38. štev.
VVsjfc v
ctio leto Knl ie<a , *«trt let* . «s a.asec
Ljubljani;
K 56--
b 28—
n 14--»	5	—
po pošti:
*# i=eio leto nsorej	K	60* ~
'4a >ets	,	,	3o-_
sa	četrt leta	n	b	jg._
™	*" m«««:	.	’	5-50
V Ljubljani, torek 10. februvarja 1919.
II. leto.
Na pčs-ntenetiaročbebras po&iljatve denarja »e ne moremo ozirati.
Naročnltti naj pošljejo naročnino po nakaznici. ■
fniofc
• n
s« računajo po polnem prostora In si-.i 1 rnra visok ter 93 trnu Širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je an »turem trgu (Uev. 48. pravsiistvo je na Marijinem trg« fttev. 8. — TeleKon fttev. 360.	=~~s=~i^~==
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka \elja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inaeratov i. dr. ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo, — Rokopis? se ne vračajo.
Italijanom veleval, da ne ovirajo uporabe našega jezika v mejah našega jezikovnega območja. Tega bi tembolj ne smeli delati, ko bi jim bilo na tem, da vlada meti našo mlado državo in Italijo prijateljstvo. Toda vse kaže, da Italijanom ni do našega prijateljstva, ker delaio uprav sistematično za za-sirupljenje razmer med obema narodoma. Bilo jim. Ako Italijani ne potrebujejo našega prijateljstva, jim moremo povedati, da potrebujemo mi še manj njihovo. Toda zdi se, da hočejo Italijani po vsej sili, da bi o bodoči meji med Jugoslavijo in Italijo odločil meč, ker se nadejajo, da bi v tem slučaju mogli raztegniti svoje meje še bolj proti vzhodu. Ako hočejo Italijani izvršiti tudi to, se mi ne ustrašimo, smo obračunali s Turki, Nemci in Madžari, bomo tudi z Italijani.
Kaj je povzročilo razpad so^ke armade?
To vprašanje je naenkrat stopilo v diskusijo političnih krogov. Kakor zatrjujejo, se celo mirovna konferenca zanima za to stvar iz tega razloga, ker na eni strani Italijani povdarjajo, da imajo edino oni na tem zasluge, na drugi strani pa skušajo sedaj tudi Madžari to velevažno dejstvo za sebe eks.ploatirati in bi si radi na ta način pridobili simpatije antante.
Madžarski poioficijozi trosijo sedaj vesti, da sta se že 21. oktobra spun-tali 17. in 20 divizija. Boroevič sam se je baje pogajal s temi puntarji, in 26. in 27. oktobra so baje Italijani prebili vsled tega upora fronto. Za fronto se je nahajalo 100000 mož ogrskih polkov, ki niso hoteli več na fronto. V dneh od 28. do 30. oktobra sploh niso prišla nobena poročila več na fronto. Oficirji so šele v Celovcu zvedeli, kaj se godi na Ogrskem, posebno pa v Budimpešti. Jasno je, da bi se nobeni sili več ne posrečilo, te popolnoma demoralizirane armade držati pod orožjem.
Tako slikajo sedaj Madžari dogodke v oktobru.
Maršal Botoevič pa popravlja v
dunajski „Neue Freie Presse" ta poročila tako-le:
„Ni res, da se je začel razpad cele fronte deset dni pred revolucijo v Budimpešti. O kašnem razsulu pri mojih armadah med Brento in morjem sploh ni mogoče govoriti. Te čete so kljubovale vsem sovražnim vplivom fronte kakor tudi zaledja. Niti permanentni glad ni upognil njihovega duha.“ „Ni res, da bi bila sila italijanskega sunka razbila celo fronto. Niti 27. oktobra niti prej ali pozneje ni bila prebita fronta pri mojih armadah. Sovražnik je napadal od 24. do 28. oktobra med Brento in Pijavo brez-vzpešno. Še naslednje dni smo začeli po ukazu vrhovnega armadnega vodstva, ne pa vsled kakih dogodkov pri mojih armadah, izpraznjevati Benečijo. To izpraznje-vanje torej ni bilo v zvezi z razpadom mojih armad.“
„Tudi ni res, da mi je skupina nadvojvode Jožefa sporočila, da sta 20. in 38. divizija honvedov sklenili, da polože orožje in da se vrneta v domovino. 20. honvedska divizija sploh ni bila pod poveljem nadvojvode Jožefa, ampak pod mojim poveljem in ni nikoli kaj takega sklenila.
Ko.ično tudi ni res, da bi se bilo začelo pri mojih armadah razsulo, ko se je izvedelo o tem sklepu 20. in 38. divizije. Resnica je, da so moje čete skoro polnoštevilno dosegle staroavstrijsko mejo in da so šele potem za-pale razkrajajočemu vplivu zaledja."
Te Boroevičeve trditve so resnične. Zaledje je bilo v resnici oni faktor, ki je uičujoče deloval na razpad Boroevičevih armad in na propast nemško madžarskega gospodstva podonavske monarhi j e. Katero zaledje je to bilo? To razkrojajoče zaledje, o katerem govori maršal Boroevič, pa je bila Ljubljana v svojem revolucionarnem razmahu v dneh od 29. oktobra do 3. novembra 1918, 1 le,kakor vulkan uplivala najprej n a etapo Boroevičevih armad in potem na frontne cete same. Sedaj nam najmerodaj-nejža oseba potrjuje, da je bila ok-
toberska »revolucija« tako dalekosež-nega pomena, kakor jih je imela malo-katera revolucija v zgodovini: razrušila je milijonsko armado in obenem nemško-madžarsko monarhijo. Mi Slovenci ki smo bili to, čeprav se v začetku niti zavedali nismo, kaj smo s svojo revolucijo dosegli zase in za celo antanto. Opozorili so nas šele drugi na to.
Vse premalo se je doslej o tem pisalo in v svoji znani skromnosti ali bolje rečeno nerodnosti nismo znali tega izrabiti pri antanti za sebe.
Popravimo zamujeno, kolikor se še da popraviti. Povejmo javno, kar vemo o dogodkih teh dni.
Po sodbi udeležencev manifestacije 2 9. oktobra je smatrati kot revolucijonaren akt odločilnegapomena pogumen nastop poročnika dr. R„ ki je za slovensko vojaštvo javno, na svečan način odrekel pokorščino avstrijskemu cesarju ter prisegel zvestobo Jugoslaviji. To dejanje je elektriziralo ne samo Ljubljano in ostalo Slovenijo, ampak kakor je bilo posneti iz dunajskih in budimpeštanskih časopisov, je bilo ob enem s:gnal za revolucijonaren naskok na absolutistično-aristokratsko monarhijo.
Ta duh odločnosti je navdajal potem naše narodne straže ravno v naslednjih dneh, ko je grozila od soške armade naši domovini največja nevarnost, kar sf jih moremo misliti.
Za dogodke, ki so se vršili 29. in naslednje dni v Ljubljani, so zvedela poveljstva v Vidmu in v San Vito še tisti dan. Vesti o tem suj se bliskoma razširile po vsej etapi I&ro-evičeve armade in so povzročile med četami v etapi pravo paniko.
Take vznemirjajoče vesti je, kakor znano, širil po telefonu iz štacij-skega poveljstva v etapo poročnik dr. R. Na ta način je zbegal vso etapo tako, da je pustivši fronto samo na bojišču Boroeviču dobesedno vzeto „ušla“ in se je v divjem teku spustila proti Ljubljani iz strahu, da ne pride v ujetništvo »Angležev**, ki so
Neprijetno sosedstvo.
Ni je na svetu neprijetneje stvari, kakor neprijeten sosed. Ta neprijetnost Se pa še pomnoži, ako ima človek Posla kar z večimi neprijetnimi sosedi naenkrat. Življenje v taki sosesčini postane pravi ptkel. Mi Jugoslovani bi mogli o tem povedati svoje. Več kot eno tisočletje so nam grenili življenje Nemci, Madžari in Italijani — da o Turkih niti ne govorimo. O Madžarih in Nemcih smo napravili že davno svoj sklenieni račun, dočim smo si za Italijane ohranili vzl'C vsemu še nekaj simpatije/Bili smo pač mnenja, da se italijanskega naroda ne sme istovetiti z ‘Tenegati in par tisoč potomci beneških naseljencev ob naši obali. Zasedenje naših krajev po italijanski armadi nas je prepričalo, da smo se motili. Naše ljudstvo je sprejelo Italijane povsod kot zaveznike, a gotovo nikjer kot sovražnike. Vzlic temu pa so Italijani — ne da bi jim bilo naše ljudstvo dalo najmanjši povod za to — začeli postopati v zasedenih ozemljih kot sovražniki. Proti jasnim določbam mednarodnega prava uvajajo v naše šole in urade italijanski jezik, prepovedujejo naše trobojnice in narodne znake, zahtevajo cd naših duhovnikov, da, P.r|djgujejo v cerkvah italijanski, polnijo ječe z našimi ljudmi itd. Nagajajo nam tudi na mirovnem kongresu, kjer se je njih spletkarenju posrečilo doseči, da naša država še danes ni priznana. Poleg vsega tega ovirajo Italijani tudi promet v zasedenem ozemlju. Konečno so vendar milostno dovolili trgovsko korespondenco med Jugoslavijo in zasedenimi ozemlji, toda pod pogojem, da mora biti korespondenca pisana po možnosti v italijanskem, francoskem ali angleškem, izjemoma eventuelno tudi v nemškem jeziku.
Tako torej Italija žali naš jezik tudi tu. Da se tu ne gre za drugo, kakor za žaljivo šikano, leži na dlani. V italijanski armadi je dovolj oficirjev, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika in bi mogli opravljati službo cenzorja slovenskih oziroma srbo-hrvatskih pisem. Že navaden takt bi
VLADIMIR LEVSTIK.	19.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Deset minut po enajstih pa se je vendar prikazala na piagu ogromna Smučiklasova postava; goste je bil imel, ki se niso znali izgubiti o pravem času. Vseobče čuvstvo odrešenja je prešinilo navzoče ako ne drugega, je prinesel vsaj merodajno mnenje, katerega se poprimejo vsi, pa naj bo pravo ali krivo. Smučiklas je tukoj zaduhal nekaj posebnega, toda v svesti si svojega dostojanstva je napravil ravnodušen obraz in ni niti trenil z očesom, ko so mu povedali nezaslišano zgodbo. Le drobna iskrica se jo zbudila v njegovem pogledu, žarela čimdalje svetlejša ter užgala nazadnje ves zaripli obraz, da jc plesala sleherna gubica tolšče kakor ošaben in prezirljiv plamenček; odvetnik je dobro znal, da polaga s tem nasmeškom temelj javnemu mnenju glede na profesorjev doživljaj. In družba ga je razumela. Smehliaj pomilovalnega napuha se je razlezel kroginkrog mize: ubogi, klavrni stari, ki sme-si pred grofom sebe in vso našo družbo; kaj poreče velikaš, ako nas bo sodil po takem človeku! šele ko so omenili snubitev, je Smučiklas odprl zatvornice in se spustil v tak grohot, da so cingljala stekla na oknih in kozarci na mizi:
»Hah, hah, hah!« je hreščal sunkoma, udrihaje po kolenih. »Križ božji, ali sevam meša v glavi? Babe, stare, prifrknjene, da .bi vas tristo hudičev!
Grof in Pohlinova hči: kako naj postavi takšnega tasta pred svojo oblizano žlahto? Hohohoho! loj norci, da bi vas tudi —* Smeh ga je zvijal na stolu; sinel je v obraz in oči so mu iezie jz jam>
Družba je stregla roditeljevo zmerjanje v svoja srca kakor blagodejno roso ter se pridruževala njegovemu smehu; knko pa, grof in Pohlinova hči! Javno mnenje je bilo narejeno.
»Ali vam res ne pride na um,« je povzel Smučiklas, ko si je temeljito poplaknil grlo, »ali res niste zmožni izračunati na prste, da ni mogoče? Stavim, da gobezdate žc ves večer o tej kuharičini bajki — mislim namreč ženitev, zakaj ostalo je druga reč. ..«
In spretno je razjasnil istorijo, kakšna da je po njegovi sodbi. Visokorodje, ki je včeraj lezel vanj v kavarni, pa današnji grof sta nedvomno ena in ista oseba; kako sta prišla v stike, je vprašanje, ki ga pojasni čas; prejkone se je Pohlin prismolil k njemu in ga šiloma povlekel na njegov dom, da bi se posladkal vsaj enkrat pred smrtjo v tako gospodski družbi. Kdo bi zameril siromaku, da igra pajaca pred vsem mestom in še pred tujcem povrhu? Ako se misli grof kaj ogledati med nami, bo kmalu spoznal ljudi, ki imajo trdi tilnik in več ponosa v sebi’
»Tako je!« so pritrjevali znanci te dvigali čaše. »Živel doktor Smučiklas!«
Odvetnik je milostno pokimal, čuteč, kako se dviga v njihovem in lastnem spoštovanju.
»Le ne iskati pustolovmh razlag,« je končal z važnim glasom. »Vsi vemo, da je naš Peter bolj učen ko prebrisan: v nebeškem kraljestvu se bo že uveljavil. In zdaj nam ostane še pol litra časa, da zinemo kaj o volitvah; kje si, Minkulja?«
Obča nevoščljivost do Pohlina je bila ubita in glorija njegove aventure tako pristrižena, da se je Šenčurju obesil nos od velikega razočaranja • toda moti se, kdor misli, da je šel Smučiklas zadovoljen domov. Kakor hitro je stopil iz gostilne, mu je padla glava na široke prsi: z rokami za hrbtom je korakal počasi v svoj konec mesta, ne meneč se za policaje, ki so mu salutirali ob poti. Nikoli v svojem življenju ni bil premišljat toliko in tako naporno kakor nocoj; in vendar je vedel le na pol, kaj mu vznemirja možgane, lzprva je bilo zadovoljstvo, da je tako spretno izpodkopal humanistov narastli ugled, potem spoznanje, da mu sam najbolj zavida, in končno trpka bol zapostavljenega človeka v vsej svoji neomiljeni goloti. Sam pri sebi je bil Smučiklas prepričan, da Pohlin ni kar tako posilil aristokrata; grofje so vajeni sveta in se ne dado moriti vsakomur za prazen nič. Morda ima tujec opravke v našem mestu, ali pa je čudak, ki ga zanima kraj; recimo da mu je bilo dolgčas in se je sam razveselil znanja.
______________________ (Dalje.)
jih tudi Ljubljančani celo popoldne pričakovali na Tržaški cesti. Naše v sili in naglici organizirane čete in narodne straže, ki so takoj 31. dopoldne zasedle vse kolodvore in glavne ceste, vodeče skozi Kranjsko v daljno zaledje, so postopale tako odločno, kakor bi bile nepremagljive. To je bi! duh odločnosti in poguma, ki se poraja samo v prvih dnevih navdušenja in svobode. Temu duhu se moramo zahvaliti za svoje nedozirne vspehe oktoberske revolucije.
Skoro ves tren soške armade je bil zajet v Ljubljani. Panika med četami, ki so pridrvele v Ljubljano, je bila nepopisna in ta panika se je potem avtomatično polastila tudi Boro-evičevih frontnih čet. To so pripovedovali vsi oficirji, ki so šli skozi Ljubljano, in to potrjuje v celoti sedaj tudi maršal Boroevič sam. Jasno je, da se niti v pripravljenih pozicijah ob Soči, kamor je hotel Boroevič peljati svoje čete, ni bilo mogoče več ustavljati z armado, kateri so zbežale vse etapne čete, ki so pustile za seboj le vidne znake panike. Te molčeče priče panike po cestah in cestnih jarkih so uplivale na frontne čete veliko bolj, kakor pa vsak protiven pritisk s sovražne strani. Govorilo se je sicer mnogo in najneverjetnejše stvari, katerih ni bilo mogoče kontrolirati, ker je bil telefon in telegraf v naših rokah, tako da se je na fronti govorilo samo to, kar smo mi hoteli in kar je bilo v našem interesu. Negotovost je v takih slučajih strašnejša, kakor pa strašna resnica. Sele pozneje, ko so marširale neštete kolone skozi Ljubljano, krotke in preplašene, brez vse energije, smo se zavedali, kakšna brezpri-merna predrznost je bila nekaterih znanih našh oficirjev in moštva, ki so z dvema slabima stotnijama napravili oktoberski prevrat in dovršili razoro-ženje cele soške armade, ki je tri leta tako sijajno kljubovala vsem italijanskim navalom.
Da se je prevrat tako lepo posrečil, imajo poleg dr. Rostoharja posebne zasluge še sledeči: poročnik Praprotnik, nadpor. inž. Turnšek, nadp. Jarc na glavnem kolodvoru, polkovni zdravnik Rus v belgijski vojašnici in nadpor. Štuhec, ki je vsak dan preživel 10.000 mož.
Koroški Nemci v škripcih.
Celovec, 6. febr. 1919.
Po nemškem časopisju se že nekaj tednov vrši gonja proti znanemu Stein-wenderju, ki zahteva poseben zakon, da se pokrije velikanski primankljaj Nemške Avstrije za 1919. Po proračunu je namreč 2000 milijonov (2 milijardi) deficita, povrhu mora Nemčija na leto poravnati 8 milijard vojnih stroškov in na novo pozidati in popraviti vse stavbe, tovarne, tudnike in železnice v Franciji in Belgiji. To je tako ogromno breme, da je država za desetletja uničena, tembolj, ker je sedem let prepovedano, iz Nemčije prodajati avtomobile; lokomotive in ladje so pa morali itak Angliji prepustiti. Vsa ta peza pa se nagba tudi na Nemško Avstrijo, zat6 tolika skrb, kako jo ujeti, ko niti proračuna za 2 miljard-skim primankljajem ne morejo pokriti. Zgoditi pa se bo moralo na en način: ali ogromni davki ali — polom, o katerem se že namigava.
Pred vojno so cenili avstrijsko premoženje na 70 milijard, nemško na 85 milijard, vojska pa jih je samo v Avstriji 67 požrla in povrhu se je še država na eno tretjino zmanjšala. Listi se torej boje o tem pisati, ljudstvo pa vendar že uvideva in besede: vvirsind verloren! se vedno pogosteje oglašajo. Tolažijo se le s tem, češ, Angleži bodo tudi vam, Jugoslovanom, breme oprtili. Pa se motijo: kdor je vojne kriv, naj jo plača!
Posebno važno je to dejstvo za Korošce, ki se uprav sedaj odločujejo ali za Nemško Avstrijo ali za Jugoslavijo: na eni strani draginja, neznosni davki a le za tujo korist, na drugi strani pogled v boljšo bodočnost. Kakorhitro bi kmet spregledal položaj,
potem je nemška politika zgubljena kajti že sedaj očitajo prof. Atigererju da je on vsega kriv, ako bi pa zvedeli o velikanskem priraankljaju, ka terega je le Arbeiterwi!!e odkrito priznal, bi spoznali, da mora biti v pai desetletjih vsega konec. Ako letos ni pokritja za 2 milijardi, ga drugo leto tudi ne bo, tretje in četrto tudi ne in v 20 letih bi jih bilo 40: več kakor je sedanja Avstrija vredna.
Kako smešen je torej koroški boj proti Jugoslaviji: gospodje, mi vas ne potrebujemo, pač pa je za vas Jugoslavija edina rešitev, kar bodo še letos na svojih lastnih žepih vsi Nemci in nemškutarji občutili. Smilijo se pa nam oni pošteni ljudje, ki bi radi k nam, pa se boje terorizma nemškega učiteljstva in uradništva.
Prof. Graber pridno prevaja v koroŠKih listih slovenske članke; tudi mi se za našega priporočamo, da bo poslednji nemški in slovenski kmet iz Karnt. Tagblatta, Klagenfurier Zeitung ali Freie Stimmen spoznal, kam ga je dovedla politika raznih Angererjev in Spitzerjev. Bojimo se pa, da ga javeljne — ne bo nikjer ponatisnil.
Jugoslavija.
Regent Aleksander v Parizu. Belgrad, 8. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Predsed-sednik francoske republike in soproga sta priredila v torek pojedino na čast našemu prestolonasledniku. Prisostvovali so tudi Pašič, Trumbič in Vesnič ter francoski ministri za zunanje stvari, za pravosodje, za finance in za marino kakor tudi maršala Foch in Petain. Ministrski predsednik je imenoval komisijo za proučevanje kršitve mednarodnega prava na ozemlju, ki je bilo zasedeno po Avstrijcih in Madžarih.
Kini v Belgradu podržavljeni. Belgrad, 8. februarja. (Lj k. u.) Vlada je sklenila, da prevzame v državno upravo vse belgrajske kine. Dohodki iz kinov se bodo uporabljali za srbske invalide.
'
Začasna ustava za kraljevino SHS.
Belgrad, 8. februarja. (Lj. k. u.) Ministrski svet je sprejel v včerajšnji j seji začasno ustavo za celo kraljevino SHS.
Slovanski svet.
Italijani proti Čehom.
Split, 10. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski kor. urad poroča: „ldea Na-zionale", ki ne štedi s svojo jezo nikdar, kadar govori proti Slovanstvu, se bavi v članku o češkem „superimperializmu“. O najnovejšili „pretenzijah“ dr. Kra-maFa pa veli, da se dr. Kramaf ne zadovoljuje s tem, da bi zagotovil češki zgodovinske meje, temveč, da stremi za tem, kako bi svoji državi našel izhod na morje. List vprašuje, ali je na Adriji kaj Čehov, ko dr. Kramaf stavi take zahteve. Rimski list umeje, da je najbolje, izbrati italijanski Trst kot prirodni trgovski izhod na morje za Češko. Italiia bi bila s tem gotovo zadovoljna. Zdi se, da Italijo najbolj boli želja dr. Kramafa, da bi se Reka izbrala za trgovsko luko za Češko. To bi se dosegla takrat, kadar bi češka republika mejila ob jugoslovanski koridor, dolg okoli 200 kilometrov. To je namera Kramareva in ta namera živi v domišljiji vseh jugoslovanskih politikov in njihovih prijateljev na Francoskem in Angleškem. Pisec člankov vpraša nato, kako se to ujema z Wil-sonovimi načeli.	,
Čehoslovaška republika dovoli prevoz vojnega materijala na Poljsko.
Dunaj, 8. februarja. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: lz Varšave javljajo, da je češka vlada poljskemu minisiru za zunanje stvari poslala nastopno brzojavko: „Spričo premirja, ki so ga sklenile poljske in čehoslo-vaške čete v Šleziji, in v želji, da se Poljski državi olajša obramba proti nevarnosti, ki ji preti od obale sem, se je določilo, da se dovoli prevoz orožja in municije za Poljsko državo skozi čthoslovaško ozemlje.
Valutno vprašanje na Češkem, j
Praga, 8. februarja. (Lj. k. u.)
Glasom Cehosl. tisk. urada poroča „Večeru, da se je član narodne skupš-irie, generalni ravnatelj dr. Preis, že povrnil iz Pariza od mirovne konference. — V soboto popoldne je bilo v finančnem ministrstvu posvetovanje o valutnem vprašanju, katerega so se udeležili tudi časnikarji. Ta okoliščina dokazuje, da bo valutno vprašanje že v najkrajšem času rešeno.
Madžarski železničarji nočejo služiti Čehoslevaški republiki.
Praga, 8. februarja. (Lj. k. u.) Glasom ^ehosl. tisk. urada je „Večer“ od svojega dopisnika v Komarnu prejel obvestilo, da je v Komarnu trajno mirno. Madžarsko šelezniško osobje je zapustilo službo in je 'postajnemu načelniku naznanilo, da Če-hoslovaški republiki ne bo služilo. V Komarno je prišlo požunsko železniško osobje. Vlaki zopet vozijo.
Koroški Slovenci za Jugoslavijo. |
Velikanska manifestacija.
Spodnji Dravograd, 9. februarja, i (Izv. por.) Nad 2000 koroških Sloven- : cev je priredilo danes sijajno mani- : festacijo za Jugoslavijo. Veličasten tabor se je vršil na trgu pred Narodnim domom. Zborovalci so zahtevali pri-klopitev cele Koroške k Jugoslaviji, j Slovenski vojaki so prisegli, da žrtvujejo zadnjo kapljo krvi za osvobo- j ditev Gosposvetskega polja. Manife- j stacija se je vršila v najlepšem redu.
Francoska komisija na Štajerskem.
Obisk spornega ozemlja.
Gradec, 8. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča službtno: Prizadevanju deželnega glavarja dr, von Kaana se je posrečilo, napotiti fraucosko čistniško misijo v cmureški in radgonski okraj, da tamkaj ugotovi pritožbe prebivalstva in če je mogoče v medsebojnem sporazumu določi jezikovnim razmeram odgovarjajočo demarkacijsko črto. Deželni glavar se tega ogledovanja udeleži v spremstvu šefa generalnega štaba, polkovnika von Kun/.erja. Ukrenilo se je vse, da se za dob,> nameravanega ogledovanja ustavi bojevanje.
General Majster na fronti.
Maribor, 9. februarja. (Lj. k. u.) General Majster se je danes zjutraj v spremstvu kapetana oJ štaba štajerskega obmejnega poveljništva s posebnim vlakom odpeljal v Mursko dolino, da prisostvuje ogledu krajev, katere obišče francoska misija.
Premirje podaljšano.
Gradec, 10. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: 24 urno premirje povodom potovanja francoskih častnikov in deželnega glavarja dr. Kaana po radgonskem in čmureškem okraju sklenjeno z Jugosjovani se je podaljšalo v svrho nadaljevanja pogajanj zaradi določitve demarkacijske črte za nadaljnjih 24 ur, torej do jutri zjutraj. Kakor se čuje, so vznemirjajoče vesti o mnogobrojnih žrtvah v Raegoni neresnične; internacije oseb v j mestu Radgoni so baje že razveljavili.
j Boji na Štajerskem.
! Boji pri Radgoni in civilno prebivalstvo.
Mestna občina v Radgoni je poslala generalu Majstru izjavo, da ni bilo mesto Radgona v nikaki zvezi s četami, ki so napadle jugoslovansko vojaštvo pri Radgoni. Tudi je poslala pismo štajerski deželni vladi, naj se take tolpe razorožijo, da ne bo vsled bojev trpelo prebivalstvo mesta Radgone. Okrajni zastop v Radgoni je izdal oklic na podrejene župane naj skrbe zato, da se vzdrži ljudstvo vsake sovražnosti nasproti jugoslov. četam. Podoben oklic je izdala tudi radgonska občina na prebivalstvo. Deželna vlada je sklenila, da se izda oklic na
prebivalstvo severno od Drave, v katerem se opozarja na dejstvo, da tolpe, ki napadajo Radgono in okolico po izjavi drž. urada za zunanje zadeve na Dunaju niso regularne čete Nemške Avstrije, zato ne uživajo po mednarodnem pravu nikakih pravic in ho naše vojaštvo proti njim postopalo kot proti roparskim tolpam.
Pod italijanskim
Župani zasedenih dalmatinskih ob’ čin na potu v Pariz.
Split, 10. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: V Paiiz je odpoto* valo posebno odposlanstvo občin iz okupiranega dela Dalmacije, da poda mirovni konferenci plebiscit, kjer se izraža jasno in odločno voljo, da smatra prebivalstvo svojo prirodno domovino za jugoslovansko in da protestira proti prisp jitvi Dalmacije k tuji državi, kakor Italiji. Obenem so poslali predsedniku Zedinjenih držav, Wilsonu, nastopno brzojavko: Legitimiram predstavitelji 34 izmed 35 okupiranih občin (občina Obrovan je izostala, ker so okupacijske italijanske oblasti zaprle ali deportirale nabiralce plebiscitarne izjave in zaplenile te izjave) pošiljajo s svojega sestanka v Splitu, v srcu jugoslovanske Dalmac je, poklon in pozdrav vodji največje demokracije sveta v imenu podpisanega prebivalstva okupiranega dela Dalmacije, ki je komaj osvobojeno izpod avstrijskega jarma prišlo pod drug ne manj težak jarem Predstavitelji protestirajo proti pretenzija n, d* se ta eminentno jugoslovanski kraj loči od jugoslovanske Dalmacije in od drage Jugoslavije in prispoji kraljevim Ita-iji, od katerega ga iočijo morje, zgodovina, jezik, tradicije, običaji, interesi in neomajna volja 97tnega prebivalstva. Ker zaradi slabih prometnih zvez niso mogli priti korporativno v Pariz, da se poklonijo in da izraz jo želje prebivalstva, pošiljajo izbrano depu-tacijo, ki bo prinesla plebiscitarne izjave, iz katerfh je TazviTtno, da se faza občino zadersko i/.javilo preko 70% in za ostale preko 99%. V onih občinah, kjer sedaj zaradi persekucij okupacijskih oblasti ni bilo mogoče dobiti izjav, bi bil odstotek še večji. Z izjavo globokega spoštovanja in z uverjenjem, da na temel|u vaših načel izza konference zasije svetu nov svetal dan, kličemo: »Živijo predsednik Wil-son in živelo bratstvo vseh demokracij na svetu !«
Vsak dan nova nasilstva.
Korčula, 8. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski tisk. urad poroča: Italijanska nasilstva se v tem kraju redno ponavljajo. Pred nekoliko dnevi so italijanske oblasti izročile občinskemu upravitelju dr. Dinku Giumju odlok, s katerim ga odpuščaju iz službe ter mu naznanjajo, da je imenovan na njegovo mesto vodia mestnih Iialijanov dr. Vinzi. V nedeljo 2. t. m je rano zjutraj obkolilo 20 karabiner|ev kočo občinskega tajnika Josipa Jeričeviča ter ga aretirali. Dovolili mu nis > niti, da vzame seboj najpotrebnejše stvari. Še isti dan so ga odvedli v Šibenik. Hišne preiskave izvršujejo od časa do časa.
Split, 8. februarja. (Ljub. k. u.) Dalmatinski tisk. urad poroča: Ravnanje italijanskih okupacijskih oblasti presega vsako mero. To kar delajo Italijani v okupiranem ozomlju, krši ne samo premirje, sklenjeno z bivšo avstro-ogrsko monarhijo temveč tudi mednarodno pravo. V Hvaru so enostavno izgnali upravitelja pristaniškega urada in ga prisilili, da je predal posle nekvalificirani osebi. Urad so enostavno pretvorili v kraljevski italijanski pristaniški urad. Tudi na Visu in na Korčuli so se polastili pristaniških uradov, odgnali dosedanje upravitelje ter namestili s svojimi ljudmi.
Župani okupiranih dalmatinskih občin pojdejo osebno v Pariz.
Split, 10. februarja. (Ljub. k. u.) Dalmatinski tisk. urad pdroca: Polažaj v Dalmaciji je med vsemi ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami izredno
težaven. Polovico dalmatinskega prebivalstva trpi pod tujo okupacijo. Dežela je popolnoma odrezana od Zagreba, Ljubljane in Belgada. Ker sta Reka in Knin v italijanskih rokah, je dovoz živil zelo oteškočen. Preganjanja, aretacije in deportacije v Italijo so na dnevnem redu. Vsled tega so načelniki okupiranih občin sklenili, da gredo osebno v Pariz in da vzamejo seboj plebiscitarne izjave svojih občin. Ti odposlanci nikakor nočejo voditi svojo zasebno politiko ter so to svojo namero sporočili vladi v Splitu, ki je ta korak odobrila ter vzela organizacijo ro'<e-.0 tej stvari je obvestila 1 drla- Josipa Smodlaka, kot urad-, prcdstavitelja države SHS, ki je tajrarak istotako odobril.
Mednaroden socialističen kongres.
Bern, 10. (Lj. k. u ) Eisner (Nem-C|ja) in Renandel (Francija) sta stavila v današnji seji sledečo resolucijo: Konferenca apelira na človeška čustva aliranih vlad in pričakuje: 1. da se bolni in ranjeni ujetniki takoj odpošljejo domov; 2. da se izdajo naredbe glede kar najhitrejše repatriacije, ko se začno splošna obravnavanja predhodnih mirovnih pogodb; 3. da obišče komisija mednarodnega Rdečega križa, katere se bo udeležila tudi nemška delegacija, ujetnike v Franciji in An-gliji; 4. da doni pomožna komisija v Omsku dovoljenje odpotovati v Sibirijo, da donese pomoč ujetnikom iz Nemčije in Avstro-Ogrske. V utemeljitvi je izvajal Eisner: Da so stavili ta predlog Nemci in Francozi skupno, je znak nove dobe. Ruysmans je izjavil: Ujetniki ententnih sil so se vrnili v domovino. Ujetniki centralnih držav so še v ujetništvu. Za konference internacionale velja samo ena zalveva: Vsi se morajo vrniti! (Viharno odobravanje.) Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Mirovna konferenca.
Nemci so povsod enaki. Kriče o nasilstvih, a svojih ne priznavajo.
A Bern, 10. februarja. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. urad poroča: Baselska „Nationalzeitung“ pravi o pisanju nemškega časopisja proti ententi: Če en-tenia pošilja živila, se bridko pritožujejo, da je premalo. Entento smatrajo za počasnega dobavitelja, in pozabljajo, da je Nemčija zasedene kraje pustila gladovati in da je Belgija skozi leta mogla živeti le z ameiiško pomočjo. Izjavlja se, da je oddaja lokomotiv in poljedelskih strojev, ki jo zahteva antanta, siamoten tribut, čeprav je Nemčija mnogo več ukradla in čeprav je to, kar mora sedaj vrniti le del njenega plena. Navaja,o se — seveda. vedno brez imen in brez navedbe krajev —prestopki naših črnih vojakov. Jasno je, da si žele Nemci -nasiistva in da so jezni ker jih ne morejo najti. V privatnih pismih se čitajo pritožbe, da čete za zasedbo ne ppzdravljajo in da so neolikane. Slišalo se pa še ni, da so bile nemške deklice prisiljene, čistiti ceste, kakor so morale to mlade belgijske in francoske deklice. Ista Nemčija, ki je po brestlitovskem miru zadržala polj>ke in ruske ujetnike, izjavlja sedaj, da ie največje barbarstvo, zadržati njene ujetnike in uporabljati i>h za obnovo po nemških armadah opustošenih pokrajin.
Političen pregled.
Razmere na Dolenjskem. Prijatelj, ki se mudi službeno na Dolenjskem nam poroča, da razmere na Dolenjskem nikakor niso tako slabe, kakor se govori. O boljševizmu ni ne duha ne sluha. Posamezniki agitirajo pac za republikansko državno obliko, a v obče vlada v tem delu Slovenije Povsod red. Tudi pijančuje se mnogo manj, nego v Ljubljani, n-. Proti Pašiču. „Novo Vrijeme" na-ffii Pašiča češ, da je on zli duh m0rp stranke, ki se še vedno ne goii .u?,’vat' Y oarodno ujedinjenje in
siejkoprej plemenski separatizem.
To, kar se godi v Bosni, Sremu in na | Hrvatskem, to je vse Pasičevo delo in deio njegovega duha. V tem duhu je ravnal Pašič, ko je desoviral svoje-časno Trumbiča in v tem duhu je ravna! v zadnjem času ko je desoviral Korošca. Dosleden svoji politiki sl je poiskal Pašič tudi pri Slovencih nekaj lahkovernih pristašev, s katerimi se mu je posrečilo razširiti nezaupanje proti Trumbiču Pašič bi rad, da bi prišlo tudi med Slovenci in Hrvati do nera-sporazumljenja, kakoršen se je žal pojavil med delom Hrvatov in Srbov.
Nemške laži. Graški „Arbeiter-wille“ poroča, da se je v okolici Radgone in Cmureka razširila vest o nameravanem rekrutiranju vseh moških od 18 do 35 leta. Ti naj bi bili nato prideljcni raznim delavskim kompani-jam v Srbiji. Zato so mnogi zbežali čez bližnjo madžarsko mejo, kjer so se pripravili za napad na Radgono in Cmurek. Napad pa se jiin ni posrečil, ker so jih Jugoslovani pravočano pregnali. Take laži trosijo v svet nemški listi, da bi kolikortoiiko opravičili svoje roparske napade na naše kraje. Toda vse nemške spletkarije ne bodo pomagale nič, za kar bo že preskrbel skupno z našim generalom Majstrom srbski poveljnik general Smiljanič.
Dopisi.
Gorje pri Bledu. V petek 7. t. m. ob polu štirih popoldne je začelo goreti pri posestniku Tonejcu, po domače pri Jakobč v Sp. Gorjah. Požar se je razširil na sosedna poslopja ter vničil tudi hišo in gospodarsko poslopje njegovega brata, po domače Klemenca. Delavnemu in takojšnjemu nastopu požarnih bramb z Gorij, Rečice in Bleda se je zahvaliti, da se ni razširil ogenj na celo vas. Oba brata imata precejšno škodo, katera je le deloma pokrita z zavarovalnino. Vlada se naproša, da jima priskoči z natu-ralijanti na pomoč. Na Blejskem kolodvoru se nahaja namreč več vagonov desk, last bivšega vojnega erarja. Mogoče bi se lahko odstopilo nekaj voz istih da zamoreta vsaj za silo pokriti poslopja. Navedena brata sta bila vedno narodno zavedna Slovenca in zaslužita, če le kdo kdaj v Gorjah, podpore naroda.
Iz Kočevja. Vadljajo za nas kočevske Slovence, In veste kdo? Morda Kočevarji? Kaj še? Naši lastni braije — Ribničani in Laščani. Morda s tem rečem preveč — le njih voditelji ali bolje, tisti, ki hočejo biti rij h Voditelji. Pa brez ozira ali so pripadniki SLS ali JDS. Gie se za glasove, za poslanca in kdo bi tu gledal za eksistenco petih ali desetih tisoč Slovencev!
Taka je naša politika. Ne vidi se celote, vidi se le košček in — sebe. Zlasti sebe — to je važno. Radi privoščimo in bomo če treba tudi pomagali tako Ribničanom kot Laščanom do vsega, česar rabijo — da bi pa mi žitvovali svoje in morda tudi državne živijenske interese na Kočevskem par matadorjem na ljubo, tega pa ne morejo zahtevati od nas. Z neomajno požrtvovalnostjo so vstrajali kočevski Slovenci v najslabjih časih na kočevskem ozemlju, odbijajoč še bolj sijajne ponudbe SUdmarkovcev in drugih hajlovcev ter so si v solzah in grenkobi vstvariii lepo postojanko na Kočevskem in s tem dosegli, da samoodločba narodov ni našla nekdanje kočevske vojvodine čisto nemške, ampak narodno močno mešano zemljo z gospodarsko solidno kmečko in marljivo delavsko slovensko manjšino. To nevenljivo zaslugo kočevskih Slovencev bo znal pravilno oceniti le politik in narodni gospodar, ki pozna zaklade kočevske zemlje - premog, pra-gozde. Le slovensko meščanstvo v Kočevju je še-le v prvih povojih in rabi vsestranske krepke podpore za svoj razvoj. In kje naj dobi trgovec in obrtnik to drugod, kot pri kar najbolj mogoče številnem slovenskem urad-ništvu In oblastnijahl Isto advokat notar in industrijalec! Če se pa odtegne edini ta vir, se slovensko meščanstvo ne bo razvilo in opešal bo tudi izolirani slovenski kmet ter gmo-
tno, odvisni delavec in Kočevsko, ena dvanajstinka na zakladih morda najbogatejši del Kranjske, bo ostala še zanaprej torišče najzagrizenejšega vse- • nemštva, kar se zna nad nami in našo državo še bridko maščevati. Toda čemu premog, pragozdi, državni in narodni interesi — gre za poslanca pa bašta! Kočevski Jugoslovan.
Litija. (Črna roka.) Nekega dne zjutraj je razburilo Litijo oznanilo črne roke. Na vseh vogalih je bilo videti oglase tega pošastnega znamenja. Ličen papir, v levem kotu zgoraj tridelno znamenje, v desnem spodaj črna roka, v sredi napis:
^Izdajalec velik svojega je naroda, „črna roka“ naj zadene ga, kdor podpira Švaba — Elsnerja". Prvo razburjenje je pregnal kmalu smeh in odobravanje, gospod Elsner pa nas je prehitro oropal zabavnih oznanil, mobiliziral je in koncentriral napad na vse stene in okrog devetih izvojeval vse višine, kjer je strašila pošastna roka. Jeznega gospoda je že zadnjič nekdo v tem listu povprašal, koliko grošev mu še manjka za vozni listek do svojega „vojnega doma“ v Gradcu. Tukajšna aprovizacija mu je nakazala v svrho možnosti čim hitrejšega odpotovanja v razprodajo precejšno množino sladkorja, pa, kot kaže, voznine in odpravnine še ni zaslužil. Prihodnjič bo treba nakazati več. da se odhod na vsak način pospeši. Čudno je nekaj; zganil se je oni, ki ga ni nihče ščegetal, saj g. Elsnerja menda ne boli, če ga imenujemo Švaba, sicer mu ni nihče nič očital. Mora biti že kaj druzega, kar ga boli 1
Iz Šoštanja. (Skrb za invalide.) Gotovo je lepo in hvalevredno skrbeti za vojne invalide, a tako, kakor se postopa pri nas, nikakor ne odgovarja današnjim razmeram, ker je to v našo narodno škodo in se podpira le one elemente, katerim še danes njih nemška žilica ne da miru. V misli imamo namreč one vojne invalide, kateri so za deset kron šli razgrajat lansko leto v Št. Janž. — Da se le te hujskače še drži pri nas — mesto, da bi že bili davno tam, kamor jih vleče njih po-nemčurjena kri — se jim je v Wosch-naggovi tovarni seglo na ta način pod ramo, da dobivajo v razprodajo na tihem usnje — in ga — se razume
prodajajo po zelo pretiranih cenah. Woschnaggova tovarna je stala v vojnem času pod vojaškim nadzorstvom ter sc je moralo vse usnje oddajati le potom vojaškega nadzorstva. — Zato pa je isto dobavljalo tovarni vse surovine in druge pobebščine. Ob prevratu je vse te obveze prevzela Narodna vlada, katera jih v polni meri izvršuje sicer bi tovarna že davno počival — a nasproti ti mu tovarna ne drzi svoje obveze, ker kakor zgoraj omenjeno ne oddaja vsega usnja deželni vladi za Slovenijo. Ker imamo
za posamezne slučaje podatke na razpolago, opozarjamo kompetentne oblasti na te nedostatke, sicer bomo zahtevali, da se bodo surovine (predvsem kože, premog, olje in les za apreturo) oddajale Ie slovenskim usnjarjem. Pa še nekaj 1 Podjetje je pod nadzorstvom Deželne vlade. Vprašali bi pa samo, kako neki tovarna dopisuje z isto, ko ima samo nemško osobje v pisarni. V zadnjem času se je isto pomnožilo še z nekateiimi lačer bergeiji iz Dunaja in drugod iz Nemške Avstrije. Naše ljudi od tamkaj iztiravajo — ne da bi jim dovolili vzeti s seboj niti najpotrebnejših stvari, kakor postelje in pohištvo, pri nas pa se pri podjetjih ki stoje pod nadzorstvom deželne vlade sprejemajo inozemci — in na ta način povečavajo brezposelnost naših ljudi. Tu zahtevamo odločno reme-dure!
Loče pri Konjicah. Nujna potreba in skrajni čas je že, da se našim hujskačem posveti pozornost cd strani naših oblastij in tem hujskačem in razgrajačem, ki skoro dan za dnevom popivajo čez policijsko uro, za vedno ustavi izzivanja. Naj se pobere ta banda iz Jugoslavije, ako ji ni všeč pri nas. Čudno se nam zdi, da teh dejanj ne vidi in ne naznani naša
žandarmarija. Tudi g. postajevodji bi priporočali, da pri odpravi vlakov malo manj glasno „nemški“ kriči in ako se mu to še vedno nobel zdi, naj se pridruži tudi on k onim renegatom kateteri domnevajo, da je v Nemški Avstriji vse z rožicami — morda celo s samimi „plavicami“ postlano. Pripomnimo, da bomo vse korake storili, da se loško gnezdo izčisti nemčur-slce golazni.
Zveza industrijcev v Sloveniji.
(Ustanovni zbor v Ljubljani.)
Zveza industrijcev je imela v nedeljo v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svojo ustanovno skupščino, katero je otvoril g. Vinko Majdič iz Kranja, ki je pozdravil prisotnega podpredsednika deželne vlade dr. Žerjava in predsednika trg. in obrt. zbornice g. I. Kneza. Predlagani brzojavki regentu Aleksandru in ministru za trgovino in obrt sta bili sprejeti z velikim odobravanjem. Nato je govoril dr. Žerjav, ki je poudarjal veliko nevarnost raznih mahinacij, s katerimi hočejo krivci vojne odvaliti vojne račune na rame slovenskega ljudstva, proti kateremu so vodili vojno. Zato je treba braniti slovenskega kmeta obrtnika in industrijalca. Težka bremena vojne bo morala odpraviti pridnost našega ljudstva in bogastvo naše zemlje. Vlada pozdravlja prvo in edino industrijsko organizacijo v Sloveniji. Obljublja pomoč vlade organizaciji. Govorili so še:	Dragotin Hribar,
I. Knez, in dr. Novak, ki je izvajal, da se ne sme misliti, da bo nova organizacija zavzela kako separatistično stališče, ampak hoče le zbirati ude po celi državi, najprvo v Sloveniji, potem pa med Hrvati in Srbi, dokler se končno ne ustanovi centralna organizacija za celo Jugoslavijo. Zveza ima svoj sedež v Ljubljani. Za predsednika načelstva je bil izvoljen Vinko Majdič v Kranju. Podpredsedniki so: Ivan Polak, Dragotin Hribar, August Praprotnik 'in Ivan Knez. V odbor: Andrej Jakil, Št. Janž; I. Dečman, Lj.; Josip Lenarčič, Vrhnika; inž. Remec (Bahovčev nasl); A. Kajfež, Kočevje; Fr. Bonač, Lj.; Peter Kozina, Tržč; 1 Smrtnik, Celje; H. Pogačnik, Ruše; Janko Tavčar Celovec; pre-
fledriika: Fr. Golob, Lj. in Fr. Roblek, alec. Sprejetih je bilo več resolucij: izpolnitev našega tehničnega šolstva, poprava za slov. tehniko v Ljubljani itd. Pri nabavi učnih materijalj, zbirk in laboratorijev hočejo industrijci sodelovati z ustanovami za dijaštvo. Zveza industrijcev naj posreduje pri vladi, da se Reka s podaljšanjem železniške proge od Kočevja do Broda-Moiovic čim preje pritegne na naš trg in da se prične s progo od Kočevja na Plaške (Knin-Split). V en-keto za sladkor, ki se vrši 15. t. m. v Belgradu, odpošlje zveza dva odposlanca. Ustanovna skupščina je bila zelo dobro obiskana. Zvezi industrijcev želimo mnogo uspeha in sreče v naši svobodni domovini.
Dnevne vesti.
Današnja številka 'obsega 6 strani.
Energično nastopanje slovenskih obmejnih oblasti. Hrvatska vlada naznanja, da je ustavil oddelek, ki je imel dovoljenje za izdajanje izvoznic, svoje poslovanje, ker štajerske slovenske oblasti nočejo rešpektirati teh izvoznic in v Špiljah slej ko prej zaplenjujejo tudi male količine živil, čeprav so opremljene s pravilnimi, v Zagreba od pristojnih oblasti izdanimi izvoznicami. To je edino pametno, kar je mogla hrvatska vlada ukreniti. Za Slovenijo niso imeli živil, pac pa za Nemško Avstrijo. Saj je znano, da se je izvažalo iz Hrvatske v Nemško Avstrijo vsak dan na vagone živil. Upajmo, da bo gornja naredba hrvatske vlade uplivala blagodejno na nižanje cen.
Odpuščeni so nemški živino-zdravniki: Fischer v Celju, Kutschera v Slovenski Bistrici, Kurzidin v Ptuju, Strasser v Ormožu, Gass v Slovenjem
Gradcu, Volauscheg v Konjicah. Nastavljeni so: A. Sok v Slov. Bistrici, dr. Jos. Stegu v Celju, Fr. Bas v Ljubnem, A. Peršuh v Slov. Gradcu, P. Rihtarič v Šoštanju, F. Veble v Konjicah.
Od samih odlokov se ne more živeti. Odlok Višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 10. prosinca t. 1. št. 334 se je poslal učiteljstvu že drugič. Umestneje bi bilo, da bi se že vendar enkrat tudi udkazala plača po tem •dloku. Leta 1917 je učiteljstvo na Štajerskem dobilo od rajne Avstrije nabavni prispevek. Radovedni smo, kdaj ga nakaže naša vlada.
Neverjetno, a vendar resnično. Z naredbo celokupne Deželne Vlade z dne 19. grudna 1918 so bili odslovljeni vsi nameščenci nemške narodnosti. Težko pričakovano naredbo, ki naj bi bila nekaka represalija napram postopanju Nemške Avstrije, je javnost z odobravanjem in zadoščenjem pozdravila, kar je bilo popolnoma umevno, ako pomislimo, kaj je moralo slovensko uradništvo, vsled zapostavljanja in per-sekucij s strani nemških uradnikov pod prejšnjim režimom bodisi duševno bodisi v materijelnem oziru prestati. Že tedaj smo pa opazili na nedostatek naredbe, na nekaka vratca, pptom katerih bo omogočeno mnogim odpuš-čencem, ki jim diši le jugoslovanski državn* kruh in nič druzega, da se jih zopet sprejme v našo javno upravo. Dali smo pri tej priliki izraza upanju, da se vkljub omenjenem nedostatku ta vratca ne bodo nikoli odprla. Toda kot dokazuje praksa, -smo se zelo varali. V našo narodno sramoto moramo danes javno pribiti, da so omenjena vratca skoro na stežaj odprta, po čigavi krivdi, o tem bomo še javnost obvestili. Istina je, da se je že precejšnje število odpuščenih Nemcev zopet prevzelo v javno službo, medtem celo takih, ki jugoslovanskega jezika niti za domačo vporabo zmožni niso, teinmanj za javno upravo. Nekaj te vrste Jugoslovanov* se je sprejelo tudi v stroke, ki jih prav lahko po domačinih izpopolnimo. Tako n. pr. se je sprejelo pri rač. oddelku deželne vlade nekega pl. Salomona Czernya itd., pri finančnem rač. oddelku * pa službo še vedno opravlja dobro znani karfijolec Goritschnigg in svoj h poslov nevešči Schumi. Večina teh slov. jezika niti zmožna ni. Da bi bili ti gospodje prepričani Jugoslovani, o tem niti ne govorimo. Na tak in podoben način se pri nas boža bivše naše naj večje narodne sovražnike, ki se v svojem srcu pač niso izpremeriili in to v sedanjem razburkanem času, ko nam naši dedni sovražniki kažejo svojo tevtonsko vzgojo v posebno drastični luči, ko preganjajo in pobijajo naše t ljudi na Koroškem, ko podijo naš cvet,
* našo mladino iz visokih šol, za kaiere je plačeval tudi slovenski davkoplačevalec svoj obolus, ko je vsak naš rojak, bivajoč v Nemški Avstriji, v vedni nevarnosti, da ga podivjana nemška druhal radi slov. govorice dejansko insultira. Kot odgovor za naštete in druge krivice pa naj na našem ozemlju redimo pripadnike tega rodu! Ne in stokrat nel Kar se je v tem pogledu že zagrešilo je treba takoj popraviti 1 Tak čin zahtevala naša narodna čast in radikalnost, ki jo opravičujejo sedanje razmere. Iztrebimo že enkrat iz naših src tislo prirojeno mehkosrčnost, tisto hlapčevstvo, ki nam je v narodnem oziru že tolikrat škodovalo. Zagonetna nam je naiodna zavednost uradnikov zadevnih strok ter strokovnih organizacij, da proti takim činom ne protestirajo tako glasno, da se jih bo tudi na merodajn h mestih slišalo. Naši Germančki vaj čim-preje poberejo šila in kopita ter odidejo tja, kamor po piejšnjih dejanjih ter sedanjem mišljenju spadajo. Narodno uradništvo pa pozivamo, da naj pri zopetnem vsprejemu odpuščenih Nemcev ne pozna nikakih obzirov!
Dijaška kuhinja v Celju še vedno ne posluje, dasi je krvava potreba, zakaj dovolj je revnega dijaštva, ki je potrebno podpore. Prepričani smo tudi, da bi prebivalstvo rado priskočilo na pomoč, če bi se uvedla tozadevna akcija. Merodajne osebe prosimo, da nujno kaj ukrenejo.
Mariborski Sokol je bi! pred
vojno eno izmed najbolj delavnih društev v Mariboru in tudi sedaj prične zopet z intenzivnim delom v telovadnici in sicer s telovadbo naraščaja, «isjaštva, sokolic in rednega članstva. Prijavljati se je na nastov: Telovadno društvo „Sokol" v Mariboru, Narodni dum.
Protekcšja ali kaj? Prihajajo nam pritožbe, da se v skladišču g. M. v Ljubljani ne ravna pravično in enako z onimi, ki so opravičeni in potrebni obleke. Opozarjamo na to merodajno oblast.
Šusteršičeve fantazije v Švici.
Bernski „Intelligenzblatt“ poroča iz Ljubljane: Boioevičevo potovanje v Pariz je v zvezi z akcijo, ki je nastala na Hrvatskem v interesu Habsburgov-cev. Zato čakajo klerikalni krogi v Sloveniji in Hrvatskem z velikim zanimanjem rezultat avstrijskih volitev. Upajo, da pride v slučaju zmage krščanskih socijalistov in monarhistov Karl zopet na prestol, ki bo priklopil Avstriji Slovenijo in Hrvatsko. — Ker nam je znano, da živi Šušteršič skoraj redno v Švici, kjer priobčuje zadnje čase razne članke o naši politiki, smemo trditi, da je poslal tudi to fantastično vest iz Ljubljane (!) v omenjeni švicarski list. Sicer naj pa pišejo švicarski listi kar hočejo, Slovenci smo definitivno obračunali s Karlom, kakor s Šušteršičem. Hrvati pa tudi rte žele nazaj Habsburžanov.
Za poslanika SHS na Dunaju je imenovan Josip vitez Pogačnik.
Gospod in kmet. Z ozirom na hujskanje Radiča proti gospodi, priobčuje zagrebški „Jutarnji list“ članek, v katerem dokazuje, da stoji danes kmet gmotno mnogo bolje, nego ta-kozvana gospoda, ki sestoji po 80 odstotkih iz uiadnikov — državnih in privatnih. Ti so danes največji reveži. Da obstoji med kmetom in takozvano gospodo — inteligenco — prepad, pa je kriva inteligenca sama, ker se ni brigala za kmeta. — V glavnem velja ta sodba hrvatskega lista tudi za naše slovenske razmere.
Nesramne cene pohištva. Današnje cene pohištva so tako visoke, da jih ne premore noben pošten zemljan, če ni „slučajno“ vojni dobičkar. Koliko družin je brez najpotrebnejšega pohištva, pa si ne morejo kupiti ničesar, ker presegajo cene pohištva dohodke posameznin družin. Zadnji čas pa kupujejo nekateri (imena prih< dnjič) pohištvo od onih nemških družin, ki morajo zapustili Ljubljano, potem pa inserirajo v časopisih, da je naprodaj „kompletna spalna soba" itd. Tako je neki ljubljanski gospod proda! na ta načm kupljeno pohištvo ravno za sto procentov dražje, nego jo je kupil! Ali ne bi mogla naša vlada po zanesljivih izvedencih določiti nekake maksimalne cene za pohištvo? Oderuštvo cvete pri nas kakor nikjer!
Kaj je z državno podporo za svojce vpoklicanih? Kdaj se bode začelo izplačevati? Kaj naj narede dru-ž ne, katerih možje se sploh še niso vrnili? Prosimo, da se to takoj uredi, ker s samim predplačilom ne moremo živeti. — Prizadete.
Gospa Czerny je napodila na-biralki za legijonarje na Kotoškem. Njena sinova sia: Eden nadporočnik, drugi pa vojni akademik v Nemški Avstiiji. Ali je že dobila uradno odpoved stanovanja, da gre za svojima sinovoma?
Dvojna mera pri plači uradnikov. Prejeli^ smo od prizadetih krogov in priobčujemo: Kardinalna zahteva uradništva je, da dobivajo vse kategorije v istih činovnih razredih enake službene prejemke. In vendar temu ni tako. Že med vojsko so bili deležni sodniki posebnega poboljška, ki se ni naklonil nobeni uradniški skupini, češ, da se je v pravosodnem re-sortu radi manjšega števila osobja pri-hianilo. Sedaj v mladi Jugoslaviji se zopet nameščajo oz. prestavljajo nekatere vrste uradnikov, na plačo in dijete, druge pa z golo plačo. Med prve kategorije spadajo zopet sodniki, vsaj nekateri, med druge pa uradniki politične in finančne uprave. Tern se do zdaj tudi še ni izplačala niti družinska doklada, obetana v naredbi De-
želne vlade SHS z dne 16/12. 1918, štev. 202, za s!učaj, da mora živeti uradnik ločen od svoje družine. Zahtevamo, da se ta nečuvena dvojna mera takoj, brez izgovora in popolnoma odpravi in da se nikdo ne skrije za avstrijsko nepresiavljivost sodnikov.
Stroge odredbe oroti tujcem ja razglasilo policijsko uvnatdjstvo v Sarajevu. Vsak tujec, ki se ne bo znova priglasil pri policiji, bo izliran iz Sarajeva. In pri nas?
Slovenci v Sarajevu. Slovensko dobrodelno društvo v Sarajevu je priredilo v pondeijek 9 t. m. slovensko akademijo v pomoč goriškim beguncem. Akademije se je udeležilo veliko število sarajevskih Hrvatov in Sibov.
Goriški begunei iz občine Vrtojba pri Gorici, sedaj v Št. liju pri Velenju so poslali na pristojno mesto zahtevo, da se gonška pokrajina z Gorico vred vtelesi kraljevini SHS.
Važno za politične preganjance. Ker prihajajo poročila, da mnogo internizancev in konfinirancev ni izpolnilo odškodnimskih pol, se politični preganjanci opozarjajo, da je v to svrho še čas in naj vsak prijavi svoje odškodninske zahteve pri pristojnem glavarstvu. Isto velja tudi • dedičih in drugih pravnih naslednikih iz političnih razlogov usmrčenih oseb. Vsi politični preganjanci se nadalje pozivajo, da zbero materijal o ovaduhih svojega okraja in naj ga po možnosti opremljenega z dokazili odpošljejo na naslov dr. Janka Leskovca v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31. Politični preganjalci v okupiranem slovenskem ozemlju naj izpolnijo, če je mogoče, italijanske odškodninske pole, v kolikor ne zagreše s tem kakega dejanja, ki bi se lahko smatralo kot izjava pripadništva k Italiji oziroma vsaj italijanski narodnosti.
Radi pomanjkanja telefonskih aparatov in drugega pripadajočega telefonsntga gradiva se po ukazu mi-nisterstva za pošto in brzojav v področju tega ravnateljstva za sedaj ustavijo priključevanja novih naročniških postaj ter gradba novih telefonskih vodov in naprav telefonsk h central, javnih govorilnic i. t. d. Za sedaj se bodo izvrševaia samo taka dela, katera so potrebna za vzdrževanje že obstoječega telefonskega omrežja in pri katerih se ne rabi novih telefonskih postaj.
Navijanje cen. Slov. industrijalci so imeli v nedeljo občni zbor svoje zveze. Naj bi ta služila res povzdigi slovenske industrije in ne le navijanju cen! Naši industrijalci se žal držijo dunajskih cen, čeprav so pri nas vse drugačne razmere. Na Dunaju ie splošno pomanjkanje, posebno živeža in zato so tam cene industrijalskim izdelkom silno visoke. Pri nas pa je položaj ves drug kakor na Dunaju in zato za Jugoslavijo ne smejo biti merodajne dunajske cene. Neki tovarnar v Ljubljani je rekel te dni, da bo prihodnji teden povišal ceno kožam od 28 K kg na 33 kron, torej kar za 5 K pri kg m ko se ga je opozorilo, da tega vlada ne bo dovolila, se je odrezal, da so na Dunaju še višje cene in da bo naša deželna vlada že dovolila zvišanje. In ko se mu je zagrozilo s pritožbo na osrednjo vlado v Belgrad, je malomarno dejal: „In če gieste do Peira, ne bo Vam pomagalo!u Bomo videli, ali so inieresi ljudstva ali pa dobičkaželjnost gotove žlahte višji. — Pozivamo naso deželno vlado, da čuva interese ljudstva in z vso strogostjo preprečuje navijanje cen.
Za srbske sirote. Kakor znano, je v Srbiji mnogo otrok brez staršev in v naj večji revščini. Pri nas pa potrebujemo pastirjev i. t. d. Ali ne bi mogla naša vlada ukreniti, da bi se naši ljudje, ki bi bili voljni prevzeti sibske otroke, javili pri občini in bi se potem srbski otroci pripeljali v skupinah k nam? Mnogo kmetov, pa tudi drugih ljudi, bi radevoljno sprejelo srbske otroke za svoje. Tudi pisec teh vrstic sprejme inteligentnega, okoli deset let starega srbskega otroka za svojega. j
Francosko-slovenska organizacija. V nedeljo se je vršil v ljub-
Ijanskem Narodnem domu ustanovni občni zbor francosko-slovenske organizacije (organlsation franco slovžne), katero je zasnoval višji inž. prof. L.* Meurville. Zborovanje je otvoru dr. V. Krejčič, ki je govoiil o tnednH rodnem položaju Slovencev, orisali namen in pomeri franc >sko-slovensk«r organizacije: posredovanje in pospe” ševanie trgovske zveze z Francijo, prl' pomočki za potovanje in bivanje113 Francoskem, zlast® našega dijaštva, propaganda slovenske umetnosti, sp0" znanje francoske umetnosti in kulWrt* ziasti pa gojenie slovenske nar# propagande v Franciji. Nato je bifr voljen odbor, kateremu načeljuje ** min. podpredsednik dr. A. Korošec-Inž. Meurville je govoril nato v fran* coskem jeziku in povedal, kako velik0 je zanimanje francoske uprave in frafl' j coskcga armadnega poveljstva za or- i ganizacijo.
Vsem zavednim Slovencemfe; Slovenkam pošiljajo prisrčne pozdrave s koroške straže sledeči fantje Slov. i plan. polka: desetniki Slapnik Franc, iz Srednje vasi, Eksler Maks iz Kart' nika, Vinter Miha iz Straže; strelci Šober Franc iz Toolic, Mihič Anton i*
St. Vida, Jakopič Franc iz Cerkna.
Podpisanega vojnega posojil* noče plačevati bivši cesar Karl v znesku 1 milijon kron. Trgovska banka v Budimpešti ga sedaj toži, ker noče niti on niti kateri drugi član rodbin® plačati. Ljudi v smrt pošiljal pa je lahko in zato, da je nosil ime „vrhovnega vojskovodje", vlekel 1 milijon 500 000 K na leto tudi!
Skrb za denar odpade, če imate življensko polico ljudskega zavarovanja brez zdravniške pregledbe. Pojasnila in prospekte daje radevolje ustmeno ali pismeno zavarovalna zadruga „Cro-atia“ v Zagrebu, ki ima za Slovenijo glavno zastopstvo v Ljubljani, Stari trg št. 11.
Društvene vesti.
IX. predavanje „Akademlje“ se vrši
v sredo, dne Vi. t. m. ob 8. uri zvečer v realki. Predava gospod Silvo Domicelj „0 I bijo ogiji naroda
Tečaj „AkBdeml!e“ o poTJudni astronomiji se prične v torek 18 t. m. ob četrt na 9. uro zvečer v fizikalni dvorani realke. Tečaj bo vodii g. dr. Grošelj Pavel. S predavanji bodo v zvezi eksperimenti in demonstracije.
Tečaj o negi dojenčkov se prične danes v torek ob 7. zvečer na realki.
Slovenskim lovcem! Pred kratkim j‘e bil razglašen v slovenskih časopisih poziv, naj lovci, ki hočejo dobivati list, društvu prijavijo svoj pristop in pošljejo članarino 12 kron. Temu pozivu se je odevalo doslej li$ članov S tako peščico naročnikov društvo ne more riskirati izdajanja lista, posebno pri tej draginji papirja in tiska Treba je najmanj tisoč naročnikov, če hočemo s članarino lz kron kriti stroške. Komur je na tem, da „Lovec“ zopet uide, naj ne odlaša poslati članarine. — Odbor slov. lov. društva.
Drobne vesti.
Intendant zagrebškega gledališča Gvidon Hriljanovtč je podal svojo de-nusijo Vzrok oemisije je nespoiazum-1 j e n j e med intendantom in vladnim oddelkom za uk in bog *častje. Upajo pa, da bodo nesporazum poravnali in da ostane Hrljanovič na svojem mestu. — Včeraj popoldne se je pripeljalo na Zagiebški kolodvor 2690 ujetnikov iz Nemčije. 290 so ph ptidržali v Zagrebu, kjer jih bodo uvrst li v tamkajšnje vojačke oddelne, ostale pa so poslali naprej v Belgrad. — V Zagrebu se je osnovalo poseb o vojaško poverjeništvo, ki ima nalogi proučiti prošnje vseh onih častnikov b.vše avstro-ogrske armade, ki so prosili za sprejem v jugoslovansko armado. — »Pondelnik« poroča, da mislijo tudi na češkem žigosati bankovce in sicer na ta način, da bodo sploh bankovce prelep li s kolekom, ki bo otgovarjal 1 do vrednosti žigosanega bankovca. — Karoly je imel te dni govor, v katerem je ojstro napadel Rumune, a se je izrekel za prijateljstvo s Srbijo. — V Tokiju je zgorelo italijansko poslaništvo. Poslanik se je s svojo rodbino pravočasno rešil.
Iz Pariza javljajo: Novi pogoji za premirje, ki se bodo stavili Nemčiji, bodo zahtevali zmanjšanje vojske na 25 divizij in oddajo vsega topniškega materijala. Listi poročajo dalje,
da je to zahtevo povzročilo poročilo maršala Fucha, glasom katerega more Nemčija zvišati število vojsko v dveh mesecih na tri milijone, medtem ko morajo zavezniki v tej dobi postaviti samo 1,800 000 mož. Maršal Foch je izrazil tudi željo, naj zavezniki zasedejo ruhrsko ozemlje z Ennsom. — Poljski državni zbor se je sestal minulo nedeljo v Varšavi. — V Velikovec ua deško šolo je premeščen Štefan Firm dusedaj nadučitelj v Olimju na Štajerskem. — V Žalcu izrablja rene-gat K. Jan ič svojo gostilno v svrho, Qw<FUva ner3',-sodne ljudi proti državi Tega ne bomo več trpeli! — V us mu pridno seka gozde uprava tam nnn*6 &raščine- Boi' se razdelitve oralov velikega veleposestva. 'JPozarjaino vlado na to. — Davčni upravitelj, fijakar. V Slov. Bistrici je otvoril odpuščeni davčni upravitelj rekonja — fiiakarijo.
Razna poročila.
Stavkarsko gibanje v Italiji. — V Rimu stavkajo tiskarji.
Rim, 9. (Lj. k. u.) Agenzia Štefani poroča: Osobje časopisnih tiskarn je začelo stavkati. Zahteva osemurni delavnik. V soboto zvečer je izšel samo »Popolo Romano". Socialno demokratičen list „Avanti“ in „Giornale d’ Ita-lia“ izhajata dalje.
Gibanje se širi.
Dunaj, 9. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) Posebni dopisnik „Neue Freie Presse“ javlja, da se stavkaisko gibanje v Italiji širi. Mornarji v Genovi so sklenili, staviti iste pogoje kakor angleški mornarji, ki so jih določili 24. febr. v Londonu. V Rimu so pričeli stavkati tudi vsi tiskarji.
Gospodarstvo.
Nakup živil. Deželna vlada je dovolila uradu za prehrano potrebn kredit, da kupi 400 vagonov koruze in moke pri zagrebški vladi.
Agrarna reforma. Energičen način, s katerim se je osrednja vlada lotila reševanje vprašanja agrarne reforme, se v Sloveniji spljšno odobrava V Bosni in Hercegovini muslimanski begi in agi s tem seveda niso zadovoljni. To je tudi umljivo. Neumljivo pa je, da so tudi na Hrvatskem stranke, ki z nameravano reformo niso zadovoljne. Oni. ki ne vedo, kako bi nameravani reformi nasprotovali, ali se ne upajo s pravo barvo na dan, se spotikajo, da hoče vlada to rešiti brez parlimenta! Ti ljudje pač pozabliajo, da smo v revoluciji in da utegne preteči še par let, predno pride legalno izvoljen parlament do tega, da se bo sploh mogel baviti s to in enakimi važnimi reformami. Medtem pa naj narod trpi dalje? Čudno je, da je tudi »Novo Vrijemeu, glasilo hrvatske napredne demokratske stranke, proti razdelitvi veleposestev in opravičuje svoje stal šče sledeče: „Mi smo zato, da kmet dobi zemljo v svoje roke, ko nam bo jamčil, da vsled tega ne bo trpela agrarna produkcija “
Čudno, da imajo naprednjaki tako zastarele nazore.
Agrarna produkcija bo tem večja, čim bolj skrbno bo obdelano polje Kmet bo bol|e obdeloval svoje njive kot pa sedaj tuje. Seve je treba kmeta strokovne izobraziti, da bo ra-cijoneino obdeloval zemljo. Veselje in zanimanje do strokovne kmet'jske izobrazbe ima pa le tisti, ki ima svojo zemljo. — Dajte torej najprej kmetu zemljo in dajte mu potrebno izobrazbo, pa ne bo treba nobenih pomislekov.
Zanimajmo se za domačo industrijo! Objavili smo že vabilo na subskripcijo delnic za akcijsko družbo „Triglav“, katera se snuje v kamniškem okraju v svrho izdelovanja sadnih konzerv, marmelade in žitne kave. — Jugoslavija še nima takega podjetja in ni dvoma, da ima isto lep« prihodnjost. Z ozirom na gospodarsko samoosvojitev priporo čarno vsem prijateljem napredka, da Prijavijo svoje delnice pri Jadranski
banki ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Ako imamo Slovenci in sploh Jugoslovani le količkaj samozavesti, da smo odjemalci v prvi vrsti domačih izdelkov, ni nikake bojazni, da bi podjetje izvrstno ne uspevalo in napredovalo.
Ne prodajajte vojnih posojil špekulantom! Po Ljubljani hodijo špekulanti, ki kupujejo od ljudi vojna posojila ter plačujejo zanja samo 40 do 50% nominalne vrednosti, dočlm znaša sedanji kurz vojnega posojila na Dunaju 68% nominalne vrednosti in plača vsaka banka v Ljubljani 60 do 65% nominalne vrednosti. Na ta način delajo špekulanti velike dobičke na škodo lahkovernih ljudi. Posestniki vojnih posojil se opozarjajo, da ne nasedejo takim kupcem. Kdor hoče vojno posojilo prodali, naj ga ponudi v nakup ljubljanskim bankam, kler bo dobil izplačano res ceno, ki odgovarja sedanjemu kurzu vojnega posojila.
Zadnje vesti, j
Ameriška misija za Koroško iz- i vršila svoje delo.
Dunaj, 10. febr. (Lj. k. u) Aiue- i riška misija za Koroško je izvršila s\oje delo ter je odšla na Dunaj, da dostavi razsodbo šefu ameriške mMJe ua Dunaju prof. Coolidge-Ju.
Ji e im? i se uad.jnjo, da bo razsodba v njih korist.
I
Novi jugoslovanski bankovci. j
Zagreb, 10. februarja. (Izv. por.) Listi poročajo, da se piičnejo že v prihodnjih dneh tiskati v Zagrebu jugoslovanski bankovci, ki bodo izdani najprej v kronski veljavi.
Izednačenje oficirskih plač.
Belgrad, 10. febr. (Izv. por.) S
1. marcem bodo izednačene plače bivših avstro-ogrskih oficirjev s plačami srbskih oficirjev. Nakazovale se budo v dinarjih.
Hrvatska se pritožuje.
Zagreb, 10. feb. (Izv. por.). Današnji »Hivat« napada centralno vlado v Belgradu, ker je imenovala za poverjen ke novoustanovljenih vojaških komand; dravske divizije v Ljubljani, savske divizije v Zagrebu in drugega armadnega zbora v Zagrebu same srbske generale. Starčevičanci zahtevajo, naj bo vsaj del poveljnikov vzet iz b vših avstro-ogrskih oficirjev. Ako je general Srb, bi moral biti njegov generalštab.šef Hrvat ali Slovenec.(Starčevičanci bi pač radi imeli za naše generale razne Boroeviče,. Lipovške in drugo tako golazen. Samo srbski generali bodo napravili med nami red. Slovenci imamo enega Mojstra, Hrvati pa še tega ne! Op. ur.).
Delo Hrvatskega Sokola med ! vojno.
Zagreb, 10. febr. (Izv. por.) Na 1
včerajsni skupščini hrvatskega Sokola i je podal tajnik dr. Dečak zanimive i podatke o delu Sokola med vojsko, j Hivatski Sokol je v zvezi z drugimi i bratskimi društvi skozi celo vojsko I pripravljal na tajnih ses'ankih na proti-avstrijsko in protimažarsko revolucijo. Celo vrsto svojih članov je v ta namen oprostil vojaške službe.
Nemci hočejo zanesti razdor med Hrvate in Slovence.
Ljubljanski dopisni urad poroča 10. t. m.: V Špilju se je piigodil slučaj vojaške nediscipline pri belovar-skem bataljonu. Nemški listi in pred vsem dunajska „Zeit“ so hoteli ta slučaj izrabiti, češ, da so hrvatski vojaki i javili, da ne gredo v okoliš, ki je nemški in kjeft nimajo ničesar iskati. To vest so tudi razposlali brezžično v svet tako, da bi oni iz tega skovali kapital zase ter poskušali razdiranju bratstva med Jugoslovani. Službeno se pa o tem poroča, da se je šlo za navaden slučaj nediscipline, ki nima s politiko ničesar opraviti. Na mesto nelovarskega, je odšel v Radgono bataljon karlovaškega polka, ki je svojo nalogo tudi vestno izvršil. Proti Be-ovarcem, ki so bili poslani v Celje, je uvedeno sodno postopanje.
Fotografične aparate,
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Pnnhnno vsake vrste P° zmernih cenah UdllUMIC dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana. Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—16
S pravim čebelnim voskom EŠ/Š
zavod za snaženje in reklamo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	8 -6
Snaženje izložbenih oken .sjssJJi
za snaženje in reklamo Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	S—6
že rabljene vendar dobro ohranjene s poljubno optiko v vsaki velikosti se kupi. Cenjene ponudbe z natančnimi navedbami pod „Photo“ na Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3jl.
333 10-9
Pnctiin'! se sprejme v najem v Ljubljani UUulIillu ali v okolici. Ponudbe pod »Gostilna".	  334	10—9
Vojno posojilo trgovska agentura po najvišjem kurzu. Trgovska agentura, Sodna ulica št. 5/1.	340	10—7
In najsigurnejše naložen ka-nujuUljou pitali Trgovec z lokalom z zelo prometnem mestu v Sloveniji, kjer se nahaja promogokop in druga industrijska podjetja (vsled narodnostnih razmer zasiguran , obstoj) išče kapitalista Ponudbe pod j „Tihi družabnik" do V0. t. m. na anončno pisarno Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. .H/L.	 3^0	5—2
Pnctilnn ali restavracijo se išče v najem, j UuulhjtU Kupi se tudi majhno gostilno. — 1 Ponudbe na upravništvo.	371	9—3
Miinovino katere se nahajajo pri podpisani ni)yd(lut>) tvrdki že dalj časa v popravilu, naj blagovolijo eenj naročniki kmalu odvzeti.
V nasprotnem slučaju se bode smatralo, da se na te ne reflektira več in se bodejo po preteku 14 dni oddale revnejšim slojem. Fran Kos, strojna pletilnica v Ljubljani, Sodna ulica 7.	384	8—1
inteligenten gospod znaniti z neodvisno
močno in energično žensko v starosti do 40 let. Ponudbe pod „Močna in energična11 na upravništvo._______________________89^	i—2
Vojno posojilo
9.— 12 ure dop. in od S—6. ure pop. v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 7 (naspr. pošte)
1 nadstr. desno, vrata 12. V Kranju se posreduje v viti Skrem št. 66.	405	3-1
Tfijp mladi, inteligentni Jugoslovani si žele
• "jo dopisovati z mladimi, zavednimi Slovenkami. Naslov: Slovenec, Srb, Hrvat poštno ležeče, Pliberk. Koroško. 406 8 — 1
Kllharipn pridno in pošteno, ki ima tudi IVUliai IUU veselje do kmetijstva, išče mlada gospa na deželi. Ponudbe z zahtevo plače pod „Poštenost št. 23“ na upravn. 407 6 1
Mlftfjpnin nl,acl in intel'Renten, želi z na-l obraženo inteligentno in veselo gospodično dopisovati radi zabave. Če mogoče priklop, pismo. Pod šifro nMladenič“.
Trnnvpp ll? posestnik v večjem mestu na . “ r,, Gorenjskem na najboljšem prostoru, išče poštenega kompanjona, ki je trgovec in ima precej denarja na razpolago. Naslov pove upravništvo.	413
5°|0 in denar nazaj
založi približno
• t- n za reeln°' popolnoma varno podjetje. Ponudbe pod „Varno“ na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. ti g 3/1. __________________ 415	1
Prot' dobri nagradi stanovanje, ob-iouuiii stoječe iz 3-4 sob s kuhinjo, električno razsvetljavo in če mogoče z vrtom, s I. marcem 1919, in sicer meblovano ali nemeblovano. Ponudbe pod Emil Koma-retho, intendant 11 voi. okrožja, Šol 'ki drevored Prof Šega.	4 9 3-1
Prftfia On 1 otročji voziček (zložljiv), 1 i iuuu Oj divan, 1 miza. 1 omara s predali, 1 čajni service. Gradišče 7.	421	3	—	1
RllknVfl finiio se 0lJcla P° vagonih, izpod UU1\J?U UljIjC icoo kg pa samo, ce se pošljejo vreče. Za ponudbe prosi oglarski podvzetnik R Frizzi v Vuhredu v Dravski dolini.	422 6—1
hnilhih ČOHA dtie 9- februarja iz Bleiwei-itijUUlla bifill sove ceste do Dunajske ceste dva zlata prstana, poročni in zaročni (slednji s črko S B. 1. 1. 1912) Prosim poštenega najditelja, naj jih odda proti primerni nagradi na naslov Petrina Brezigar, Ljubljana, Bleiweisova cesta 13/1.	234
ki bi pometala, kurila itd pi-Oluyil!J<3, sarniške prostore, se sprejme. Kje, pove upravništvo.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo^!
Za noeno službo sprejme izurjeno
vlagafko
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Javna dražba
pohištva, oblek in srebrnine
bo dne 13. t. m. ob 10. dopoldne
U
Kupim suhe go&e iii dobre vrede
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15-—, cela doza K 28 — za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje Izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	401	1
IVI. RANT, Kranj.
Dražba mila
pri „Balkonu“ sc »e bo vršila dne 15. t. m., pač |»;i nekoliko pozneje, kar se bode pravočasno objavilo po časopisih.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine iu naj* nižje cene na Lj ubij n n a 1., poštni predal štev. 163.	420	30	i
Naznanilo.
Podpisana vljudno javljata klavnemu občinstvu, da otvorita dne 15. svečana 1919
hotel in restavracijo
Union vMariboru
(prej Erzherzog Johann).
Istočasno zagotavljata vsem cenjenim obiskovalcem postreči vedno z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini, kakor tudi z vedno snažnimi hotelskimi sobami.
Blagohotnega obiska in naklonjenosti proseč bilježita udana
424 3-1 Ciril in Rozi Tratnik.
Preklic.
Podpisani Blaž Černe, posestnik t Stožicah štev 53, preklicujem in obžalniem vsa žaljiva očitanja, ki sem jih dne 8 novembra 1919 v gostilni Ivana Dermastije na Ježici govoril napram bivšemu županu Vin-kotu Ahlinu, posestniku na Ježici štev. 16 in izjavljam, da so vsa moja očitanja neutemeljena.
Stožice, dne 7. februvarja 19 9.
Blaž Černe.
A 1 126/19—5.
416
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 8. svečana t. 1., opr. štev. A I 1 6/19—5 se prodajo v zapuščino po gospej Vidi Pajk spadajoči predmeti dne 1». svečana liHD in naslednje dni vsakokrat dopoldne ob V), uri v Ljubljani, Dunajska cesta 17 na javni dražbi: razno pohištvo, perilo, obleka, 1 glasovir, kuhinjska in namizna posoda, jedilno orodje, srebrnina in zlatnina.
Reči se smejo ogledati dne 13. svečana 1919 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v zgoraj o/'.namenjeni hiši št, 17.
Okraj, sodišče SHS v Ljubljani, odd. V., dne 10. svečana 1919.
V is itn ic e
v Ljubljani, Stari trg ste v. 19.
PTbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: m m m m m
»Šopek Samotarke."
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Romanova.
Založila in izdala
»Zvezna tiskarna4* v Ljubljani.
Cena vezani knjigi K 4-60, broširani K 3-20.
WT Drogerija
J. C. KOTOR
::	LJUBLJANA	::
Wolfova ulica št. 3.
FotomanufaHtura
o=
Pisemski papir najfinejše vrste
priporoča
102 12
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
lil
25
25
25
Čevlji tovarne
Pe ter Ko zina & Ko.
Iz najfinejšega ševro, boks In lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	u
K 85*— za moške, K 73*— za ženske.
Vzalogi Ljubljana Breg.
CD
c
<D
>N
cd
C
c/j
>CO
s?
'S
S	&
8d	S
o
B
cd
N
T3
O
>
od
N
«3
C
.3
■C)
.3
Priporočam p. n. trgovcem, tvrdkam in občinstvu svojo
trgovsko agenturo in komisijsko trgovino.
Preskrbujem prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točno in hitro.	414
Slavko Farkaš
Lukavci, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Skladišče in hlevi
se vzamejo v najem.
Pismene ponudbe pod »Prostorno" na upravništvo »Jugoslavije*
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici. “3!$®
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga, istotam se proda: Steklo za izložben* omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X|84, 63X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90><162.	13
Vabilo na subskripcijo.
V kratkem se ustanovi
delniška družba ,1 riglav*
za izdelavo žitne ka'e in sati n Hi konserv.
Delnice so po K 500*
Vabite se, da se udeležite subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo lahko pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesek takoj vplačati, pošljite prijavo in znesek »Jadranski banki" v Ljubljani ali »Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.	292	10—7
Za pripravljalni odbor delniške družbe „Triglav“: Fr. Cerar. M. Gostinčar. V. Jeretina.
! SVETLA!
Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti
(izdelek svetovne slovanske tvornlce) 273 10-6 Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS
JANKO POGAČAR, Zagreb,
=□ začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. 0=-
n
Mast, slanino, suho meso Jj i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim j#a-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima i/4kg po K 6'50 po kg.
Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovartje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji ličn® dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. '	295	2t	10
i er O i Č* tvornlca suhomesnate robe i masti, ■	*	o	^	*	L' 4 Nova Gradiška, Slavonija.
Preporučujemo
Srpske narodne pesne
pod redakcijom Dr. L. Popoviča. Knjiga I. Trebnik.
K 4-—, poštom K 4-80.
Narudžbe i novac u napred treba slati na adresu
Knjižara Z. i V. Vasica, Zagreb
Akademički trg 8/D.
Naznanilo.
Znano prvovrstno milo in pralni prašek
402 2-2
izjugnslovanske tvornlce zs milo v Spodnji Šiški se dobi na drobno v
špecerijski trgovini
Janko Stupica
Sodna ulica v Ljubljani
po že razglašenih cenah. Istotam naj se na-
slavljajo tudi pastna »uročila. Preskrbite se pravočasno s
 ______________ ,______________ s	tem pripo-
znano dobrim in cenim milom, dokler je zaloga.
Jugoslavenske himne
Lij.' p;t naša; Bože pravde; Naprej;Oj Slaven!
zaglasovir, tekst latinicom, K6-—, sa poštarinom K § 80.
Srpska narodna himna
(Bože prayde)
za glasovir, tekst cirilicom, K4—, sa poštarinom K4-88. Narudžbe i novac u napred treba slati na adresu
Knjižara Z. i Y. Vasica, Zagreb
Akademički trg 8/D.