kotline. Tradicionalni kulturni veceri Pod lipo so stalnica dela društva in njegov ponos. Pivcanom in vsem ljubiteljem kulture s širšega obmocja so približali najvidnejše slovenske kulturne ustvarjalce, igralce, pesnike in pisatelje in družbene delavce. Delo društva sega od miklavževanj, materinskih dnevov, ustvarjalnih delavnic, lutkovnih predstav, kamišibajev, cajank, srecanj sosedov, podarjanja knjig, tradicionalnih pohodov po poteh kamnitih križev pa do številnih izdaj publikacij in knjig. Posebno mesto zasluži replika kamnitega križa, prvi etnološki spominek naše obcine. V vseh letih je društvo vpeto v kulturni utrip obcine Pivka: sodeluje na dobrodelnih koncertih, nastopa po šolah, vrtcih in drugih ustanovah, aktivno sodeluje pri župnijskih praznovanjih. Društvo organizira kulturna potepanja, obiskali so Vrhniko in rojstno hišo Ivana Cankarja, odšli na Kettejev Prem in v tehniški muzej Bistra ter si ogledali gledališko predstavo Jancarjevega dela To noc sem jo videl. V društvu se zavedajo, da je plodnih 25 let rezultat dela clanov društva in sodelovanja številnih posameznikov vseh generacij in kulturnih delavcev v obcini in širše. Veliko je še nacrtov, ki v upanju cakajo na boljše case, ko nas korona ne bo vec ogrožala. Žal v tridesetih fotografijah ni mogoce zajeti vseh, ki so sodelovali v kulturnem utripu našega društva. Vsem pa res iskrena hvala. Vabljeni na ogled razstave! Irena Margon, predsednica društva ZAHVALA OB HITRI POMOCI OB POŽARU Novo leto 2022, 1. januar – cas za praznovanje, vošcila, dobre želje in sreco v novem letu … Zame žal to ni bil dan praznovanja in veselja. Pogorela nam je hiša. Ob 20.30 uri zvecer je zagorelo v mansardi in požar se je bliskovito razširil po vsej hiši. Kar ni vzel ogenj, sta unicili voda in zima. Po bliskoviti akciji gasilcev, policije ter ostalih so požar v vsej noci pogasili. Kljub ogromni škodi je noc minila brez nesrec. Ob tem tragicnem dogodku sem spoznal mnogo srcnih in dobrih ljudi, katerim se iskreno zahvaljujem. Na kraj požara je med prvimi prišel gospod župnik Marjan Škvarc. Zahvala gre Dragu Cerneticu (Pinkiju), Aljažu Penku, Tadeju Šajnu in Igorju Zorcu, ki so se prvi spopadli z ognjem – PGD Pivka, PGD Košana, PGD Postojna, CZ Pivka, policiji, Trški skupnosti Pivka (predsedniku sveta Ernestu Margonu), obcini Pivka, RK Postojna, RK Pivka, Karitas Pivka, PD Postojna, DPS, CSD Postojna, Primorsko notranjskim novicam, CD Pivka, neumornemu Miranu Žitku (Bejž ce uejdeš). Z njegovo skupino, mizarstvom Novak, mizarstvom Borisa Kaluže iz Narina, podjetjem Kopko in Žagarstvom Volk z Baca jim je v kratkem casu uspelo napraviti streho in hišo urediti za bivanje. Hvala tudi mesnici J&M ter vsem ostalim, ki ste kakor koli pomagali. Posebna zahvala gre Robertu in Mojci Smrdelj, ki sta mi na kraju požara prva priskocila na V HIŠI KULTURE UMETNIKI, KI RAZMIŠLJAJO O PRIHODNOSTI V Hiši kulture se bodo do poletja zvrstile tri razstave, dveh kipark in slikarja, ki se tako ali drugace sprašujejo o prihodnosti cloveške družbe, narave in sveta nasploh. V marcu predstavljamo razstavo z naslovom Kakšen je nacrt? uveljavljene umetnice Polonce Lovšin. Arhitektka in kiparka, ki je leta 2015 doktorirala iz vizualne umetnosti na Univerzi Bauhaus v Weimarju, že vrsto let raziskuje, kako s preprostimi sredstvi in osnovnim znanjem narediti (mobilno) zavetje, dinamo, vodni zbiralnik ali si priskrbeti hrano, v zadnjem obdobju pa svoje zamisli povezuje v kompleksne sisteme samooskrbe, ki delujejo neodvisno od obstojecih produkcijskih sistemov in vkljucujejo tudi sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. Na razstavi umetnica predstavlja izbor kolažev iz tega obdobja, predvsem iz serij Zemlja, voda, vrt, svoboda (2014), Vse se spreminja (2016), Antropocen (2016-2022), Zaradi dreves ne vidimo gozda (2019-2021) in Vrocina (2021). Maja bo svoje delo predstavil uveljavljen slikar Uroš V aprilu bo na ogled razstava mlade kiparke Neže Knez. Weinberger. Razstavljene bodo slike iz ciklusa Umetnica se v svoji praksi ukvarja s prehajanjem meja med Projectories, ki nastaja od leta 2018 dalje. V teh delih se umetnostjo in vsakdanjim življenjem, na nacin, ki gledalca umetnik osredotoca na globalne napetosti in nestabilnosti, spodbudi, da zacne o svetu razmišljati drugace. Njena ki jih prinašajo vojne, spopadi, nenehne demonstracije, dela, ki izhajajoiz te prakse, skušajo razbiti samoumevnost korona kriza, onesnaženja, vremenske ujme itd., in vsakdana in pokazati na »nekaj vmes«, s tem pa delujejo postajajo vse bolj sestavni del našega življenja. Slike na kot nekakšni rezi v vsakdanje življenje, ki odpirajo možnosti abstrakten nacin predstavljajocas, v katerem živimo, in so za nov in drugacen pogled na svet. Na razstavi z naslovom zato izjemno aktualne. Vljudno vabljeni k obisku. Predlogi in poskusi #2 umetnica predstavlja del obsežnega projekta, ki se mu posveca že dalj casa. Izhodišce projekta so delavnice, na katerih skozi dialog z otroki išce rešitve, ki bi potencialno lahko spremenile svet na bolje. Ideje, ki se izoblikujejo na delavnicah, predstavlja v obliki instalacije, kjer se skozi oblikovanje prostora, video, zvok in risbo metaforicno odpira vpogled v drugo resnicnost. Mojca Grmek POHOD PO POTI SRECKA KOSOVELA Slovenski kulturni praznik, 8. februar, smo clani/ce Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju obcin Postojna in Pivka obeležili s pohodom po spominski poti najvecjega pesnika Krasa, Srecka Kosovela. Pot nas je vodila z vlakom do Sežane. Praznicni pohod smo priceli izpred njegove rojstne hiše, nato krenili po pešpoti okrog hriba Tabor ter po urejeni borovi gozdni poti do vasi Tomaj, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali Kosovelovo hišo in spominsko sobo s predmeti iz casa, ko je na domaciji živel in ustvarjal Srecko Kosovel. Ogled domacije smo pohodniki zakljucili z recitiranjem Kosovelovih pesmi ter se s polno lepih vtisov vrnili proti domu. Edvarda Sajovic KAPELICA ALI ZNAMENJE Z veseljem sem prebral v zadnji številki našega obcinskega glasila prispevek o obnovi znamenja v Trnju. Res hvala Ervinu Bursyju, ki je z obcutkom za lepoto obnovil in ohranil to obpotno znamenje. Prav je, da stvari poimenujemo s pravim imenom in v tem primeru je na mestu oznaka znamenje, saj je kapelica manjša kršcanska bogoslužna zgradba. Tipicen primer je kapelica na zacetku vasi v Trnju. Kapelica ima za razliko od znamenja prostor, v katerega lahko clovek stopi. Zanjo je znacilen tudi manjši oltar in križ, kip ali nabožna slika. Namen moje pripombe je izkljucno, da za stvaritev uporabimo pravilen izraz. Znacilni kamniti pivški križi na naših razpotjih, zacetkih vasi ali sredi njih so tudi lep primer znamenj. Lepo bi bilo, da bi Ervinov zgled pritegnil k ohranjanju naše dedišcine še koga. Ernest Margon IZ KUFRA STRICA ANTONA VOJNA USODA ZVONOV Gorici. Za vojaške namene so v letu 1916 pobrali samo v Št. Petru na Krasu, Radohovi vasi in Petelinjah kar šest zvonov, ki so jih pretopili v topove. Na Juršcah so takrat pobrali vse tri zvonove. V casu italijanske okupacije se je zacelo vracanje zvonov in tako je nastala tudi znana fotografija pred Kanalcevo hišo. Po prvi vojni je posebna ustanova (Opera di soccorso per le chiese rovinate dalla guerra) placevala vojno škodo, povzroceno na cerkvah in zvonikih. Po podatkih podjetja Broili zasledimo, da je podjetje v letih od 1920 do 1926 poslalo zvonove štirinajstim podružnicam, ki so sodile pod prafaro Slavina in v župnijo Trnje. V brošuri Župnijska cerkev Sv. Trojice v Trnju najdemo podatek, da so veliki in mali zvon pripeljali z vozovi 2. januarja 1923. Tako imamo tocen datum nastanka fotografije. Zanimivo je, da je do prve svetovne vojne podjetje Broili na svojih izdelkih oznacevalo ime podjetja v jeziku narodnosti, od koder je doloceno narocilo prihajalo, kasneje tudi v latinšcini. V slovenšcini se je to glasilo: »Odlikovana livarna Franca Broilij-ja v Gorici«. Še ena prigoda v zvezi z uporaboslovenšcine. Ob litju zvonov za Piran (1893) se je primerilo, da je oznacba tvrdke v slovenšcini spodbudila hud protest nacionalisticnih krogov v Istri. Med drugo svetovno vojno so jeseni 1942 italijanske oblasti zasegle po Primorskem dve tretjini zvonov, ki so morali tako kot številni Primorci v izgnanstvo. Ti zvonovi so bili prepeljani deloma tudi v livarno Broli, da bi jih prelili v vojaške namene. K sreci se to ni v celoti izpolnilo, zvonovi so doživeli razlicno usodo, nekatere je bilo moc najti še po koncani vojni. Na prispevek v prejšnjem Pivškem listu sem dobil nekaj dobrodošlih informacij glede usode zvonov v casu prve svetovne vojne in vracanju zvonov v casu italijanske zasedbe naših krajev po uveljavitvi krivicne rapalske meje. Objavljena fotografija je narejena ob priliki vracanja zvonov v župnijo Trnje v zvonik cerkve Sv. Trojice. Dva zvonova na slovesno okrašenih vozovih, ki jih spremljajo številni vašcani in otrocad v »ta gmašnih oblekah, je fotograf ujel pred Kanalcevo (Kanalcovo) hišo, ki je stala na mestu sedanjega poslovno-stanovanjskega objekta nasproti obcinske stavbe. Do št. Petra na Krasu so jih pripeljali z vlakom iz livarne Broili, ki jo je ustanovila leta 1808 znana zvonarska družina Broili v Vidmu v Furlaniji. Do prve svetovne vojne je delovala tudi podružnica podjetja v Ker se bližamo najvecjemu kršcanskemu prazniku – veliki noci – znacilna Gasparijeva vošcilnica in še kratka praznicna misel - spomin na ljubec odnos med materjo in hcerko izpred skoraj sto let. To je bil cas, ko je bil v naših krajih slovenski jezik zatiran in izrinjen iz javne rabe, pa zato še toliko bolj pri srcu in v srcu slovenskega cloveka. »Aleluja, aleluja! Vsaka struna duše moje, aleluja poje, poje. Iskreno ljubljena mama, v velikonocni radosti vas ljubece objame in poljubi vaša hvaležna hcerka Doroteja.« Ernest Margon Viri: https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1003340/, informacija Irena Uršic, Naša vez, 150 let kneške župnije , 1988, Župnijska cerkev Sv. Trojice v Trnju /brošura/ Ernest Margon clen te verige krepi našo družbo in našo skupnost. Veliko delavnih in zanimivih obcanov s svojim delom in prispevkom bogati življenje v lokalni skupnosti. Vsak izmed predstavljenih gostov prispeva k boljšemu, bolj prepoznavnemu in bogatejšemu življenju. Tokrat je z nami Matej Lepej, ki je dobro poznan v športnem dogajanju, gotovo pa nam bo razkril še kaj vec o svojem življenju. Pozdravljen, Matej. Veseli nas, da se lahko pogovarjamo s tabo in te lahko predstavimo bralcem Pivškega lista. Kot je v navadi, bo najbolje, da se sam predstaviš s svojo življenjsko zgodbo. Za zacetek: od kod prihajaš in kje živiš danes? Rodil sem se leta 1986 še v stari porodnišnici v Postojni in prvih nekaj mesecev preživel na Štajerskem, natancneje v Zg. Polskavi, od koder je moj oce, potem pa smo se preselili najprej k stari mami v Klenik in kasneje v Pivko, kjer sem tudi hodil v osnovno šolo. Srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani, in sicer na športnem oddelku Gimnazije Ljubljana – Šiška, kjer sem bil tudi v dijaškem domu, potem pa zakljucil študij na Akademiji za Multimedije. S partnerico sva bila nekaj casa v najemu v Ljubljani, pred nekaj leti pa sem se vrnil v Pivko, kjer sedaj živim s svojo družino. Že v osnovnošolskem obdobju si se posvetil športu, kegljanju v Kegljaškem klubu Pivka. Kako to? Je bil to tvoj edini šport? Med osnovno šolo sem se preizkusil v verjetno vseh športih, ki so se izvajali v naši okolici. Poleg kegljanja sem redno treniral košarko in smucanje, nekaj casa pa tudi balinanje. Ceprav sem dosegel nekaj vidnih uvrstitev v teh športih, pa sem se na koncu odlocil za kegljanje, kjer sem videl najvecjo možnost za napredek in dosego vrhunskih in v klubih iz Ljubljane, saj sem v srednji šoli vedno imel na voljo steze za trening. V kegljanju si dosegel izjemne rezultate, bil svetovni prvak, prvi iz naše obcine, stalni clan državne reprezentance, pa ekipni državni prvak v klubih izven naše obcine. Kako ti to uspeva? Nikoli nisem prehiteval dogodkov, poizkušal sem napredovati postopoma. Tako sem skozi vse mlajše selekcije ostal clan Kegljaškega kluba Pivka in pri 18 letih osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v dvojicah. Leta 2010 sem prestopil k prvoligašu v Cerknico in v tem casu postal tudi stalni clan državne clanske reprezentance, za katero sem do sedaj kegljal že na petih posamicnih in petih ekipnih svetovnih prvenstvih ter treh svetovnih pokalih za posameznike. Po sedmih sezonah v Cerknici je bil cas za naslednji korak in prestop k državnim prvakom iz Maribora, kjer sem dobil priložnost zaigrati na Svetovnem klubskem pokalu in v Ligi prvakov. Tam sem precej napredoval, kar potrjuje tudi vec posamicnih državnih naslovov v razlicnih disciplinah in plaket za najboljšega kegljaca Slovenije. Sedaj sem clan Kegljaškega kluba Triglav iz Kranja, enega najuspešnejših slovenskih klubov, ki je po nekaj slabših letih spet sestavil zelo mocno ekipo. Sreco imam, da se v vseh sredinah dobro ujamem s soigralci, saj je pozitivno okolje zame zelo pomembno. Zacel si v Pivki, si še povezan z domacim Kegljaškim klubom Pivka, kjer si zacel športno pot? Igralsko in lahko recem tudi osebnostno sem zrasel v Kegljaškem klubu Pivka, kjer sem se naucil osnov kegljanja. Moja prva trenerja sta bila Janez Požar in Iztok Kovac, ki je aktiven še danes in ki je bil nekaj casa tudi selektor mlajših ženskih selekcij državne reprezentance. Veliko casa je zame »zapravil« tudi oce Darko, ki je bil prakticno naš šofer in glavni motivator med nastopi. V bistvu me je on tudi vpeljal v ta šport, saj sem še, preden sem sploh zacel s treningi, z njim hodil na razna tekmovanja in ob vsaki priložnosti vrgel kakšno kroglo. Žal je precej fantov mojih let kasneje opustilo kegljanje, sam pa sem se prikljucil clanski ekipi Kegljaškega kluba Pivka. Tam sem pod vodstvom Marjana Dujca in Mira Baška nabiral prepotrebne izkušnje na ekipnih ligaških tekmah in velikokrat mi je bilo prizaneseno, ce sem naredil kak slabši rezultat. Zelo dobro se z vsemi razumem še danes, saj vecino svojih treningov še vedno opravim na domacem kegljišcu, za kar se moram klubu še posebej zahvaliti. Vemo, da si si ustvaril družino, pred kratkim se je povecala za še enega družinskega clana. Cestitamo staršema. Nam lahko predstaviš svojo družino? S partnerico Matejo, ki prihaja iz goriškega konca, sva skupaj približno 8 let, v Pivki pa živimo že dobrih pet. Pred dvema letoma naju je s svojim prihodom razveselila hcerka Zala. Že od samega zacetka je bila želja imeti hcerko in sina in v zacetku februarja letošnjega leta se nam je ta želja izpolnila, saj se nam je pridružil sin Rene, tako da smo po novem štiriclanska družina. Kako svoj cas nameniš družini, poklicnemu delu in športu? Najbrž ni lahko. Samo od kegljanja bi bilo težko preživeti, tako da je treba razmišljati tudi o službi. Kot samostojni podjetnik se ukvarjam z graficnim oblikovanjem in postavitvijo spletnih strani in ker nisem vezan na enega narocnika, nekaj dela opravim zjutraj, nekaj pa pozno popoldne. Kegljišce je zelo blizu, na roko mi gredo tudi s prostimi vecernimi termini za treninge, tako da imam cez dan dovolj casa tudi za družino. Kadar traja sezona, imam vec casa med tednom kot cez vikende, ampak to poizkusimo nadoknaditi poleti, ko kegljaci nimamo tekmovanj. Sedaj si že nekaj casa tudi funkcionar v Športni zvezi Obcine Pivka. Prav gotovo ni lahko usklajevati toliko razlicnih interesov in potreb klubov in društev. Kako vidiš možnosti razvoja športa v obcini? To je moja prva takšna vloga in po pravici povedano nisem vedel, kaj pricakovati. Želja in potreb klubov je vec, kot nam jih uspe uresniciti, si pa prizadevamo, da prisluhnemo vsakemu predlogu. Pomagamo predvsem pri prijavah na razpise in pri organizaciji dogodkov, organizira se poletni pocitniški program za otroke in rekreacija za starejše. Prizadevam si za boljšo medijsko pokritost, ne samo v naši obcini ampak nasploh, saj je to povezano tudi s financami, ki so potem na razpolago. Sam to dobro vem, saj prihajam iz športa, ki je medijsko precej slabo zastopan, tako da je pridobivanje sponzorjev zelo oteženo. Ena od idej je tudi dan Pivškega športa, kjer bi obiskovalcem predstavili razlicne športne discipline in delovanje klubov v naši obcini, ter na ta nacin k treningom privabili najmlajše. Dve leti nas že pretresa korona bolezen. Ali se to pozna tudi pri delu v društvih in samem planiranju in nacrtovanju dogodkov? Kako ste se tega lotili? Športna tekmovanja na najvišji ravni so se odvijala tudi med omejitvami v zvezi s korono, manjkali so le gledalci. Vecje težave so imela društva z organizacijo tradicionalnih dogodkov, kot je v naši obcini na primer Petelinjski tek, kjer izvedba zaradi omejitev ni bila mogoca. Posledicno je bilo treba prerazporediti nekatera sredstva, vendar pa vecjih zapletov ni bilo. Precej omejitev je bilo za rekreativne športnike in mladino, kjer je bil tudi najvecji upad aktivnih clanov in kjer je bilo kljub pozivom Olimpijskega komiteja in posameznih športnih zvez premalo posluha s strani države, ki je nekatere aktivnosti predolgo omejevala. Žal se to najbolj pozna pri najmlajših, saj je bilo zabeleženo poslabšanje rezultatov na šolskih testiranjih, verjamem pa, da se bo z vztrajnim delom hitro vse nadoknadilo. Vseeno je šport tudi v najtežjih casih pricaral kar nekaj zadovoljstva ob spremljanju naših športnikov in njihovih uspešnih nastopov na najvecjih tekmovanjih. Kaj najraje pocneš v prostem casu, ce ga je kaj? Po prihodu hcerke so se prostocasne aktivnosti nekoliko spremenile, saj pred tem nisem preživel toliko casa na otroškem igrišcu in na sprehodih. Jedi, ki so mi zares dobre, sem se naucil pripraviti sam in v tem tudi uživam. Ko sva bila z Matejo še sama, sva veliko potovala, sedaj pa zaradi korone izbiramo bližje destinacije. Cez nekaj let upam, da bova otroke lahko peljala tudi malo dlje, saj potovanja že malo pogrešam. Imaš kakšno sporocilo ali misel za bralce Pivškega lista? S športom se je smiselno ukvarjati, dokler nas to osrecuje in to pocnemo z veseljem. Opažam, da nekateri rekreativci že kar malo pretiravajo in se skušajo z raznimi dodatki približati vrhunskemu športu, ki pa je bolj gladiatorski in niti ne vec tako zdrav. Z rednim gibanjem in sprehodi na svežem zraku ter zdravim prehranjevanjem bomo naredili vec kot dovolj zase, med »športanjem« pa ne tekmujmo vedno s štoparico in ljudmi okrog sebe, ampak preprosto uživajmo. Bi mogoce rad delil kakšno prigodo ali anekdoto iz tvojega športnega življenja? Najbolj pogosto ljudje zamešajo kegljanje z bowlingom, kar še nekako razumem ali balinanjem, ki pa je že precej drugacen šport. Seveda potem vsi kegljaci hitimo z razlagami in opisujemo razlike, pa bi kar sedaj izkoristil priložnost za to. Keglja se v dvoranah na avtomatskih stezah, kjer je podlaga iz umetne mase in kjer so krogle na pogled sicer podobne bowlingu. Glavna razlika je v številu kegljev, saj je na kegljišcu 9 kegljev na vrvicah postavljenih v karo, pri bowlingu pa 10 prostostojecih kegljev postavljenih v trikotnik. Naše krogle so malo manjše in nimajo lukenj, pa tudi nacin igranja in tekmovanj je povsem drugacen, ceprav je cilj podoben – podreti cim vec kegljev. Hvala za tvojo življenjsko pripoved in misli, ki jih deliš z nami. Skupaj z bralci Pivškega lista ti želimo še obilo dobrega športa, veselja in zabave. Srecno! Irena Margon ZMAGA NA KOŠARKARSKEM DERBIJU šlo je za košarkarski derbi z Bistricani, ki je na tribune privabil številne košarkarske navdušence in navijace iz Pivke in Ilirske Bistrice. Vzdušje na tekmi je spominjalo na najvecje športne spektakle, saj je bila prav vsaka poteza in priigrana tocka z ene ali druge strani nagrajena z vzkliki in aplavzi. V obeh košarkarskih klubih namrec igrajo domaci košarkarji, ki so med seboj prijatelji, tudi nekdanji soigralci. Tekma sosedskih klubov je bila ves cas izjemno izenacena. Bistriška in pivška ekipa sta se v prvem polcasu izmenjavali v vodstvu. V drugem polcasu pa je ob glasni spodbudi s tribun vec uspešnih košarkarskih potez ter lepo odigranih akcij prikazala domaca košarkarska ekipa, ki je Košarkarski klub Plama pur, sicer drugo uvršceno ekipo na skupni lestvici, na koncu suvereno premagala z rezultatom 82:65 (22:21, 22:24, 18:13, 20:7). Strelci domace ekipe KK Pivka Perutninarstvo Žiga Doljak 17 tock, Klemen Muha 15 tock, Aljaž Križan 14 tock, Martin Jakovina 12 tock, Stefan Tovilovic 9 tock, Mitja Zadnik 8 tock, Janez Hudohmet 7 tock. DKH MAR BO ŠD KOŠANA DRŽAVNI PRVAK? Koncan je redni del prvenstva v Ženski futsal ligi sezona 2021/22, kjer med šestimi ekipami sila uspešno nastopa ŠD Košana. V zadnjem 15. krogu so v Sodražici s 6 : 4 premagale domaci ŠD Extrem in na koncu za KMN Slovenskimi goricami (40), ŽNK Celjem (36) z 29 tockami pristale na tretjem mestu. V razigravanju za naslov državnega prvaka so se v 16. krogu v gosteh pomerile z drugo uvršceno ekipo, z aktualnimi državnimi prvakinjami Celjankami in 27. februarja presenetljivo slavile 4 : 3. Povratna tekma bo 19. marca v športni dvorani Skala v Pivki in v kolikor bi Košanke igrale neodloceno ali ponovno zmagale, bi se uvrstile v finale oziroma bi (nasprotnici KMN Slovenske gorice ali ŽNK Vrhnika) igrale za naslov državnih prvakinj. Naj omenimo, da so varovanke trenerja Mihe Osojnika vse tri nasprotnice v tem prvenstvu že premagovale, zatorej sanje o državnem naslovu niso neosnovane. Spomnimo se, da premore ŠD Košana kar štiri reprezentantke Slovenije, to so Anja Žvokelj, Ana Bucik , Sanela Balic in Maša Novak, kapetanka Nika Samsa pa je na tako imenovanem cakanju. V zacetku tega meseca pa je na naslov ŠD Košane prispelo prijetno povabilo s poravnavo vseh nastalih stroškov za odigravanje mednarodne futsal tekme v sosednji Hrvaški. Vabilu se je ekipa z veseljem odzvala in v obmorskem Rovinju odigrala vecerno mednarodno prijateljsko tekmo z ustrezno žensko selekcijo Kuvajta. ŠD Košana je ekipo iz Azije, ki je v tem mestu na pripravah, premagala z 2 : 1. Zadetka sta dali Maša Novak in Larisa Djak. KOŠANCI PRIPRAVLJENI Nogometaši NK Košane, ki v sezoni 2021/22 nastopajo v skupini enajstih klubov v Primorski clanski ligi, so se za spomladanski del prvenstva priceli pripravljati že prve dni februarja. Jesenski del so koncali na sedmem mestu, v desetih tekmah so vpisali štiri zmage, remi in bili petkrat poraženi, gol razlika 11 : 20 in skupno zbrali 13 tock. Na prvem mestu sta Jadran Hrpelje Kozina in Komen, ki imata po 25 tock in sta glavna kandidata za naslov prvaka. Trener Joško Berginc, ki prihaja iz Ilirske Bistrice, ima ponovno na voljo okoli dvajset igralcev oziroma vse, ki so koncali jesenski igralni del, saj morebitnih okrepitev ni. Treningi potekajo trikrat na teden na domacem igrišcu, tudi v vecernih urah, saj ima stadion, eden redkih na Primorskem, urejeno umetno razsvetljavo. V pripravah na skorajšnji start lige so odigrali dve pripravljalni tekmi, obakrat so bili v gosteh poraženi z 2 : 1, tako v Ilirski Bistrici (Bistrc Irbis) kot proti Boreasu Ajdovšcini. V planu imajo še eno trening tekmo na domacem igrišcu, ko jim v goste prihaja nižje razredni ligaš iz MNZ Ptuj. V prvem (sicer 12.) spomladanskem krogu 12. 3. so Košanci prosti, v 13. krogu, 19. marca gostujejo pri Bistrcu Irbisu, domacim gledalcem pa se bodo prvic predstavili v 14. krogu, ko 26. 3. v goste sprejemajo Rence. Predsednik kluba Janko Kovacic : »Priprave clanske ekipe potekajo po planu in nekih vecjih težav nimamo. Upam, da nam bo šlo spomladi nekoliko bolje, da bomo bolj strelsko ucinkoviti in si priigrali kakšno mesto višje na lestvici. S pripravami sta priceli tudi dve mlajši selekciji U – 9 in U – 11, kjer vadi skupno kar 30 mladih fantov in tudi deklet.« Brane Fatur PIKE Z ODLICNIMI PREDSTAVAMI ZNOVA NA PLESIŠCU Foto: Športno društvo Pike V februarju so na tekmovalno plesno prizorišce znova stopili tekmovalci in tekmovalke Športnega društva Pike. Tekmovanje je postreglo s posebno prijetnim in energicnim vzdušjem, saj je bilo prvo po dvoletnem obdobju, ko so le­ ta potekala prilagojeno in na daljavo. Na tekmovanju v Cheerleadingu in Performance Cheer plesu, ki je potekalo v športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani, so pivški plesalci in plesalke dosegli odlicne rezultate. Posebej je navdušila Otroška skupina Pike, ki jo vodi trenerka Urška Korent, saj so plesalke v konkurenci enajstih skupin osvojile drugo mesto. Ponosni smo tudi na osvojeno peto mesto Junior Pik, ki so pod trenerskim vodstvom Špele Masten Režek in Špele Bubnic nastopile v kategoriji mladinskih Cheer Pom skupin. Poleg plesalk iz Pivke so se na tekmi predstavili zelo številci clani našega društva iz Kopra. S trenerjem Arturjem Steffetom so osvojili sledece rezultate: 1. mesto v kategoriji otroških Cheer Hip Hop skupin (Otroška skupina Pike Obala) 6. mesto v kategoriji otroških Cheer Pom skupin (Otroška skupina Pike Obala) 2. mesto v kategoriji mladinskih Cheer Hip Hop skupin(Junior Pike Obala) 12. mesto v kategoriji mladinskih Cheer Pom skupin (Junior Pike Obala) 3. mesto v kategoriji clanskih Cheer Pom skupin (Pike Obala) Pikam cestitamo za vse nastope in odlicne rezultate! Naj bo letošnja tekmovalna sezona živahna, uspešna in predvsem zabavna ter polna plesnih in navijaških užitkov. Plesalke in plesalce konec marca caka tekmovanje v Logatcu. DKH NAŠI NAJMLAJŠI BALINARJI NA TRETJEM MESTU Prvo marcevsko soboto je Balinarski klub Korte organiziral trenerja Erika Ceha so nastopili v postavi Andraž Kantar, turnir dvojk za otroke U-14. Turnir se je igral v balinarski Žan Štunf in Žiga Štunf. Po nesrecnem porazu za eno dvorani v Kopru. Na turnirju je nastopilo osem ekip. Otroci tocko proti domacinom so nato premagali ekipo Notranjske Balinarskega kluba Orlek ORO MET Pivka pod vodstvom in ekipo Pliskovice ter tako zasedli 3. mesto. BALINANJE NAVDUŠUJE TUDI OTROKE V februarju smo v Pivki organizirali turnir za otroke do 13. leta starosti. Nastopilo je sedem ekip - parov. Nekaj ekip je zaradi bolezni manjkalo. Otroci in tudi njihovi trenerji in starši so bili veseli turnirja, saj imajo otroci le malo takih in podobnih srecanj. Otroci so pokazali kar veliko balinarskega znanja. Žal pa je število klubov, v katerih kvalitetno delajo z otroki, še vedno bistveno premajhno. Clani kluba smo otrokom pripravili zajtrk in kosilo ter za zakljucek še velik pladenj palacink. Domaci igralci pa so nas nagradili z zmago in 3. mestom na turnirju. ZAKLJUCEK ZIMSKE REKREACIJSKE LIGE V zimski ligi so nastopali balinarji in balinarke od 11 let do 80 let. Starejši balinarji so z razumevanjem sprejeli med sabo najmlajše in ti so tako dobili prepotrebne izkušnje. Pokazali pa so tudi zavidljivo znanje in dosegli tudi lepo število zmag. Koncni vrstni red: 1. Rešta bar 2. Košana 3. Prestranek 4. Mladi - sivke 5. Orlek 6. Veterani 7. Videm 8. Kozlek Zmagovalci lige bodo 19. 3. 2022 igrali še v Obrovu za skupnega zmagovalca zimskih lig Postojne, Pivke in Obrova. Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka "ZA VSAK KILOMETER BO POSAJENO NOVO DREVO" Letos minevajo štiri leta odkar se je Tibor Pranjic podal na dobrodelni podvig iz Pirana na Triglav, s katerim je prispeval sredstva za Pediatricno kliniko v Ljubljani. Tudi letos Tibor nacrtuje nov podvig, z njim bi rad opozoril na globalno segrevanje ozracja in boj proti temu. "Za vsak kilometer, ki ga bom premagal, si želim posaditi eno drevo. Iz Benetk se bom odpravil na najvišji evropski vrh, goro Mt. Blanc v Franciji." razkriva svoje nacrte Tibor Pranjic. Pivcan bo izziv izvedel skupaj s slovenskim podjetjem Treecelet, ki sadi drevesa po celem svetu in tako kot pri zadnjem projektu, bo za izpolnitev cilja sprejemal donacije, ki jih bo nato predal naprej. Zacetek projekta bo 14. julija ob 18. uri pred Krpanovim domom. V petek, 15. julija pa se bo podal na vec kot 500km dolgo pot do višine 4.807 m. POHODI NA VREMŠCICO OB POLNI LUNI Vašcani Nadanjega sela se vsak mesec ob polni luni zvecer zberemo in odpravimo z luckami ob siju lune na Vremšcico. Ti pohodi niso le želja po gibanju, osvojitvi vrha, pac pa so tudi prijetno druženje, kjer ne manjka dobre volje, jedace in pijace. Prav na zadnjem pohodu v februarju se nas je zbralo kar veliko, saj smo se na pot podali v spomin na Stanka Penka, ki je bil med pobudniki in zacetniki »nad´nske polne lune«. Nekaterim od nas so ti pohodi že dodobra zlezli pod kožo, zagotovo pa bodo še komu. Še bomo nadaljevali z njimi. Foto: osebni arhiv Tibor Pranjic V ZAGORJU POSTAVILI PLEZALNO STENO Plezalna stena v dvorani Kulturnega doma Zagorje je v februarju 2022 dobila koncno podobo. Stena je visoka skoraj 6 metrov, široka pa 15 metrov. Ima štiri razlicne naklone, kar omogoca plezanje vseh težavnosti. V soboto, 5. marca, je bila stena tudi uradno predana svojemu namenu. Otvoritve se je udeležilo veliko število predvsem otrok s starši, ki so steno tudi prvic preizkusili. Najmanjši otroci so z varovanjem plezali na lažjih smereh, balvansko plezanje pa so preizkusili vecji otroci in odrasli. Glede na odziv lahko že sedaj recemo, da je plezalna stena vec kot dobrodošla popestritev športnih vsebin v obcini Pivka. V Kulturnem domu Zagorje so se poleg kulturnih prireditev že izvajale nekatere športne dejavnosti (odbojka, telovadba,...), ki pa niso trajale dolgo, saj je bila dvorana zaradi zastarele elektricne in vodovodne inštalacije, neurejenih sanitarij ter slabega ogrevanja neprimerna. Komaj po zamenjavi strešne kritine pred nekaj leti je postala smiselna tudi obnova notranjih prostorov. Postavitev plezalne stene je bila vec let stara ideja. Nekaj posameznikov je pricelo resneje razmišljati o zasnovi, kar je kmalu vodilo tudi k izvedbenemu delu. Zaradi visoko ocenjenih stroškov postavitve smo steno v celoti izvedli v lastni režiji. Dela so zajemala izris idejne zasnove, postavitev podkonstrukcije, montažo lesenih plošc in lakiranje. Od ideje do postavitve je minilo dobro leto. Izkoristili smo vecjo prazno steno ter tako prostoru dali novo vsebino, hkrati pa nismo zmanjšali prostora za izvajanje ostalih dejavnosti. V tem casu se je v kulturnem domu prenovilo tudi sanitarne prostore (nov omet, zamenjava odtokov, vodovodne in elektricne instalacije, zamenjava keramike ter vrat in oken, pleskanje, cišcenje), pri cemer je sodelovala tudi zagorska mladina. V Zagorju se bomo še naprej zavzemali za najnujnejšo sanacijo objekta, ki zajema predvsem energetsko prenovo stavbe, zamenjavo ostalega stavbnega pohištva ter rešitev glede ogrevanja in zamenjave tal. Vse skupaj bi omogocalo korišcenje dvorane tudi za druge športne in ostale aktivnosti. Stena je bila kot receno postavljena v celoti v lastni režiji, zato gre najvecja zahvala tistim posameznikom, ki so bili pripravljeni številne prostovoljne ure nameniti postavitvi stene ter tudi ostali prenovi dvorane. Zahvaljujemo se Obcini Pivka, PGD Zagorje, KPD Zagorje ter vsem podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki so s svojim delom in materialom sodelovali pri tem projektu. Plezalna stena je nastajala v casu, ko je ta šport zelo popularen, in upamo, da bo tako še naprej. Glede na odziv ljudi ob dokoncanju plezalne stene lahko že sedaj pricakujemo veliko pripravljenost za redno vadbo otrok in mladine, nadaljnje aktivnosti pa se bodo nacrtovale na podlagi splošnega interesa ter zmožnosti. Naj novi športni objekt v obcini Pivka ne ostane samo kot današnji clanek v tem casopisu, ampak naj bo podlaga za razvoj tega špota tudi v naših krajih. KPD Miroslav Vilhar Zagorje, VS Zagorje AURORI PEKOŠAK ŠE DRUGI NASLOV DRŽAVNE PRVAKINJE V Novem mestu je v soboto, 12. marca, potekalo državno prvenstvo v kegljanju U-18 v kategoriji tandem mix, na katerem je z velikim uspehom nastopila tudi clanica Kegljaškega kluba Pivka Aurora Pekošak skupaj s kegljacem Anžetom Cejem iz Kegljaškega kluba Proteus iz Postojne. V finalnem nastopu sta bila na obeh stezah prepricljivo boljša od dvojice Marko Topolšek in Aneja Kuncic, oba Kegljaški klub Impol iz Slovenske Bistrice. Mlada kegljacica je tako letos po zmagi v sprintu U-18 skupaj z Matevžem Vilharjem iz KK Proteus Postojna osvojila še en naslov državne prvakinje. Ponovno se je pokazalo kot zelo uspešno zgledno sodelovanje mladih kegljacic in kegljacev pivškega in postojnskega kegljaškega kluba. Cestitke! Ernest Margon USPEHI KEGLJAŠKEGA KLUBA PIVKA Na letošnjih državnih prvenstvih so pivške kegljacice in kegljaci dosegli vrsto odlicnih uvrstitev. Izjemno uspešen je bil predvsem ženski del kluba. Tako so mladinke KK Pivka ekipne državne podprvakinje (Nataša Radic, Iris Zoran, Aurora Pekošak, Lea Pašic), kadetinje pa so tretje v državi (Erika Dimova, Nikolina Kitic, Lea Pašic, Aurora Pekošak). Tretje mesto na državnem prvenstvu sta v tandemu-mix (U-23) osvojila mlajša clana Nataša Radic in Denis Pašic. Na državnem prvenstvu v sprintu (U-18) je Aurora Pekošak dosegla prvo mesto in naslov državne prvakinje. Iris Zoran je v kategoriji sprint U-18 osvojila naslov državne prvakinje. Na državnem prvenstvu posamezno v kategoriji U-18 je državna prvakinja Iris Zoran, na drugem mestu pa Aurora Pekošak. V kombinaciji sta v isti kategoriji državna prvakinja Iris Zoran, viceprvakinja pa Lea Pašic. Tako so na letošnjih državnih prvenstvih v kegljanju mlade kegljacice KK Pivka prinesle v Pivko lepo število Fotografija: Arhiv KK Pivka Obcina Pivka objavlja Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Odloka o spremembah in dopolnitvah št. 3 obcinskega prostorskega nacrta (SD 03 OPN PI), ki v casu uradnih ur Obcine Pivka poteka v prostorih Obcine od 14. marca do 14. aprila 2022. Med javno razgrnitvijo ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPN št. 3. Pripombe in predlogi se do 14.04.2022 lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se pošljejo na elektronski naslov: obcina@pivka.si, pri cemer se v rubriki "Zadeva" navedejo kljucne besede " SD 03 OPN PI". Obcina Pivka bo preucila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališce, ki ga bo objavila na krajevno obicajen nacin in sicer na oglasni deski Obcine Pivka ter spletni strani obcine Pivka: http://www.pivka.si (objave). Javno naznanilo je v celoti objavljeno na spletni strani Obcine Pivka - https://www.pivka.si/DownloadFile?id=460322. Uradne objave, oglaševalci Javni razpis za dodelitev sredstev financne pomoci za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2022 Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev (državnih pomoci) za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obcini Pivka v letu 2022. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Obcine Pivka www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka. Roka za oddajo vlog sta do 31. marca 2022 oziroma do 31. avgusta 2022 po pošti (velja poštni žig 31. marca 2022 oziroma 31. avgusta 2022) ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Javni razpis za sofinanciranje programov društev na podrocju turizma v obcini Pivka v letu 2022 Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev za sofinanciranje programov društev na podrocju turizma v obcini Pivka v letu 2022. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Obcine Pivka www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka. Rok za oddajo vlog je 31. marec 2022 po pošti (velja poštni žig 31. marca 2022) ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Javni razpis za pospeševanje podjetništva v obcini Pivka v letu 2022 Predmet razpisa je dodelitev proracunskih sredstev za pospeševanje podjetništva v obcini Pivka v letu 2022. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh obcine Pivka www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Roki za oddajo vlog so do 31. marca 2022 (velja poštni žig 31. marca 2022), do 11. maja 2022 (velja poštni žig 11. maja 2022) oziroma do 31. avgusta 2022 (velja poštni žig 31. avgusta 2022), vsakokrat priporoceno po pošti ali v sprejemno pisarno Obcine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Uradne objave, oglaševalci Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka, na podlagi 23. clena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14; v nadaljevanju pravilnik), Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavljenega dne 11.8.2021 ter na podlagi ugotovitev Komisije za proucitev utemeljenosti vlog, objavlja PREDNOSTNI LISTI A IN B ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM PREDNOSTNA LISTAA: Za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolocila 9. clena pravilnika, oprošceni placila lastne udeležbe in varšcine: Številka zadeve: Število tock: 3523-19/2021 540 3523-27/2021 500 3523-37/2021 440 3523-41/2021 440 3523-36/2021 430 3523-39/2021 410 3523-16/2021 380 3523-38/2021 350 3523-40/2021 350 3523-23/2021 340 3523-22/2021 330 3523-42/2021 300 3523-30/2021 300 Številka zadeve: Število tock: 3523-32/2021 300 3523-34/2021 300 3523-29/2021 300 3523-35/2021 290 3523-31/2021 280 3523-17/2021 250 3523-21/2021 240 PREDNOSTNA LISTA B: Za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolocila 9. clena pravilnika, zavezanci za placilo lastne udeležbe in varšcine: Župan: Robert Smrdelj Številka zadeve: Število tock: 3523-28/2021 300 3523-33/2021 280 Uradne objave, oglaševalci Uradne objave, oglaševalci PARTNERJI PROJEKTA LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE SPODBUJAMO E-KROŽNO Priloga: Volilni oglasi ZVONE CERNAC kandidat za poslanca Spoštovane volivke, spoštovani volivci. Pred štirimi leti sem bil z vašo podporo izvoljen v državni zbor, zadnji dve leti pa sem kot minister odgovoren za evropska sredstva. Vedno sem delal za ljudi in tako bo tudi v bodoce. Samo skupaj in z vašim glasom pa lahko še naprej gradimo Slovenijo, gradimo Pivko. Za vse, ki prihajajo za nami. Vabim vas, da se mi na volitvah 24. aprila pridružite in me podprete. Že vnaprej HVALA za vaš glas. zvone.cernac@sds.si @Zcernac @Zcernac @zvonecernac Narocnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana Socialni demokrati želimo velike spremembe. Imamo nacrt in ekipo. Naša prioriteta je kakovostno zdravstvo za vse - izboljšan dostop do osebnega zdravnika in specialisticnega pregleda v najvec 30 dneh. Kandidiram, ker se bom osebno zavzemal, da se koncno uredi stanovanjski problem mladih in brezplacna prehrana otrok v šolah. V okraju potrebujemo tudi novo industrijsko cono, dostopnejši javni prevoz ter izgradnjo javnih najemnih stanovanj z zakonsko omejeno rastjo cen. Kandidiram za solidarno, napredno in svobodno Slovenijo. Patrik Bole, vaš kandidat. Prenesi program Socialnih demokratov DRUGACE Priloga: Volilni oglasi VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 8. volilni okraj za Obcini Pivka in Postojna Kandidat: mag. EVGEN PRIMOŽIC Demokraticna stranka upokojencev Slovenije Drage upokojenke in upokojenci, cenjene volivke in spoštovani volivci! »Moje ime je Evgen Primožic, rojen sem bil leta 1956 v Postojni. Mlada leta sem preživel v Pivki. Sem magister znanosti. Zaposlen sem bil v Teritorialni obrambi Republike Slovenije, pozneje v Slovenski vojski, kjer sem se upokojil kot polkovnik. V Slovenski vojski sem opravljal vec odgovornih dolžnosti. V letih 1990 in 1991 sem bil organizator obrambnih priprav na vojno, sem veteran vojne za Slovenijo. Sem predsednik DeSUS Pivka, predsednik Društva upokojencev Pivka in clan drugih društev in zvez ter v zadnjem mandatu tudi obcinski svetnik Obcine Pivka. Obljubim vam, da se bom v naslednjem mandatu zavzemal za vas, dragi sodržavljani. Vaši interesi in potrebe mi bodo vodilo. Najpomembnejši programski cilji so: . pokojnine, razprave o prihodnjih pokojninskih reformah za varno in dostojno starost, postopno zvišanje dela vdovske pokojnine, . javno in dostopno zdravstvo ter javno šolstvo in reformo le-tega, . uveljavljanje temeljev dolgožive družbe, . spoštovanje demokraticne ustavne ureditve, . ohranitev zdravega okolja in zeleni razvoj, . zmanjšanje obremenitve vadbišca Pocek, proti zajezitvi potoka Suhorce in Padeža, . preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico ter . enakopravnost žensk v družbi, pravicnost, solidarnost, reformo volilnega sistema, spoštljivost vseh deležnikov v družbi tudi na drugih podrocjih življenja in dela.« Vaš kandidat mag. Evgen Primožic. DeSUS se bo zavzemal, da skupaj z društvi, s civilno družbenimi gibanji, iniciativami ter posamezniki izvede spremembe, da se prepreci razkroj družbenega tkiva naše družbe. Potrebe cloveka -državljana postavljamo pred kapitalom, ob zavedanju, da se moramo prilagajati spremembam na podrocju kapitalskih tokov. Država mora zašcititi svoje državljane, kot šibkejšo stran v globaliziranih procesih. Vabimo vas, da na državnozborskih volitvah obkrožite na volilnem listku našega kandidata mag. Evgena Primožica, ki se bo poleg nevednega zavzemal za boljše življenjske razmere otrok, mladih, delovno aktivnih in upokojencev ter invalidov, kot tudi drugih ranljivih skupin v naši državi. Zavzemal se bo tudi za medgeneracijsko solidarnost in za boljše bivanjske razmere mladih, delovno aktivnih in starejših. Vaš glas za našega kandidata mag. Evgena Primožica pomeni, da bomo zvesto zastopali vaše interese, drage volivke in spoštovani volivci. Sodelovali bomo z vsemi, ki jim je mar za napredek Slovenije. Obcinska odbora DeSUS Pivka in Postojna OBVESTILA O ZAPORAH CEST ZAPORA CEST NA OBMOCJU RADOHOVE VASI V PIVKI Od 24. 01. 2022 do predvidoma 01. 07. 2022 bo zaradi rekonstrukcije vodovoda in gradnje kanalizacije v Radohovi vasi popolna zapora posameznega odseka cest. Dostop za stanovalce bo urejen interno z vodstvom gradbišca glede na potek del. DELNA ZAPORA DRŽAVNE CESTE ILIRSKA BISTRICA - PIVKA Krajane in ostale uporabnike državne ceste na odseku Ilirska Bistrica - Pivka (od km 13,930 do km 14,520) obvešcamo, da bo zaradi izvajanja rekonstrukcije vozišca spremenjen prometni režim, in sicer: DELNA ZAPORA CESTE od 01.03.2022 do 30.06.2022. Zaradi možnih zastojev se na pot podajte prej. Prosimo za razumevanje in strpno vožnjo! REKONSTRUKCIJA CESTE DO VASI PARJE Izvajalec del CPK d.d. je pricel z deli rekonstrukcije ceste Pivka – Zagorje na odseku do vasi Parje. Izvajalec bo dela prvotno, vkljucno z asfalti in dokoncanim plocnikom ter kolesarsko stezo, izvedel do vasi Parje, nato pa sledijo dela v samem centru vasi, kjer je zahtevnost rekonstrukcije nekoliko vecja zaradi obstojecih komunalnih vodov. Zaradi del bo postavljena polovicna zapora vozišca. Dela bodo v celoti predvidoma koncana do konca meseca oktobra 2022. Hvala za razumevanje. Obcina Pivka ZAPORA CESTE PALCJE - JURŠCE Od 09.03.2022 od 7:00 do predvidoma 15.04.2022 do 19:00 bo zaradi sanacije ceste in preplastitve pomicna izmenicna delna zapora na delu lokalne ceste od naselja Palcje do naselja Juršce. Voznike prosimo za strpno vožnjo, krajane Palcja in Juršc pa za razumevanje! Novi Zavod za turizem je ob svoji ustanovitvi prevzel tudi upravljanje Krpanovega doma in s tem organizacijo pivškega kina. Ogledi filmov so bili leta nazaj pivška navada in dober nacin preživljanja vecerov ob vikendih in med tednom. Razvoj digitalizacije je omogocil, da si lahko doma ogledamo prakticno vso filmsko ponudbo z udobja lastnega kavca. Dvoletno kovidno obdobje je domace oglede samo še utrdilo. Navado ogleda filmov v kinodvorani bomo, tako upamo v Zavodu, pocasi le pridobili. Ne gre le za ogled filma na velikem platnu, gre za doživetje. Z otrokom, v paru, s prijatelji. Po filmu sledi še pijaca in druženje v bližnjem lokalu. Tam se o filmu pogovoriš, poješ še kaj sladkega, poleti sladoled in se zadovoljen vrneš domov. Skupen obisk kino predstav je bil v preteklosti prvi nacin zmenka med mladimi zaljubljenci. Nekateri pari so romantiko skupnega filmskega vecera znali ohraniti še vrsto let. Ko naštevamo dogodke v Pivki, velikokrat pozabimo na kino. To je kulturni in družabni dogodek. Vsak film doda novo zgodbo, nov pogled na svet. V kinu si zbran, ni domacih dražljajev in motenj. Je dogodek. V Kinu Pivka ponujamo zanimiv in aktualen izbor filmov, filmi, ki se vrtijo v svetovnih metropolah, se istocasno vrtijo tudi v Pivki. Poskušali se bomo prilagajati tudi okusu posameznih skupin; športnikom, starejšim, mladim, otrokom. Zaenkrat nacrtujemo predstave ob sobotah in nedeljah, urnik lahko za zaprte skupine tudi prilagodimo. Vse obcane in ostale ljubitelje sedme umetnosti prijazno vabimo v kino. Ne bo vam žal! Kino predstave so na sporedu vsako soboto in nedeljo z risanko ter filmsko uspešnico. Skupno kar 20 projekcij vsak mesec. Ježek Sonic 2 (Sonic 2) | Družinski animirani film | Sinhronizirano Po dveh letih se na velika platna vraca priljubljeni modri ježek Sonic, ki se bo moral po premoci nad zlobnim dr. Robotnikom tokrat soociti s še vecjim izzivom in grožnjo v drugem delu animirane družinske pustolovšcine Ježek Sonic 2. Potem ko se je ježek Sonic ustalil v Green Hillsu, si nadvse želi dokazati, da ima vse, kar potrebuje, da postane pravi junak. Ko pa se dr. Robotnik vrne, tokrat z novim partnerjem po imenu Knuckles, in išceta smaragd, ki ima moc uniciti civilizacijo, bo ježek Sonic na preizkušnji. Moci bo združil s partnerjem po imenu Tails: skupaj se odpravita na potovanje po svetu, da bi poiskala smaragd, še preden zaide v napacne roke. Barabe (The Bad Guys) | DRUŽINSKI ANIMIRANI FILM | Sinhronizirano Še nikoli ni nikomur uspelo tako mocno pogrniti pri poskusu biti dober, kot je barabam. Prihodnje leto na velika platna namrec prihajajo animirani zlobneži - g. Volk, g. Kaca, g. Piranja, g. Morski pes in gdc. Tarantela, ki se pripravljajo na najvecji rop v animirani akcijski komediji Barabe. Gre za novo akcijsko komedijo studia DreamWorks Animation, ki je posneta po seriji knjižnih uspešnic New York Timesa, ko kriminalna ekipa živalskih izobcencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej - postati vzorni državljani. Animirano akcijsko komedijo je režiral Pierre Perifel (animator pri franšizi Kung Fu Panda), posneta pa je po uspešni poucni knjižni seriji Aarona Blabeyja. Svoje glasove so glavnim junakom posodili igralci Sam Rockwell, Marc Maron, Craig Robinson, Anthony Ramos in Awkwafina. V naših kinematografih bo na voljo sinhronizirana razlicica. Film distribucije Con film d.o.o.: Morbius (Morbius) | AKCIJSKA DOMIŠLJIJSKA DRAMA | podnapisi Morbius pripoveduje o biokemiku Michaelu Morbiusu, dobitniku Nobelove nagrade, ki skuša ozdraviti svojo redko krvno bolezen z eksperimentalnim postopkom, s katerim združuje ucinke elektrošokov in netopirjev. Izid je neizbežno katastrofalen in dr. Morbius se spremeni v živega vampirja. Potreba po krvi za preživetje in izogibanje dnevni svetlobi sta med znacilno vampirskimi lastnostmi, ki jih pridobi, poleg tega pa je zdaj tudi sposoben leteti, ima nadcloveško moc in zmožnost celjenja ran. Ko ugrizne žrtve in jim izsesa kri, se napadi pogosto koncajo s smrtjo, toda žrtve se ne spremenijo v vampirje. Morbiusu se taka žeja po krvi gnusi, toda nazadnje jo sklene izkoristiti za preganjanje zlocincev, ki se mu ne zdijo vredni življenja. Film distribucije Blitz Film & Video Distribution: Magicne živali: Dumbledorjeve skrivnosti (Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore) | DRUŽINSKI | Podnapisi Warner Bros. Pictures predstavlja Magicne živali: Dumbledorjeve skrivnosti, najnovejšo pustolovšcino carovniškega sveta, ki jo je ustvarila J.K. Rowling. Profesor Albus Dumbledore (Jude Law) se zaveda, da želi veliki temni carovnik Gellert Grindelwald (Mads Mikkelsen) prevzeti nadzor nad carovniškim svetom. Ker ga sam ne more zaustaviti, zaupa magizoologu Salamandru Scamandru (Eddie Redmayne), da sestavi in vodi neustrašno ekipo carovnikov, carovnic in enega pogumnega "ne-maga" na nevarno misijo, kjer naletijo na stare in nove magicne živali in zveri ter se spopadejo z narašcajoco legijo Grindelwaldovih privržencev. Vendar pa Dumbledore pri tako velikem tveganju in nevarnosti ne more za dolgo ostati le na stranskem tiru. NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA sreda, 23. marec ob 16.30, Podjetniški inkubator Perspektiva MODUL 'SKOK NA SPLET' – KAKO DOBRO FOTOGRAFIRATI SVOJE IZDELKE Informacije in prijava na info@inkubator-perspektiva.si. (organizira: Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva) petek, 25. marec ob 19. uri, galerija v Krpanovem domu ODPRTJE RAZSTAVE STARA ŠOLA ŠTEVILKA 1 (organizira: Marjeta Marincic) sobota, 26. april od 9. ure dalje, vsa naselja v obcini Pivka OCISTIMO PIVKO 2022 V primeru slabega vremena, se akcija prestavi na 2. april. (organizirajo: Obcina Pivka, trška skupnost, vaške skupnosti) nedelja, 27. marec ob 19. uri, Krpanov dom Pivka GLEDALIŠKA IGRA, KOMEDIJA RAZOCARANA GOSPODINJA (organizira: Zavod Zimske urice) sreda, 30. marec ob 16.30, Podjetniški inkubator Perspektiva MODUL 'SKOK NA SPLET' – PRIPRAVA SPLETNE STRANI V ENEM DNEVU Informacije in prijava na info@inkubator-perspektiva.si. (organizira: Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva) cetrtek, 31. marec ob 16. uri, Krpanov dom Pivka SRECANJE MLADIH OB OBLIKOVANJU STRATEGIJE ZA MLADE 2022-2026 (organizator: Obcina Pivka) petek, 1. april ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE – NEŽA KNEZ: Predlogi in poskusi #2 Razstava bo na ogled od 1. do 22. aprila 2022. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 2. april ob 9. uri, Center o velikih zvereh DINA SRECANJE AMBASADORJEV ZNAMKE MEDVEDU PRIJAZNO (organizira: Zavod za turizem Pivka) sobota, 2. april, vasi po Obcini Pivka AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV (organizira: Publikus) nedelja, 3. april ob 11. uri, Stara Sušica KOMEMORACIJA PRED SPOMENIKOM BORCEV ISTRSKEGA ODREDA NA STARI SUŠICI (organizirata: ZB Postojna in Obcinski odbor ZB Pivka) sobota, 9. april ob 10. uri, Hiša kulture Pivka OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA OB RAZSTAVI NEŽE KNEZ (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 15. april ob 17. uri, Hiša kulture Pivka DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI NEŽE KNEZ (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 15. april ob 18. uri, Center sodobne umetnosti Pivka, Etno muzej Klenik (Klenik 22) ODPRTJE MEDNARODNEGA PROJEKTA "DOTIKI" (organizira: Center sodobne umetnosti Pivka) sobota, 30. april od 18. ure dalje, igrišce pri dvorani Skala v Pivki KRESOVANJE NA PIVŠKEM Z ANSAMBLOM BISERI Vstop je prost. (organizira: Klub študentov obcin Postojna in Pivka) petek, 6. maj ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE – UROŠ WEINBERGER: Projectories Razstava bo na ogled od 6. do 27. maja 2022. (organizira: Hiša kulture Pivka) ponedeljek, 9. maj ob 17. uri, Krpanov dom Pivka PRIREDITEV OB OBCINSKEM PRAZNIKU (organizira: Obcina Pivka) sobota, 14. maj, Park vojaške zgodovine Pivka FESTIVAL MINIATUR 'SVET V MALEM' (organizira: Park vojaške zgodovine Pivka) sobota, 14. maj ob 10. uri, Hiša kulture Pivka OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA OB RAZSTAVI UROŠA WEINBERGERJA (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 20. maj ob 17. uri, Hiša kulture Pivka DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI UROŠA WEINBERGERJA (organizira: Hiša kulture Pivka) vsako soboto in nedeljo KINO PIVKA Aktualen spored kino predvajanj je objavljen na spletni strani Zavoda za turizem Pivka (www.visitpivka.si), zavihek Kino Pivka, na spletni strani Obcina Pivka in na FB strani Kino Pivka. vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna • SVETOVALNO SREDIŠCE • SREDIŠCE ZA SAMOSTOJNO UCENJE • VREDNOTENJE SLOVENSKEGA JEZIKA Brezplacno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira: Ljudska univerza Postojna) DINA PIVKA torek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 PARK VOJAŠKE ZGODOVINE Marec, april: pon.–pet.: 11.00–15.00 sob., ned., prazniki: 10.00–16.00 Maj: pon.–pet.: 10.00–16.00 sob., ned., prazniki: 10.00–18.00