recenzije 219 instrumenta za oblikovanje globalnih diskurzov edukacijskih politik in kot baze dokazov za ustvarjanje politik v različnih nacionalnih konte­ kstih odvisna predvsem od tega, da dosežke primarno pripisujemo politi­ kam.” Pod krinko suhega in sterilnega pozitivizma je kompleksnost edu­ kacije zreducirana predvsem na tehnični problem, ki išče odpravo svojih težav, objektivni pogoji, kot so razlike med spoli ali socialno­ ekonomske neenakosti, pa so prepoznani zgolj kot zunanji dejavniki, ki jih lahko re­ gulirajo taktično zastavljene politike. S tem pa, kot opozarja W. Brown (2015), družbeni sistemi, med njimi tudi edukacija, postanejo v jedru de­ politizirani, vprašanja družbenih razmerij moči so praktično prekrita in prikrita, prizadevanja za tovrstne premisleke o edukaciji pa diskreditirana kot premalo konstruktivna, zastarela ipd. Zbrani prispevki neposredno obravnavajo specifične vidike privlač­ nosti raziskave PISA pri odločevalcih, brez pretenzije po ponujanju do­ končnih odgovorov na to vprašanje. Obsežnejša analiza dominantne po­ litične racionalnosti, ki sloni na zamiku v delovanju moči od vladanja k vladovanju (governance) in v jedru katere se nahaja ideja, ki jo je precej nedvoumno artikuliral tudi zgoraj omenjeni vodja strokovne skupine za pripravo bele knjige, ko je izjavil, da se je treba “razvijati, konstantno biti najboljši in tekmovati s svetom” (MMC, 22. januar 2020), pa je skozi ne­ katera besedila prisotna predvsem posredno in terja neko drugo delo, z drugačnim kategorialnim aparatom. Literatura Brown, W. (2015) Undoing the Demos. New York: ZONE BOOKS. MMC. (22. januar 2020) Ministrstvo za šolstvo: Nova bela knjiga bo odziv na družbene spremembe. Spletna stran: https://www.rtvslo.si/slovenija/ ministrstvo-za-solstvo-nova-bela-knjiga-bo-odziv-na-druzbene-spre- membe/512358 (pridobljeno 18. 7. 2020). Nika Šušteršič doi: https:/ /www.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)215-219 Orellana Garcia, Pelusa, Baldwin Lind, Paula (ur). Reading Achievement and Motivation in Boys and Girls – Field Studies and Methodological Approaches. Springer International Publishing, 2018. Branje nam omogoča »stati na ramenih velikanov«, črpati znanje iz zgodovine človeštva in graditi na osnovah, ki so jih postavili tisti pred nami. Kot tako predstavlja četrto dimenzijo človeške evolucije in njegove šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2 220 pomembnosti ter pomena ne moremo dovolj poudariti, saj je predpogoj za uspeh posameznika in družbe kot celote. A če smo kot družba morda napredovali in osnovna pismenost prebivalstva ni več vprašljiva, je sedaj nastopil čas, da se posvetimo tudi kakovosti branja. Vsem, ki se ukvarja­ jo z izobraževanjem, je tako skupno vprašanje, kako sam proces opisme­ njevanja in razvoja kakovostnega branja zastaviti na strokovnih temeljih, ki bodo zagotavljali uspešno učenje, mišljenje in napredovanje vsakemu učencu v izobraževalnemu sistemu. Po prepričanju avtorjev v tej knjigi raziskovanje dejavnikov motivacije za branje lahko predstavlja tovrsten preboj v opismenjevanju prihodnjih generacij. Knjiga predstavlja celovit pregled področja motivacije za branje in bralnih dosežkov, v njej pa so predstavljena tako teoretska izhodišča kot tudi konkretne raziskave in metaštudije. Na zanimiv način povezuje te­ oretične in praktične pristope k spodbujanju in preverjanju branja, poleg tega pa nam omogoči vpogled, koliko spremenljivosti v bralnih dosežkih lahko pojasnimo z dejavniki motivacije. Interdisciplinarno pokrije vsa te­ meljna področja, povezana z branjem in bralno motivacijo, in tako pred­ stavlja dobro izhodišče za spoznavanje področja. Najprej je predstavljen splošni pregled področja motivacije in pre­ vladujočih teorij, pri čemer so izpostavljene glavne podobnosti in razlike med njimi. Knjiga teorije razdeli v tri priložnostne kategorije: teorije, ki vključujejo instinkte, potrebe in kot proces izpostavljajo ojačevanje vede­ nja; teorije, ki vključujejo prepričanja, vrednote in cilje, ter tretjo skupino, ki predstavlja nevroznanstvene in nevropsihološke poskuse razumevanja branja in bralne motivacije. S tovrstnim ozadjem je v nadaljevanju laže sle­ diti dejavnikom, ki vplivajo na motivacijo za branje, saj se običajno teoret­ sko umestijo v eno od omenjenih skupin teorij. V knjigi se različni avtorji spoprimejo z vprašanjem razlik med spo­ loma pri branju in motivaciji. Izpostavijo vpliv napačnih interpretacij in reprezentacij na motivacijo dečkov in deklic in iz zapisov v znanstveni li­ teraturi izluščijo dva glavna miselna vzorca: tiste, ki trdijo, da so deklice v bralnem razumevanju boljše od fantov, in druge, ki trdijo, da razlik med spoloma ni. Z zgodovinskim pregledom raziskav in ugotovitev nakažejo, da do konca prve polovice dvajsetega stoletja raziskovalci ne odkrivajo no­ benih razlik med spoloma. Temu sledi obdobje, ko se te razlike poudarja in celo razume kot naravno danost. Ne glede na to, da razkorak med dečki in deklicami pri branju niha glede na specifično komponento branja, ki jo testiramo, pa usmerjanje po­ zornosti izključno na zaostajanje dečkov ali na drugi strani na visoke do­ sežke deklic spodbuja stališča, ki lahko vplivajo na navdušenje in vztraj­ nost učencev obeh spolov in s tem na njihovo motivacijo za branje. Dekleta recenzije 221 imajo v večini raziskav v povprečju boljši dosežek pri branju, a tu ne gre za kako skrivnost; dekleta imajo namreč bolj pozitiven odnos do branja, pre­ berejo več knjig, bolje berejo in imajo bolj razvito »bralno samopodobo« (ang. self-concept). Ko enkrat upoštevamo omenjene dejavnike, spol ne po­ jasnjuje več spremenljivosti v bralnih dosežkih. Knjiga nas tudi uči, da pelje pot do višje motivacije fantov za branje preko spodbujanja branja vseh, tudi deklet. Npr. raziskovalci poročajo o večjem zadovoljstvu ob branju in višjih dosežkih tako fantov kot deklet na šolah, kjer je delež deklet večji. Do tega pride, ker imajo dekleta več social­ nih stikov in v povprečju več prijateljev, v akademskem vrstniškem okolju z več dekleti pa je več podpore branju, ki je tudi bolj cenjeno. Zelo zanimiv del knjige je posvečen okoljskim dejavnikom, ki vpliva­ jo na motivacijo učencev za branje – družini s socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi značilnostmi, vplivu sovrstnikov in vplivu države (družbe), v kateri živijo. Presenetljiva je npr. ugotovitev o razlikah v tem, kako fantje in dekleta izkoristijo socialno­ ekonomski potencial svojega družinskega okolja. Po raziskavah sodeč fantje več pridobijo od izobraževalnih virov, ki so na voljo doma, dekleta pa bolje izkoristijo socialni kapital družine (npr. multikulturne stike družine z okoljem). Knjiga poudarja pomen majhne razslojenosti v družbi oziroma vpliv neenakosti. Ne gre le za življenje pod pragom revščine in prikrajšanost za osnovne dobrine na eni strani in zelo visok SES na drugi strani, ampak za splošno dobrobit. Večja enakost namreč predstavlja tudi večjo enakost iz­ obraževalnih virov. Ker z naraščanjem količine virov dosežki ne naraščajo linearno, ampak pride do zmanjševanja učinka (angl. diminishing return), je pomembno, da ima kar največji del populacije zagotovljen relativno pe­ ster osnovni nabor virov. To ima pozitiven učinek tudi zaradi posledičnih socialnih interakcij med učenci, saj se človek raje druži s sebi podobnimi, in če so si učenci z vidika družbene (ne)enakosti bolj podobni, potem se na ta način povečuje tudi socialna interakcija med njimi in vsi bolj napre­ dujejo, povezanost dosežkov z značilnostmi družinskega okolja pa je nižja. Zanimivo je v državah z večjo izkazano družbeno enakostjo običajno raz­ korak v dosežkih v prid deklet večji, saj širok javni nabor izobraževalnih virov, ki je dostopen vsem, bolj koristi njim oziroma ga bolje izkoristijo. Cilj šolanja mora biti motiviranje vseh učencev za branje. Ker gre za veščino, ki jo posameznik začne pridobivati že v otroštvu, je zelo po­ membno usklajeno in tvorno sodelovanje staršev in šole. Pomembna je usklajenost, saj le v pozitivnem okolju spodbud in primerne zahtevnosti nastajajo izkušnje uspeha, ki ojačujejo zaznavo lastne uspešnosti pri bra­ nju in spodbujajo tako motivacijo kot druge značilnosti, ki vodijo učenca do uspešnega bralca. šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2 222 Starši z višjo izobrazbo bodo v povprečju bolje strukturirali otrokov čas, organizirali redne urice za branje, pohvalili in nagradili otroke za iz­ kazan trud in jim pomagali ozavestiti posledice nezavzetosti. Na ta način bodo spodbujali zavzetost in motivacijo, vztrajnost in učne navade in po­ sledično tudi višje dosežke pri usvajanju branja. Ker pa vsi učenci ne izha­ jajo iz enakega okolja, se mora šola truditi tovrstne pogoje nuditi kar naj­ več otrokom in tako zagotavljati visoke dosežke za vse učence. V sklepnem delu knjige so opisane posamezne konkretne raziskave na polju motivacije za branje. Prva raziskava npr. izpostavlja pomen mo­ tivacije za branje v vrtcu in prvih letih šolanja, še posebno za otroke, ki jim branje dela težave. Druga raziskava ima podobno raziskovalno vpra­ šanje, a nekaj let starejše učence (3., 4. in 5. razred), in ugotavlja, kako iz leta v leto raste delež variance bralnega dosežka, ki ga pojasnjuje učenče­ va zaznava lastne učinkovitosti branja (angl. self concept). Ostale raziska­ ve predstavljajo podobne ugotovitve, a v različnih kontekstih (Finska, Tajvan) in pri različno starih učencih. Več raziskav osvetli tudi pomen različnih pristopov k poučevanju, ki spodbujajo bralno motivacijo, in pomen privlačnosti učnega gradiva za mlade bralce, specifično tudi za fante. Knjiga je na eni strani zelo zanimiva za raziskovalce v polju bra­ nja, bralne motivacije in dejavnikov, ki vplivajo na branje (in bralno mo­ tivacijo), na drugi strani pa tudi za šolnike, starše in vse, ki se z branjem svojih otrok in učencev srečujejo neposredno v vsakodnevnih situacijah. Zelo konkretni in kakovostni opisi ugotovitev o značilnostih okolja, ki prispevajo k motivaciji za branje, ter raziskave o uspešnih pristopih po­ učevanja namreč nudijo veliko priložnosti za dobro razumevanje vpli­ vov navedenih dejavnikov in omogočajo pripravo konkretnih aktivnosti, ki lahko motivacijo povečujejo. Z naborom tako teoretičnih kot empi­ ričnih tem knjiga ustvari kritično maso, iz katere je laže izluščiti trenu­ tno aktualna spoznanja o motivaciji za branje in jih umestiti v prakso. Učenci, pa naj gre za fante ali dekleta, se namreč učijo na različne nači­ ne in en sam pristop ne deluje za vse. S primerno diferenciacijo pa lah­ ko napredujejo vsi. Gašper Cankar doi: https:/ /w w w.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)219-222