Leto XLVII - št. 66 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, torek, 23. avgusta 1994 Slab obisk Kredarice Triglav ■ nič več romarska pot? že dolgo se ni zgodilo, da bi bilo ob najlepši julijski soboti ali nedelji na Kredarici samo petdeset planincev. Vročina je bila najbrž le prehuda in tako Kredarica že dolgo ni bila tako slabo obiskana. Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Vrata, 22. avgusta - V tem Po^tju smo domala vsak dan slišali ali brali, kako zelo so zasedene planinske postojanke in koče. Resnično se je julija in avgusta tudi dogajalo, da so bile ob vikendih številne Planinske postojanke zasedene do zadnje postelje in da si, če si bil brez rezervacije, prespal kvečjemu v kakšni veži ah na klopi v planinski Postojanki. V planinskem domu na Kredarici pa je bilo julija povsem drugače. Prazno, če so sezono primerjali s prejšnjimi leti! Milica in Janko Rekar, ki skupaj z dvanajstimi zaposlenimi skrbita za planinsko Postojanko na Kredarici, pravita, da take sezone nikakor nista pričakovala. Vzroke, zakaj je predvsem julija tako malo planincev prišlo na najvišji slovenski vrh - obisk se da razbrati iz vpisa v knjigo obiskovalcev - vidita morda v le prehudi tropski julijski vročini pa tudi v tem, da je bila medijska propaganda, češ, vse je polno do zadnjega kotička, površna. Pri planincih in gornikih je ustvarjala napačen vtis, češ: če je vse polno že na tisoč ali več metrih nadmorske višine, kako je šele na najvišjem slovenskem vrhu! V resnici je najbrž res tako: polno zasedene so bile zanesljivo koče, do katerih so se tujci ali domači obiskovalci pripeljali z avtomobili ali ki niso toliko oddaljene od cest ali so lažje dostopne. Slovenskih planincev od Kredarice niso mogle odvračati morebitne cene hrane ali pijače, saj so bile take kot drugod in v skladu z dogovorom s Planinsko zvezo Slovenije, ki je objavila enoten cenik za vse planinske domove. Na Kredarici, ki ima okoli 300 ležišč, je, denimo, čaj 90 tolarjev, enolončnica 300 tolarjev, prenočišče s planinsko izkaznico tisoč tolarjev, brez planinske izkaznice pa 2 tisoč tolarjev. Marsikateri obiskovalec, ki se je letos ustavil na Kredarici, je presenečeno vzkliknil: "Saj ste pri hrani cenejši kot v dolini!" Julij je bil res vroč, a prekrasen s svojim sončnim vremenom, tudi v planinah. Kar žalostno je bilo, pravita, V soboto so pokopali Gašperja Miheliča Gapšerjeva tragična smrt obtožuje Je 18-letni Gašper Mihelič, ki je bil hudo pretepen na Kranjski noči, umrl zaradi zdravniških napak in ravnanja policije? Podbrezje, 20. avgusta - in terja odgovornost obeh Javnost je zaradi tragičnega ministrstev, zdravstvenega dogodka zelo vznemirjena in notranjega, celo odstopa Znanci in neznanci so grob Gašperja Miheliča na pokopališču pri sv. Jakobu v Podbrezjah zasuli s cvetjem, ieprav so se starši cvetju odrekli v korist nevrokirurške klinike v Ljubljani. - Foto: G. Šinik ministrov dr. Božidarja Voljča in Andreja Štera. Svet za zdravstvo na ministrstvu je vzel pod drobnogled ravnanje kranjskih zdravnikov v usodni noči, o njihovi morebitni odgovornosti pa bo razsojala zdravniška zbornica. Hkrati se ubadajo tudi z okoliščinami tragične smrti mladega Mariborčana Kristjana Kuharja, ki je umrl v izolski bolnišnici. Tudi na notranjem ministrstvu teče postopek, ki naj razjasni dvome ob ravnanju kranjske policije, ki je po Kranjski noči na pobudo dežurnih zdravnikov priprla Gašperja Miheliča. Kot nam je povedal načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar, so preiskovalcem že izročili podrobno poročilo ( z materialnimi dokazi vred) o tem, kaj se je usodne noči dogajalo z Gašperjem. Pričakujejo, da bo v tem tednu vložena kazenska ovadba na kranjskem tožilstvu, ko bodo znani rezultati obdukcije in končani preiskovalni postopki. Mladoletna storilca, ki sta Gašperja pretepla na Kranjski noči in so ju policisti prijeli tri dni po dogodku, sta na prostosti. Gašperja ni več, Miheli-čevi pa vztrajajo, da se razjasnijo okoliščine, ki so zakrivile tragedijo. Več o tem na strani 5. • D.Ž. Vojaki prej domov Ljubljana, 22. avgusta - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ie pred nedavnim podpisal odlok o predčasnem odpustu s služenja vojaškega roka. Tako bodo vojake, ki so služenje vojaškega roka v Teritorialni obrambi pričeli 7. in 8. marca letos, odpustili s služenja vojaškega roka 30 dnipred iztekom Polnega vojaškega roka. Kot je veljalo že za prejšnje generacije vojakov, se je predsedstvo tudi tokrat odločilo za Šestmesečno služenje vojaškega roka. S. S. %1 NALNIŠK) KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT ali 8054,00 SIT mesečno! T«l./F«i: 064/ 11 10 40 ko je bilo v neki julijski nedelji na Triglavu le kakšnih petdeset planincev. A sezona se nadaljuje. Prava planinska se zanesljivo začne šele zdaj, ob koncu avgusta in septembra, ko bo ob lepem vremenu najbrž tudi Trigav in Aljažev stolp na vrhu obiskalo več planincev. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo: letošnje poletje prvič po mnogo letih iz raznih vzrokov Triglav za slovenske planince ni bil romarska pot. Romarska pot v smislu velikih kolon, ki so se včasih vile proti Triglavu iz različnih smeri in ko na Kredarici ni bilo prostora za vse obiskovalce, ki so morali prespati v okoliških planinskih postojankah. • D.S. Stran 3 KMEČKI PRAZNIK POD STORŽIČEM "Snarjenje", delo z gepljem, mlačev s cepci, "pajklanje" in še kaj... Petdeset let našega časopisa Praznik Gorenjskega glasa in Zdravljice 21. avgusta pred petdesetimi leti so v partizanski tiskarni Donas natisnili prvo številko Gorenjskega glasa. V tej tiskarni sta bili do drugim udeležil tudi Bog- konca vojne natiskani še dan Osolnik, urednik dve, redno pa je začel prvih številk Gorenjske- izhajati 28. oktobra 1947. ga glasa, Nasta Sesek - Jubilej je uredništvo Julija, ki ga je pomagala Gorenjskega glasa obele- tiskati, in Miloš Jocif, ki žilo s srečanjem nekdanjih in sedanjih sodelavcev, urednikov, novinarjev, grafikov in drugih, ki se sodelujejo pri nastajanju časopisa. Srečanja se je med je pred petdesetimi leti sodeloval pri ponatisu Zdravljice. Kot je dejal direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, naklada časopisa raste; pred kratkim je bil časo- pis natisnjen v skoraj 60.000 izvodih, sicer pa povprečna naklada presega številko 25.000. Minuli petek so bile tudi Glasove Odprte strani posvečene izidu prvih treh številk časopisa in ponatisu Prešernove Zdravljice ob stoti obletnici prvega izida, decembra 1944. Več na 3. strani. M.A. V Kranju zaprli 44. Gorenjski sejem Sto tisoč obiskovalcev, zadovoljni razstavljala V največji trgovini na enem mestu in najdaljši veselici v Kranju so v desetih dneh prodali za 20 milijonov ameriških dolarjev. Kranj, 22. avgusta • Sinoči so v Kranju zaprli 44. Mednarodni Gorenjski sejem - tradicionalno in prvo največjo slovensko sejemsko trgovino s poudarkom na kmetijstvu, kjer je tokrat deset dni sodelovalo skoraj tisoč razstavljalcev. Sejem in večerni brezplačni zabavni program je obiskalo okrog 100 tisoč obiskovalcev, razstavljala in prodajalci pa so imeli po oceni prireditel- darjenju, malem gospodarstvu, so ob različnih ministrskih ali parlamentarnih obiskih izstopala prav ta vprašanja. Največkrat izpostavljena in poudarjena pa je bila ocena oziroma ugotovitev, "da je zadnji čas, da se Slovenija zave sejemskega nereda, ki se danes dogaja. Z napovedanimi 100 sejmi za prihodnje leto se tujini ja za okrog 20 milijonov oziroma Evropi predstavlja-dolarjev prometa. m o neresno," je poudaril direktor PPC Gorenjski se-Sejem je potekal v zna- jem Franc Ekar. Med po-menju tradicionalnih obis- membnejšimi dogovori v kov, nakupov, prodaje, sejemskih dneh pa je ne-sejemskih popustov in za- dvomno dogovor z minis-bave. Ogledali so si ga poleg trstvom za zunanje zadeve obiskovalcev iz raznih kra- R Slovenije, da bo prihodnji jev Slovenije in tujine tudi mesec, ko bo od 23. do 27. številni poslovneži in politi- septembra v Kranju 4. pri-ki. Čeprav ni bilo vnaprej reditev Slovenski proizvod -načrtovanih pogovorov o Slovenska kakovost, tudi kmetijstva in gozdarstva, za Sejem malega gospodarstva, kooperacij, podjetništva, za sejem Zaščita - Protection in za sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. • A. Žalar 011064/223*111 GLAS kmetijstvu, turizmu, gospo- IN ] ZASTA VLJALNICA Komika c. 41 Kran), tel.:064/211256 strokovno in poslovno srečanje predstavnikov slovenskih veleposlaništev v tujini z nosilci znakov SQ. V sejemskih dneh pa je PPC Gorenjski sejem začel tudi s postopki za zaščito imen za Slovenski sejem SLOVENIJA iN SVET Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav Za skupno Evropo Na povabilo avstrijskega predsednika Thomasa Klestila so se v zgornji Avstriji srečali na neformalnem srečanju predsedniki sedmih avstrijskih sosed, pridružil pa naj bi se jim tudi novi predsednik komisije Evropske unije Jacques Santer. V ospredju bodo seveda vprašanja povezovanja v Evropi. V nedeljo se je s sprejemom v innsbruškem Hofburgu začelo srečanje osmih predsednikov srednjeevropskih držav, ki jih je na neformalni sestanek povabil avstrijski predsednik. V 50 kilometrov od Innsbrucka oddaljenem Alpbachu so se poleg avstrijskega predsednika Thomasa Klesttila srečali še predsednik Češke Vaclav Havel, Slovaške Michal Kovač, Madžarske Arpad Goncz, Švice Otto Stich, Italije Oscar Luigi Scalfaro, Nemčije Roman Herzog in knježevine Liechtenstein knez Hasan Adam II ter Slovenije Milan Kučan. Glavna tema pogovorov je odnos srednjeevrospkih držav do združevalnih procesov v Evropi, odnos do Evropske unije in severnoatlatske vojaške zveze NATO, to pa je hkrati tudi priložnost za to, da se vsaj neformalno pogovore o nekaterih odprtih medsebojnih vprašanjih. Ker si ob Nemčiji in Italiji, ki sta dve od ustanovitvenih članic EU, Avstrijsko polnopravno članstvo v tej organizaciji pa prične z prihodnjim novim letom, za članstvo v tej organizaciji prizadevajo Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija, le Švica in Liechtenstein sta do tega vprašanja nevtralni, je jasno, da bo največ govorov o širitvi Evropske unije. Srečanje pa ne bo samo na "plenarni" ravni, pač pa je to tudi priložnost za dvostranske pogovore. Največ zanimanja vlada za pogovor našega in italijanskega predsednika, ki se ne bosta mogla izogniti, lahko rečemo, ne najboljšim odnosom med Slovenijo in Italijo, precej podoben problem (odškodnin Sudetskim Nemcem) pa je odprt tudi med Nemčijo in Češko. Že iz seznama udeležencev je namreč jasno, da je srečanje posvečeno zlasti boljšim medsosedskim odnosom. Predsedniki evropskih vlad odgovarjajo dr. Drnovšku Francija in Irska podpirata približevanje Slovenije Evropski uniji Ljubljana - Potem, ko se je predsednik slovenske vlade s posebnim pismom obrnil na predsednike vlad Evrospke unije, so pričeli prihajati tudi odgovori. Zano je namreč, da ima Slovenija Eri svojih prizadevanjih za sporazum o pridruženem člastvu v EU ar nekaj težav, ki nam jih povzroča Italija, čeprav je odlaganje začetka pogovorov o tem sporazumu bolj plod tihih pritiskov in tihe diplomacije te države. Pri tem Italija izredno spretno izkorišča slabo poznavanje nekaterih dejstev v odnosih med Italijo, nekdanjo Jugoslavijo ter Slovenijo, zlasti kar zadeva doseženih sporazumov o odpravljanju odprtih vprašanj iz preteklosti. Dr. Drnovšek jesvoje evropske kolege o tem izčrpno obvestil in prosil za podporo pri preseganju takega stanja. Pred dobrim tednom je na to pismo dobil pozitiven odgovor francoskega zunanjega ministra, včeraj pa tudi predsednika irske vlade Alberta Revnoldsa. V odgovoru irski premier poudarja, da Irska pripisuje velik pomen razvoju tesnejših stikov med Evropsko unijo in Slovenijo, pri čemer je sporazum o pridruženem članstvu ključni element, saj cenijo velik dosežek pri razvijanju demokracije in gospodarskem razvoju. * S. Ž. Urejevanje odnosov med Cerkvijo in državo Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14, ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111. Če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna ign, ki druiint s tokratna srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni tel ko: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdrufinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi poklice v uredništva, prejme nagrado. S Cerkvijo še odprta vprašanja Napovedani papežev obisk v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem je odprl tudi vprašanje odnosa med državo Slovenijo in rimokatoliško Cerkvijo. Obisk papeža Janeza Pavla II, ki naj bi čez dobra dva tedna obiskal dve od nekdanjih jugoslovanskih republik, je v Sloveniji sprožil številna vprašanja odnosa naše države do Svetega sedeža in Cerkve. Pokazalo se je, da so pogajanja med državo in Cerkvijo ob nekaterih odprtih vprašanjih zastala, zato je velika verjetnost, da se ne bodo reševala zgolj znotraj Slovenije, pač pa tudi na meddržavni ravni med Slovenijo in Vatikanom. Po nekaterih razlagah je to tudi pogoj za obisk papeža v Sloveniji. Obisk poglavarja rimokato-liške Cerkve ne more mimo Slovenije, zato je v teh dneh zelo pogosto slišati vprašanja o tem, zakaj nam papež ne nakloni svojega obiska naši državi. Tudi pri ocenah o vzrokih nismo enotni, pojavljata se namreč dve oceni: po prvi je kar prav, da papežev obisk Slovenije časovno ne soupada z obiskom drugih predelov Balkana, kar naj bi bila le še ena potrditev naše dokončne ločitve od teh predelov, po drugi pa je to posledica neurejenih odnosov med Državo Slovenijo in Svetim sedežem. Znano je namreč, da je urejevanje odnosov med državo in Cerkvijo v Sloveniji zastalo -najbolj sporna vprašanja so verouk v šolah, položaj Cerkve v družbi, vračanje cerkvenega premoženja, cerkveni davek - s tem pa tudi priprave sporazuma Slovenije z Vatikanom. Objavljene so bile tudi vesti, da je Slovenska škofovska konferenca povabila papeža na obisk šele prihodnje leto, za potrebe notranjepolitičnega obračunavanja pa je slišati tudi opozorila o tem, da sta oba predsednika - države in vlade -človeka s komunistično preteklostjo, in da ima papež pomisleke na srečanje z njima. Kot je znano, je bila za urejanje odnosov med državo Slovenijo in Cerkvijo ustanovljena posebna komisija, v kateri so predstavniki Vlade Republike Slovenije in rimokatoliške cerkve, vendar vse kaže, da so v sicer redkih stikih zadeli na nekatera odprta vprašanja pri katerih bodo zelo težko našli skupni jezik. Poleg vprašanj urejevanja položaja Cerkve kot institucije, duhovnikov in drugih, ter dejavnosti, ki jih Cerkev želi opravljati, ki so bolj prav-noformalnega ("tehničnega") značaja, in zanje ne bi smelo biti posebnih ovir, so težja vprašanja materialnega položaja Cerkve ter verouka v šolah. Prvo vprašanje je tesno vezano na še v večini nerazrešeno vračanje Cerkvi odvzetega premoženja na eni strani, in uvedbi cerkvenega davka na drugi strani. Drugo vprašanje, kjer so si po doslej objavljenih vesteh pogledi še bolj vsaksebi, pa je vprašanje verouka, kjer se je zdelo, da je sicer s predlogom o pouku o verstvih že preseženo, vendar zahteve škofovske konference o tem, da se kljub temu uvede konfesionalna oblika pouka, ki naj bi jo izvajali izključno diplomanti teološke fakultete, pogovore vrača na začetek. Zanimivo je, da so o tem konec preteklega tedna med ljudmi izvajali anketo kar trije slovenski dnevniki: Delo, Republika in Večer, in prišli do precej podobnih ugotovitev. Rezultati anket kažejo, da se večina Slovencev zavzema za verski pouk kot splošen predmet o verstvih, m torej ne sprejema zahteve po verouku, in da naj bo izbiren predmet (torej neobvezen), na podobno negativno mnenje pa je naletelo tudi uvedbe cerkvenega davka, ki naj bi ga, po mnenju večine, plačevali tisti, ki to želijo. K temu kaže dodati, da se je približno dve tretjini anketiranih opredelilo kot vernih, ko pa so ugotavljali povezavo med strankarsko opredeljenostjo in izraženimi mnenji, pa so ugotovili, da se za verouk in cerkveni davek v večini pozitivno izrekajo le člani in sim-patizerji Slovenskih krščanskih demokratov. Sploh je ena pomembnejših ugotovitev ta, da je v tesni povezavi z vernostjo m strankarsko opredeljenostjo tudi pozitiven odnos do Cerkve, večina meni, da je za neuspešna pogajanja med državo in Cerkvijo kriva vlada, preseneča pa večinsko mnenje, da Cerkev do vrnitve po vojni nacionaliziranega premoženja ni upravičena. Kakorkoli že: po rezultatih ene od anket si papeževega obiska v Sloveniji želi dobri dve tretjini Slovencev, verjetno pa je še več tistih, ki bi si želeli, da se odprta vprašanja med državo in Cerkvijo urede. Nobenega dvoma ni, da bodo, podobno kot ob obisku papeža na avstrijskem Koroškem, tudi tokrat številni Slovenci odšli po njegov blagoslov na Hrvaško, čez leto ali dve pa dočakali tudi njegov obisk v Sloveniji. • S. Veliko predlogov za referendume Do pravih rešitev z referendumi? V državnem zboru je vse več predlogov, da naj bi o posamičnih vprašanjih, kjer je zlasti velika razdvojenost, odločali na referendumu. Ljubljana, 22. avgusta - Sedaj, ko imamo zakon o referendumu in in s tem določen točen postopek, ljudski iniciativi, se utegne sprožiti plaz predlogov za izvedbe referendumov o vprašanjih, o katerih v slovenskem parlamentu težko dosegajo soglasje, ali pa je dosežena le minimalna večina. Zakonski rok za zbiranje podpisov o spremembah zakona o denacionalizaciji začne teči danes. Vse več glasov je o tem, da se nam v prihodnje obeta kar pogost obisk volišč, kjer naj bi na referendumskih glasovanjih odločali o pomembnejših vprašanjih, o katerih obstaja v Sloveniji precejšnja razdvojenost, v parlamentu pa se odločitve sprejemajo z minimalno (vladno) večino. Očitno je, da se je [>arlamentarna opozicija odloči a, da uporabi to pot (poleg sporov pred ustavnim sodiščem) za tista vprašanja, kjer njeni predlogi niso bili upoštevani, razmerje glasov v parlamentu pa jo onemogoča, da bi uveljavila svoje. Poskusov v tej smeri - zbiranja podpisov za zahtevo po referendumskem odločanju - je bilo v preteklosti že veliko, vendar so bili vsi več ali manj zaman, saj tega področja nismo imeli zadostno urejenega. Sedaj, ko je sprejet zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Z referendumom do sprememb denacionalizacije? Iz službe za informiranje državnega zbora so sporočili, da je predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik na podlagi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi določil 60-dnevni rok zbiranja podpisov volivcev za podporo predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, pobudnika Jožefa Šketa. Zakonski rok prične teči 22. avgusta. Državna založba Slovenije je že natisnila ustrezne obrazce, ki jih je mogoče kupiti od 16. avgusta v vseh njenih poslovalnicah. je take iniciative mogoče izpeljati, objava predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika o začetku zbiranja podpisov za predlog sprememb zakona o denacionalizaciji pa že kaže, da se ti postopki začenjajo. Najavljeni so še: predlog za spremembo zakona o državljanstvu ter za sprejem zakona o odpravljanju dvojnega državljanstva, sprememb zakona o lastninjenju (podvojili naj bi vrednost lastninskih certifikatov) ter še vrste drugih, upajmo le, da pri tem ne bodo pozabili na stroške. Tudi zaušnica, kakršno je dobil državni zbor ob referendumu o lokalni samoupravi utegne biti poučna, saj se morebitni propagandni učinki posameznih referendumov utegnejo sprevreči v svoje nasprotje. • Š. Ž. Slovenski krščanski demokrati Kril stranke naj ne bi ukinjali Ljubljana, 22. avgusta - Pred oktobrskim kongresom Slovenskih krščanskih demokratov prihaja v tej stranki do številnih razčiščevanj, saj naj bi kongres s sprejemom novega statuta stranke presegel nekatera odprta vprašanja. Med njimi je tudi vprašanje kril v stranki, saj so imeli SKD do letošnjega junija kar tri krila: krilo Narodnih demokratov, Socialno krilo in (še ne dokončno oblikovano) Ljudsko krilo, za katerega je dal pobudo na konferenci v Zagorju Ivan Oman. Junija so se Narodni demokrati odločili, da izstopijo iz SKD in ponovno oblikujejo lastno stranko, v javnost pa so prodrle novice o tem, da v vodstvu te stranke razmišljajo tudi o ukinitvi preostalih dveh kril. Kot je zagotovil glavni tajnik na petkovi tiskovni konferenci, take trditve nimajo osnove, spremembe statuta naj bi le uredile položaj kril v stranki. Zlasti pereče postaja vprašanje dvo ali več strankarskega članstva, saj je bilo doslej pri SKD možno članstvo tudi v nekaterih drugih strankah, socialno krilo pa si prizadeva, da bi med svojimi člani obdržalo Viktorja Blažiča, ki je sicer iz stranke SKD izstopil. Mnenja vodstev kril temelji na prepričanju, da krila pomenijo notranjo demokratizacijo v stranki in hkrati možnost, da se prav zaradi kril, njihovih programov širi članstvo, krog simpatizerjev in volivcev SKD. Obe krili načrtujeta v septembru tudi svoji konferenci. • Š. Ž. Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada V nagradnem naročniškem žrebanju prispelih kuponov iz Gorenjskega glasa - žrebanje je bilo predvčerajšnjim, v nedeljo, 21. avgusta, ob 2L uri na Gorenjskem sejmu - sta Alenka in Peter Pusar izžrebala: L nagrada (zlata verižica Zlatarstva GOLD-IE iz Radovljice): Vanda SRANC, Zg. Plavž 4, Jesenice; 2.-4. nagrada (satelitska antena SATEX Maribor): Francka PREM, Kamna Gorica 51; Janez KERSNIK, Gorenjska 45, Ribno pri Bledu; Stanislav PINTAR, Sp. Sorica 21; 5. - 14 (paket KRALJEVIH MESNIN Emona Mesna ind. Zalog): Milo* KAMEN-ŠEK, Dašnica 94, Zeleznild; Minka PREVODNIK, Podbrezje 22, Duplje; Stanislav GABER, Rečiška 59/a, Bled; Jože PODJED, Predoslje 69/a, Kranj; Alojz AŽMAN, Maistrova 6, Radovljica; Janez SIFRER, Žabaica 26, Ivan DOLENC, Stirpnik 1, Selca; Ivanka PINTAR, Grenc 18, Škofja Loka; Franc VALANČIČ, Spodnja Besnica 112, Zg. Besnica; Anton RESMAN, Praproše 1, Podnart; 15. - 19. nagrada (panoramski polet z letalom ADRIA AIRWAYS): Valentina MAŠULIN, Kebetova 16, Kranj; Alojz BOGATAJ, Sr. Bela 52, Preddvor, Marija M P/V K, Praše 56, Mavčiče; fra ne ANTOLIN, Finžgarjeva 12, Lesce; Ivan LAMBERGER, Kovorska 15, Tržič; 20. - 25. nagrada (izlet z ladjo Prince of Venice v Benetke, KOMPAS PRO): Vinko MAK KKIJ, Skovine 5, Železniki; Milka PODA KAR, Golnik 108; Vido ŽN1DAR, Vopovlje 24, Cerklje; Miloš ARNOLJ, Dobje 15, Poljane; Ivan OMERS, Hrastje 108, Kranj; 26. - 27. nagrada (izdelki Al MIRA Radovljica v vrednosti 10.000 SIT): Pavel KURENT, Breg 16, Žirovnica; Marjanca PLEŠKO, Puštal 118, Škofja Loka; 28. - 30. nagrada (nakup v vrednosti 10.000 SIT KOKRA Kranj): Vinko GALIČ1Č, Gorenja vas 112; Stanislav SE VERNIK, Cegelnica 28, Naklo; Zdravko KOSMAČ, Tavčarjeva 5, Žiri; 31. - 33. nagrada (nakup v vrednosti 10.000 SIT v Kovinotehni, blagovnica FUŽIN AR Jesenice): Janez BOBNAR, Vasca 12, Cerklje; Sonja OVNIK, Stružnikova pot 8, Šenčur; Jože BOSTA R, Sp. Duplje 21, Duplje; 34. - 36. nagrada (nakup v vrednosti 10.000 SIT v JEKLOTEHNI Železnina Zaplotnik Kranj): Janez PINTAR, Cepulje 1, Kranj; Ciril PRHAJ, Blejska Dobrava 135; Katarina ZDE-ŠAR, Nasovce 19, Komenda; 37. - 51. nagrada (gostinske storitve v vrednosti 5.000 SIT v HOTELU RIBNO, Bled): Janko POTOČNIK, Sp. Besnica 26, Zg. Besnica; Marko KISOVEC, Delnice 1, Poljane; Ana DEBELJAK, Retnie 5, Križe; Jože FRELIH, Log 10, Železniki; Marjan KRIVC, Ob Belci 6, Boh. Bistrica; Darinka JEŠE, Trstenik 11, Golnik; Stanko KOGOVŠEK, I/gorje 6, Žiri; Anton KOŠNJEK, Strahinj 63, Naklo; Stanislav VIDU , Ovsiše 13, Podnart; Silvester MLINAR, Goropeke 12, Žiri; Silvester ARH, Žirovnica 57; Alojz ČEBAŠEK, Voklo 93, Šenčur, Rajko DEBELJAK, Ul. Gorenjskega odreda 4, Kranj; Andrej VRHUNC, Podblica 12, Zg. Besnica; Edi KOREN, Valjavčeva 9, Kranj. Nadaljevanje seznama izžrebank oz. izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Gorenjskega glasa v petek, 26. avgusta. O nagradah (načinukoriščenja oziroma prevzemu) Vas bomo obvestili po pošti. _ n,. ,. _. ...,} — _ j,— Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ta glavni urednik: Mark0 v , i SJ &J ULAJ valjavcc / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji ta uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotm*- ! faliniiilall in Danica Zavrl Zkbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija; Gorazd šinik / Priprava za tisk: Medu Art, Kranj / Tbk; Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, Ljublja0» uMdnoviicij in uuajdicii. / ,jredntf(vo igrocnig*, oglasno »rfenje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, teletu: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ur* Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure TČasopis izhaja ob-torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: p° ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Deseti Kmečki praznik pod Storžičem Konj je pognal gepelj, gepelj slamoreznico... Ko so bašeljski "snarji" seno privlekli v dolino, so pognali "stroje". Konj je pognal gepelj, gepelj je zavrtel slamoreznico, iz nje pa je letela "skopa' Baše I j . Turistično društvo Bašelj - Bela je v nedeljo v Bašlju pripravilo jubilejni, deseti Kmečki praznik pod Storžičem. Prireditev je lepo uspela: na Celarci, odkoder se je ob dnevni Pripeki in nočnem "fantovskem soncu" lepo videlo v "Storilčevo "aljestvo" (in osvetljeno cerkev na Lovrencu), se je čez dan Svrstilo dva do tri tisoč obiskovalcev. bašeljski "snarji" In obiskovalci so imeli kaj videti! Domačini Janez Ribni-kar, Andrej Markun ter Janez in Anton Roblek so prikazali, kako so nekdaj s pobočja Stor-žiča spravljali v dolino stoge sena in kako so s slamoreznico, ki jo je še poganjal gepelj, tega pa konj, pripravljali krmo za živino. No, "snarji" tokrat niso odšli na pobočje StoržiČa, tako kot nazadnje še pred približno petintridesetimi leti, ampak le na bližnji hrib, odkoder so v "dolino" privlekli seno. "Ja, od vsega snarjenja je še najboljša malica s "štamprlom" domačega," je po končanem opravilu dejal "stric" Andrej Markun, za katerega je povezovalec programa Kondi Pižorn (tokrat je bil z mikrofonom kar na Šišenkovi kobili) dejal, da... No, ja! Tega pa ne smemo javno izdati. Kdor je bil v Bašlju, je slišal, a kogar ni bilo, mu je lahko žal, saj je zamudil lep "hec"! Janez Roblek je povedal, da je 1958. leta še tridesetkrat "snaril". Možje in fantje so tedaj že v zgodnjih jutranjih urah odšli na pobočje Storžiča in Zaplate, seno povezali in ga na vejah zvlekli do poti, kjer je že čakal voz z vprežno živino. Tokrat so postopek poenostavili in seno priv- Obnovljena cerkev na Hujah V nedeljo so na Hujah pri Kranju proslavili obnovo cerkve sv. Jožefa, blagoslovitev pa je opravil škof Alojz Uran. Kranj, 22. avgusta - S slovesno blagoslovitvijo in mašo, ki jo je ga za pokritje stroškov dobrot-opravil škof Alojz Uran, so na Hujah v nedeljo dopoldne nikom oziroma krajanom, ki proslavili obnovo 308 let stare cekrve sv. Jožefa. Ob tej so podprli obnovo z denarjem. Priložnosti se je dekan Stane Zidar še posebej zahvalil Pomagala pa je tudi župnija z Posameznim krajanom in izvajalcem in jim podelil spominska dekanom Stanetom Zidarjem. Priznanja. Vendar pa vseh stroškov "Obnovo zvonika, ki se je ■etos potem julija razširila na celotno, cerkev, je že večkrat °>nenjal ključar Franci Poren-h>, ki opravlja to službo od 1976. leta. Letos pa smo se v Krajevni skupnosti Huje IMaiii-Da skupaj z dekanom Stanetom Zidarjem odločili za °bnovo in smo tako sodelova- na natečaju za denar iz °hčinskega proračuna," je po svečanosti v nedeljo povedal Predsednik krajevne skupnosti ttuje Planina Lojze Gros. Aprila so ustanovili gradbe- ni odbor, ki ga je ves čas uspešno in prizadevno vodil Franci Porenta s Huj, z deli oziroma obnavljanjem pa so potem začeli minuli mesec. Po obnovi zvonika, kjer je glavna dela, in tudi kasneje na obrobah strehe, opravil klepar Marko Svetelj, pa so se odločili še za obnovo fasade celotne cerkve, kar je zares lepo in kvalitetno opravil Franc Hudelja iz Preddvora s svojimi delavci. Ob denarju iz občinskega proračuna gre največja zaslu- najbrž ne bodo mogli pokriti. V nedeljo je dekan Stane Zidar podelil spominska priznanja oziroma zahvale ključar- iema Florijanu Pavcu in rranciju Porenti, predsedniku KS Lojzetu Grosu, Nadi Šilar in Franji Jagodic, kleparju Marku Svetelju, Francu Hu-delji za obnovo fasade, Štefanu Krču za različna opravljena dela, Pavletu Sajovicu, ki je dela nadzoroval in Milanu Liscu, ki je cerkev polepšal s preprogami. A. Žalar Ko še ni bilo elektromotorjev, so kmetijske stroje poganjali z gepljem. lekli naravnost do geplja, kjer je z vpreženim konjičem že čakal Bohinčev z Zgornje Bele. In ko je Kondi napovedoval naslednjo točko, mlačev s cepci, se mu je je skorajda (namenoma) zareklo: "Cepci iz Tupalič bodo prikazali..." "Kakšni "cepci"!" se je popravljal Kondi. "Kmečki možje in žene, ki so nekdaj že v zgodnjih jutranjih urah mlatili in ki to, kar so se naučili v mladosti, znajo pokazati še danes." In so pokazali! Vsaj za številne mlade, ki niso doživljali nekdanjega kmečkega življenja, je bila mlačev s cepci nekaj novega. Ob tem, ko so domačini in okoličani prikazali še nekatera stara kmečka opravila in so obiskovalci lahko na bližnjem pašniku opazovali lepo Meša- novo živino, je zaplesala folklorna skupina KUD Matija Valjavec Preddvor - Cirles, zapel je kvartet Jutro, zaigrali so Gašperji... Prireditelji so med praznovanjem izročili posebno priznanje Klakočarjevim s Srednje Bele, ki že od vsega začetka izdatno podpirajo Kmečki praznik pod Storžičem. Cveto Zaplotnik Gorenjski glas po polovici stoletja: Izhajali bomo še najmanj petdeset let Po anketi Mediane 94 Gorenjski glas bere 93.000 bralk in bralcev v starosti med 10 n 75 let, po večini iz petih gorenjskih občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. Precej bralcev pa ima naš časopis tudi v Smledniku, Medvodah, Vodicah, Kamniku in Mengšu. "V tako uveljavljenem časopisu je težko izbrati iz zgodovine tiste letnice, ki jih je treba posebej poudariti," je na petkovem srečanju dejal direktor Marko Valjavec. Časopis, ki je v prvih treh številkah izšel pred petdesetimi leti, redno pa je začel izhajati tri leta kasneje, ustvarja enajst novinarjev, uredništvo pa skrbi, da gre tudi sama izdelava časopisa v korak s časom."Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje uspešni tako kot doslej. Poslujemo dobro, spoštujemo kolektivne pogodbe, naklada časopisa pa zaradi dobre vsebine in visoke strokovnosti ves čas raste." Kot je dejal Bogdan Osolnik, urednik prvih številk Gorenjskega glasa, je začetek izhajanja časopisa ocenil kot velik dosežek tedanje tiskarske tehnike. Časopis je po treh številkah sicer nehal izhajati, ker so takrat ustanovili Partizanski dnevnik kot skupno glasilo za Primorsko in Gorenjsko, vendar je po besedah Bogdana Osolnika tudi ta veliko prostora namenjal prispevkom iz Gorenjske. Sicer pa se je zahvalil Gorenjskemu glasu za prilogo, s katero je časopis obeležil petdeseto obletnico partizanskega novinarstva in tiskarstva in se o časih med drugo svetovno vojno pogovarjal skupaj z Nado Sesek - Julijo, ki je v tiskarni Donas pri Medvodah sodelovala pri tiskanju Gorenjskega glasa in z Milošem Jocifom. Ta je zadnje leto vojne preživel v tiskarni Trilof v Davči, kjer so ob božiču leta 1944 s ponatisom Prešernove Zdravljice obeležili stoletnico nastanka te literarne umetnine. Prvi urednik in grafiki: Bogdan Osolnik, Nasta Sesek, Miloš Jocif in Maks Orel. M>A> Planinci oblegajo Porezen - Pravijo, da še nikoli na Poreznu ni bilo toliko ljudi, kot prav to nedeljo, 21. avgusta. Planinsko društvo Cerkno je namreč praznovalo 90-letnico svojega obstoja in združili so poletni partizanski pohod na Porezen s svojim praznikom. Saj je vendar Porezen njihova gora; tu imajo svoj planinski dom, ki so ga s trdim delom preuredili iz stare italijanske vojaške utrdbe. Za veselo planinsko vzdušje so poskrbeli harmonikarji in mešani pevski zbor iz Davče pod vodstvom Franca Peternelja. V kratkem nagovoru pred domom se je predsednica PD Cerkno Katarina Filipič spomnila tudi graditeljev doma, posebno zdaj že pokojnega Pavla Makuca, in povedala o načrtih in nalogah, ki jih imajo še pred seboj. Zatem se je zbrana množica napotila do spomenika padlim v zadnji nemški ofenzivi marca 1945 na samem vrhu Porezna, kjer je na dogodke pred 49 leti spomnil udeleženec boja Janko Urbane - Olga. Dotaknil se je tudi današnjih strankarskih razprtij in poudaril, naj bo le resnica temelj spravi. Vse popoldne je bilo potem pred domom veselo. Za ples in dobro voljo je planincem igral ansambel "FM" iz Cerkna. - Foto: D. Dolenc ©©»MoU^IEE GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM Popačena demokracija So stvari, ki se jim dr lav a ne bo nikdar pripravljena odreči, bi lahko začeli tale komentar. Ob vseh spremembah in uveljavljanju nove demokracije pa so po drugi strani stvari, ki si jih tudi drlavljani ne bodo pustili kar tako vzeti. Sklicevanje na pravno drlavo, na nov in drugačen demokratični in lastniški red ne velja v sedanjem obdobju prenekatere pravne in organizacijske nedorečenosti ob določenih takšnih ali drugačnih primerih le za eno stran, kadar smo priča različnosti mnenj. Da pa ima v sedanji demokraciji lahko vsakdo svoje mnenje, je osnovno pravilo, ki ga ne bi smeli kršiti. Četudi gre za krajevno skupnost, ki je na področju nekdanjega samoupravnega dogovarjanja v marsičem izgubila nekdanjo vlogo in pomen, si ljudje v njej vseeno še lep čas ne bodo pustili vzeti pravice, da jim bo nek upravni organ kar tako tebi nič meni nič vzel pravico strinjanja in odločanja v imenu nekakšne državne lastnine, ki so jo še včeraj sami opredeljevali in odločali o njeni namembnosti. Če ne drugega, je ta organ s takšnimi ali drugačnimi posegi in spremembami dolžan vsaj obvestiti in strokovno razložiti pobude, ki jih je pripravil. Pravim pobude, ne pa odločitve. Kajti med pobudami in odločitvami so še vedno krajani, ki jih hočeš nočeš vendarle v primeru državne lastnine še vedno na nek (morda tudi včerajšnji) način zastopa lahko tudi krajevna skupnost s svojimi organi; pa čeprav imajo samo od državnega parlamenta podaljšan mandat. Primera, ko so v Ribnem krajani odločno na svoj način rekli NE glede Ribenske ceste, ali pa ko so v krajevni skupnosti Orehek - Drulovka dali vedeti Skladu stavbnih zemjišč, da se na ta način nove demokracije ne nameravajo učiti, velja vzeti kot slab trenutek nekoga, ki je razburjenje povzročil, in izključno kot dobrohotno opozorilo, kaj je ob vsej "potrebni prevzgoji" pač še vedno popačena demokracija. • A. Žalar Krajevna skupnost Gorenja vas Slovesna uresničitev programa Gorenja vas - V nedeljo, 28. avgusta, krajevna skupnost Gorenja vas, Izvršni svet občine Škofja Loka in vaški odbor Leskovica pripravljajo veliko slovesnost pri osnovni šoli v Leskovici. Krajani in krajevna skupnost so z delom in denarjem ob sodelovanju občine namreč zgradili pomembne komunalne objekte na tem območju in sicer vodovod Leskovica - Studor - Debeni - Srednje Brdo in lokalno cesto Kopačnica - Leskovica. Slovesna otvoritev in blagoslovitev objektov bo ob 15. uri, generalni pokrovitelj svečanosti v nedeljo v Leskovici pa bo SGP Primorje Ajdovščina. • A. Z. Družinski pohod na Jakoba Preddvor - Turistično društvo Predddvor pripravlja v soboto, 27. avgusta, v sodelovanju s hotelom Bor tradicionalno družabno prireditev pod naslovom Družinski pohod na Jakoba. To bo letos osrednja turistična prireditev, ki je lani zaradi Kmečke ohceti pod Storžičem odpadla. Letošnji 6. Družinski pohod na Jakoba se bo začel ob 7. uri, ob 10. uri pa bo pri sv. Jakobu tudi maša. Točno opoldne bo pri Iskrški koči žrebanje pohodnikov, ob 13. uri pa bo na terasi hotela Bor v Preddvoru zaključek, kjer bo kulturni program s folklorno skupino in otroškim živ-žavom. • A. Ž. nun umuttrtkg} Podjetje MURKA LESCE p.o. objavlja prosto delovno mesto ELEKTRIKAMA - VZDRŽEVALCA Od kandidata pričakujemo: - poklicno šolo elektro smeri - vozniški izpit B kategorije - izpit iz varstva pri delu - strokovno usposobljenost za nadzor nizkotlačnih kotlov centralnih kurjav - 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MURKA LESCE p.o., 64248 Lesce, Alpska c. 62. Razširjena seja skupščine KS Orehek - Drulovka VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Trgovsko podjetje. Titov trg 1.64220 skorja Loka. Tel.: 064/621-581, Fax: 620-985 REZULTATI ŽREBANJA POLETNE AKCIJE KAVA ŠKOFJA LOKA - 19. 8. 1994 IZŽREBANI KUPONI: 23494 27872 31182 37059 39217 23495 31021 32171 37103 31146 Z NJIMI LAHKO DVIGNETE BONE NA KREDITNEM ODDELKU VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA NASLEDNJE ŽREBANJE BO 16. SEPTEMBRA 1994 Problem je cesta, igrišča pa imamo Skupščina krajevne skupnosti je na seji tudi sklenila, da se velika plaketa ob prazniku KS podeli Živilom Kranj. Orehek - Drulovka, 22. avgusta - Na razširjeni seji skupščine krajevne skupnosti Orehek - Drulovka, s katero so obeležili hkrati krajevni praznik, udeležil pa se je je tudi podpredsednik Izvršnega sveta občine Kranj Ferdo Rauter, so sklenili, da se velika plaketa KS ob prazniku podeli Živilom Kranj, potrdili so podelitev plakete Janezu Gradišarju, strokovnemu sodelavcu Izvršnega sveta za delovanje krajevnih skupnosti v občini, in izrekli javno zahvalo vodji šole Julki Jerala. Ob pregledu dela in nalog ter načrtih v prihodnje, ne glede na to, kako bo potekalo oblikovanje komunalne samouprave, pa so na sicer delovni seji skupščine v soboto popoldne izpostavili predvsem dva problema. Vse bolj pereč problem je odsek ceste mimo cerkve v Drulovki. Precej slabe volje in polemike pa skupnosti ne podpirajo različnih zamisli in teženj, da bi v Drulovki zelene površine namenili za različne športne namene, saj imajo v krajevni skupnosti dovolj velik Športni park za vseh tri tisoč krajanov. Zelo slaba pa je utemeljitev zagovornikov nasprotnih gledanj, da je ta park preveč daleč in da zato potrebujejo V soboto je bilo pri Nakupovalnem centru Drulovka tudi veselo srečanje ob krajevnem prazniku. Pripravila so ga Živila Kranj. Ob tej priložnosti pa je po seji skupščine predsednik KS Vladimir Lah direktorju Branku Remicu tudi izročil Veliko plaketo KS za uspešno sodelovanje med Živili Kranj in krajevno skupnostjo Orehek- Drulovka. V zahvali je Branko Remic med drugim rekel, da je to prvič, da so dobila Živila priznanje od neke krajevne skupnosti. So pa po tem, ko so pred štirimi leti zgradili center v Drulovki, zgradili še šest centrov in pravkar gradijo trgovino Vudi v Ljubljani. Podpredsednik Ferdo Rauter je v imenu predsednika IS Petra Oreharja na seji skupščine čestital k uspehom ob prazniku in pojasnil, da v občini načrtujejo začetek reševanja cestnega problema mimo cerkve v Drulovki prihodnje leto. je bilo v krajevni skupnosti tudi zaradi spremembe zazidalnega načrta Drulovka. Ob tem, ko so delegati skupščine poudarili, da je odsek ceste mimo cerkve treba čimprej vnesti v občinski program in pričeti tudi z deli, pa je glede spremembe zazidalnega načrta prevladalo mnenje, da so določene spremembe vsekakor potrebne, da se stvari razrešijo in uredijo, kar zadeva upravljanja. Nikakor pa v krajevni različna igrišča v samem naselju. Podpredsednik IS Ferdo Rauter je pojasnil, da v občini, ne glede na spremembe lokalne samouprave, delajo na tem, da se cestni odsek prihodnje leto začne reševati, kar pa zadeva spremembo zazidalnega načrta, so stvari prav zaradi različnih mnenj in večinskih stališč nekako obtičale. Predsednik skupščine KS Vladimir Lah pa je s tem v zvezi Direktor Živil Kranj Branko Remic je na družabnem srečanju po seji prevzel veliko plaketo, ki jo je Živilom Kranj podelil« skupščina KS, izročil pa predsednik skupščine KS Vladimir Lah. poudaril, da je treba problem zazidalnega načrta razrešiti. Slabo pa bi bilo, če pri tem ne bi upoštevali mnenja večine in stališč krajevne skupnosti, posebno kar zadeva namembnost glede športno-rekreacijskih površin. • A. Žalar Planinsko društvo Sovodenj praznuje 20-letnico Ponosni zlasti na delo z mladimi Proslave ob planinskem domu na E rman ovcu se je udeležilo precej navdušenih planincev in izletnikov. Ermanovec, 22. avgusta - Včeraj se je na Ermanovcu že ob dveh popoldne pričela proslava ob 20-letnici obstoja planinskega društva Sovodenj. Udeležilo se je je tudi precej vidnih osebnosti s političnega prizorišča, med drugim Janez Podobnik, predsednik občine Idrija, Igor Draksler, predsednik škofjeloške občine.Tone Tomše, predstavnik planinskega društva Slovenije, slavnostni govornik pa je bil prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, ki je v svojem govoru pohvalil raznolikost slovenske planinske tradicije, ki se kaže tudi v gradnji planinskih postojank, kakršen je dom na Ermanovcu. Planinskemu društvu Sovodenj je čestital zlasti za njihovo sodelovanje z osnovno šolo oziroma za delo z mladimi. V svojem govoru pa je opozoril tudi na trenutne razmere v naši državi in pri tem izpostavil zlasti problematiko z Italijo: "Italijanom je treba odločno reči: Roke proč od Slovencev ozemlja!" in slovenskega Lovro Telban, predsednik planinskega društva Sovodenj je povedal, da še ni dolgo, kar so prevzeli v oskrbo dom na Ermanovcu, da pa so v kratkem času postavili kozolec, pod katerim se odvijajo razne prireditve ter obnovili kočo - denar so deloma zbrali sami, nekaj pa je bilo tudi denarne pomoči od drugod. Veliko pa prav gotovo pomenijo tudi prostovoljne de- lovne ure članov planinskega društva, ki jih je trenutno 140-med njimi tudi veliko mladih. Pet članov hodi na tečaj za markaciste, imajo tudi šest planinskih vodnikov, precej pa se ukvarjajo z mladimi in dobro sodelujejo z osnovno šolo Sovodenj, kjer imajo svoj podmladek. Cez Ermanovec vodita škofjeloška in po novem tudi slovenska planinska transverzala, ki se ji je dom na Ermanovcu Driključil v lanskem letu. • Priznanja za urejene hiše Kokrica, 22. avgusta - Po tem, ko se je zadnji trenutek zaplet zaradi odloka o zaščitenem območju Čukovega bajti -ja na Kokrici vendarle razrešil, so turistični delavci s Kokrice uspeli v soboto popoldne pripraviti tradicionalno turistično prireditev Večer ob Cukovem bajeriu. Bogato in zanimivo prireditev, tako kot so to že večkrat dokazali, so pripravili na prostoru nad bajerjem (izven zaščitenega območja), ob tej priložnosti pa so podelili priznanja za najlepše urejene domačije na območju turističnega društva. Tradicionalno priljubljeno srečanje, ki so se ga tudi tokrat udeležili številni obiskovalci in ljubitelji okolice Čukovega ba-jerja, se je začelo že ob 16. uri, ko se je deset koscev, med njimi je bila tudi ena ženska, pomerilo v košnji. Zanimivemu tekmovanju je potem sledila nogometna tekma med žensko in pionirsko ekipo, kjer so po streljanju enajstmetrovk zmagali pionirji. Zanimiva in obiskana je bila tudi razstava zdravilnih zelišč, marsikdo pa si je ogedal oblikovanje izdelkov iz gline. Svojevrstna zanimivost pa je bil tudi karikaturist Brane Škofic, ki je na prireditvi portretiral, kogar se je odločil za spominski motiv. V kulturnem programu sta nastopila plesni par Marušič - Lanišek, podelili pa so tudi En/nanj a za najlepše urejene iše na območju društva. lučke in tako na veliko zado- Tudi tokrat prizadevni turistih voljstvo številnih udeležencev delavci na Kokrici zaslužijo za uresničili tudi ta tradicionalni delo in pripravo prireditve vso dogodek Večera ob bajerju. pohvalo. • A. Žalar Praznik župnije v Mavčičah Priznanja so dobile domačije Benedičič (Galetova), Ilič, Pave, Vogrin, Jenko, Obed, Zore, Pogačar, Benedičič (Pokopališka), Grah, Zaje, Gregorc, Bencina, Perčič, Koglar, Papler, Cim-žar, Jerič, Okorn, Zabret in Kolar. Za prijetno razpoloženje je skrbel ansambel Blegoš. Ob družabnih igrah pa so zvečer spustili po bajerju tudi številne Mavčiče, 22. avgusta - Včeraj dopoldne so v Mavčičah ' kranjski občini svečano proslavili biserni jubilej posvetitve cerky sv. Pavla v Mavčičah. Slovesno mašo ob farnem žegnanju ) daroval msgr. dr. Janez Jenko, upokojeni škof iz Kopra, sicer Petrov z Jame. Po maši so pred cerkvijo domačini pripra pogostitev. • A. Ž. - Foto: L. Jeras vil' Zdravstvo in policija pod drobnogledom Gašperjeva tragična smrt obtožuje... Na pokopališču pri cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah so v soboto pokopali 18-letnega Gašperja Miheliča. Podbrezje, 21. avgusta - Njegova smrt močno odmeva zlasti zaradi ukrepanja dežurnih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu, ki so ranjenca poslali na pridržanje na policijsko postajo. Naslednjega dne so zdravniki v ljubljanskem kliničnem centru ugotovili poškodbo možganov, zaradi katere je mladenič padel v komo in se ni več prebudil. Zgodba nesrečnega mladeniča, ki sta ga vrstnika hudo pretepla na Kranjski noči, je javnosti zdaj že dobro znana. Reševalci so fanta v spremstvu prijateljice odpeljali v dežurno ambulanto kranjskega zdravstvenega doma, kjer naj bi bil deležen prve pomoči. Namesto da bi ranjenega (dobil je več udarcev v glavo in imel zlomljen nos) odpeljali v bolnišnico, so ga zaradi agresivnosti poslali na policijo, kjer naj bi ga pridržali do jutra. Usodni dogodki na Kranjski noči Starši so prepričani, da so imeli Gašperja zaradi agresivnosti v zdravstvenem domu vsi za vinjenega, čeprav je njegova prijateljica zatrjevala, da ni pil in da je takšen zaradi udarcev v glavo. Tudi kasnejši zahtevi staršev, ki so sina pol ure po dogodku iskali na policiji, naj se z alkotestom ali odvzemom krvi prepričajo o fantovi treznosti, niso bili pripravljeni ugoditi. Zdravniki zdaj sicer pravijo, da fantovega obnašanja niso pripisovali vinjenosti, pač pa ga zdravstveno osebje ni moglo obvladati, zaradi česar je klicalo na pomoč policijo. Mladeniča so pridržali, zjutraj pa naj bi ga prišla ponovno pogledat zdravnica. Ob sedmih zjutraj so starši sina s policije v zdravstveni dom odpeljali na pregled in slikanje, vendar zdaj že druga dežurna zdravnica pri ranjencu ni odkrila znakov, ki bi kazali na poškodbo možganov. To so ugotovili šele v Kliničnem centru, kamor so starši odpeljali sina na operacijo nosu. Gašper je nato na nevrokirurški kliniki kar devetnajst dni ležal v komi, tamkajšnji zdravniki so mu skušali pomagati, vendar zaman. Gregor so še preveč pretreseni, da bi razmišljali o prihodnjih korakih. Gašperja ni več, vendar niso edini, ki so na tak način izgubili dragega človeka. Minule dni so ob sinovi smrti dobili veliko sožalnih brzojavk povsem neznanih ljudi, ki jim pišejo o podobnih tragičnih preizkušnjah. Miheličevi se zavedajo, da so se s svojimi zahtevami po razjasnitvi sinove smrti lotili dveh doslej Še vedno pretreseni zaradi tragične izgube Miheličevi zahtevajo razjasnitev dogodkov. 1 Gašper na maturantskem! plesu Še ko so trepetali za sinovo Življenje, so starši naslovili vrsto yprašanj na zdravstvo in policijo, povezanih usodne noči 30. julija. Ministrstvo za zdravstvo je kmalu po dogodku obljubilo, da bo sprožilo ustrezen post-°pek, ki naj bi razjasnil splet tragičnih dogodkov, in o njih povprašalo tudi prizadete. Ker se to ni zgodilo, so Miheličevi objavili javno pismo. Preiskave, ki jih vodita obe odgovorni ministrstvi, so žal stekle šele, ko Gašperju ni bilo več pomoči. Odgovornost policije in zdravstva "Sprašujemo se, kako sme Policija ranjenega človeka zapreti v arest in ga brez dokaza obdolžiti za pijanega. Sprašujejo se, kako je ravnala z Gašperjem, kako ga je namestila v tistih treh urah, ko ga je 'rnela pridržanega. Zakaj je trdila, da so ga na policijo Pripeljali z rešilnim avtom, če Gašperjeva prijateljica priča, da s° ga s policijskim avtomobilom?" Taki in podobni dvomi podajo očeta Staneta Miheliča. 'Policisti so trdili, da niso strokovnjaki za ugotavljanje zdravstvenega stanja ljudi, tem-Vcč so za to poklicani zdravniki. Zakaj torej ni dežurna zdravnica ocenila zdravstvenega stanja in pomagala Gašperju, temveč je na pomoč poklicala policijo? Sprašujemo se tudi o izjavi dr. Mohorja, ki je zagovarjal zdravnici, češ, da lahko poškodbe možganov nastopijo po več dneh, v Ljubljani pa so zdravniki po nekaj urah ugotovili, da gre pri Gašperju za hude poškodbe glave. V dveh tednih, ko smo obiskovali Gašperja, smo na intenzivnem oddelku nevrokirurgije videli tri paciente, ki so se po padcu vedli agresivno, Gašperjevega "nekontroliranega vedenja" pa zdravnici v Kranju nista pripisali poškodbi..." Moralna kazen za storilca Zdravstvu, ki je namesto pomoči ranjencu delilo staršem in dekletu moralne nasvete, Miheličevi očitajo nestrokovnost, malomarnost, ravnanje v nasprotju z medicinsko etiko. V zdravstvenem domu sicer obžalujejo, da so starši vprašanja o morebitni fantovi vinjenosti razumeli kot žalitev, toda taka vprašanja so potrebna za razjasnitev pacientovega zdravstvenega stanja. Zdravniki tudi pravijo, da jih javnost že vnaprej obsoja kot krivce za fantovo smrt, obenem pa pozablja na resnične krivce. Miheličevi na fanta, ki sta Gašperju prizadejala toliko hudega, niso pozabili. Zaslužili bi si vsaj, da jih policija obvesti, ali so storilca prijeli in kaj se bo z njima zgodilo, pravijo. Ne zaradi mašščevanja, čeprav je Gašperjevega tri leta in pol starejšega brata Gregorja spočetka imelo, da bi ju kar ubil! "Gašperju to ne bi pomagalo," prizadeto ugotavlja starejši brat. Ko je družina v minulih treh tednih sedela ob bolniški postelji in se krčevito oklepala upanja, da bo Gašper vendarle preživel, so pomislili tudi na storilca. Če bi videla trpljenje, ki sta ga povzročila in kakršnega so iz dneva v dan gledali Miheličevi, bi ne mogla biti več nasilna. Storilcev bi ne kaznovali po načelu "zob za zob", temveč naj bi kazen odslužila s humanim delom med bolnimi, ostarelimi ali ranjenimi. Sočustvovanje znancev in neznancev Kako bodo Miheličevi ravnali v prihodnje, ko bodo znani rezultati obdukcije in ko bosta preiskavi obeh ministrstev pokazali, kolikšna je odgovornost zdravstva in policije? Oče Stane, mama Anica in brat nedotakljivih trdnjav, toda vztrajati nameravajo, da ne bi še več družin zaradi enakih razlogov izgubilo svojcev. V soboto je velika množica ljudi, znanih in neznanih, spremila Gašperja na zadnjo pot. Njegov grob so zasuli s cvetjem, čeprav so se mu starši odpovedali v korist nevrokirurški kliniki v Ljubljani. Vse to kaže, kako je usoda Miheličeve družine presu-nila ljudi, priča pa tudi o mlade-ničevi veliki priljubljenosti. Bil je pravi veseljak in posebnež, pravijo njegovi domači in začnejo nizati spomine... Letos je končal srednjo gostinsko šolo, že med šolanjem pa si je nabral kopico izkušenj v kuhinjah številnih gostinskih lokalov. Še dan pred tragičnim dogodkom se je oglasil pri bodočem delodajalcu, kjer naj bi delal v prihodnjih mesecih. 3. avgusta bi moral začeti v obnovljeni restavraciji Zlatorog v Lescah. Mama pravi, kako navdušeno je razlagal, kaj ga čaka, s komentarjem: "Prelepo, da bi bilo res!" Kar prekipeval je od energije, načrtov in domislic. Za maturantski ples ob zaključku šolanja mu do zadnjega dne ni bilo mar, kaj bo oblekel, navržejo Miheličevi drobno anekdoto. Pa si je v očetovi omari izposodil njegov pevski smoking, si zavezal metuljčka in obul svoje priljubljene "bulerje" zloščene do visokega sijaja. Prehitro je živel, pravijo domači, ki se ga bodo spominjali, veselega, radoživega in malce samosvojega. • D.Z.Žlebir, foto: G. Sinik Dr. Mitja Mohor Javnost nas je obsodila že vnaprej Kranj, 19. avgusta - Po 19 dneh, odkar je bil pretepen na kranjski noči, je na kliniki za nevrokirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Gašper Mihelic iz Podbrezij. Pretreseni starši so še v času, ko se je mladenič boril za življenje, naslovili vrsto očitkov na ravnanje zdravnikov v noci z 29. na 30. julij, ko je ranjeni Gašper v spremstvu prijateljice iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti kranjskega zdravstvenega doma. Dr. Mitja Mohor, vodja te ambulante, je nanje že odgovoril v javnem pismu, za naš časopis pa je povedal: "Javno mnenje o ravnanju dežurne zdravstvene službe ob primeru Gašperja Miheliča se je že oblikovalo na osnovi časopisnih člankov. Nihče od novinarjev pa se dotlej ni oglasil v zdravstvenem domu, da bi se prepričal o poteku takratnih dogodkov v očeh zdravnikov. Očitajo nam, da je bil pacient tisto noč odpeljan na policijsko postajo, namesto da bi bil hospitaliziran in da smo ga na policijo poslali zaradi pijanosti. Poudarjamo, da pacient ni bil vinjen, temveč je bil na policijo odpeljan zaradi drugih razlogov. O njih spričo zavezanosti k poklicni molčečnosti , ki nam jo nalaga zdravniška etika, ne morem govoriti, saj zadevajo pacientovo zdravstveno stanje. Pač pa smo te razloge, kot tudi vse druge okoliščine, natanko popisali v poročilu, ki ga je o dogodku od nas zahtevalo zdravstveno ministrstvo." Skrivnostno zdravstveno stanje pacienta, o katerem dr. Mohor ni želel govoriti, je bilo v javnih medijih že večkrat omenjeno. Ob prihodu v zdravstveni dom naj bi bil Gašper grob in agresiven, zaradi česar ga zdravstveno osebje ni moglo obvladati, niti mu nuditi zdravniške pomoči. Zaradi tega naj bi predlagali policiji, da fanta pridrže do jutra, ko naj bi ga vnovič pregledal zdravnik. "Pacienta nismo prepeljali v bolnišnico, ker ob pregledu pri njem ni bilo videti poškodb, ki bi terjale takojšnjo hospitalizacijo," je nadaljeval dr. Mohor. "Če bi zdravnica posumila, da gre za poškodbo možgan, bi ga nedvomno poslala v bolnišnico. Zjutraj je pacienta pogledala druga zdravnica in ga poslala na rentgensko slikanje, vendar razen zloma nosu ni opazila drugih poškodb. Prepričan sem, da sta zdravnici storili vse, kar je bilo v tistem trenutku glede na Eacientovo zdravstveno stanje potrebno. Vsaka poškodba, akor tudi vsaka bolezen, ima namreč svoj razvoj in če pacienta opazujemo v fazi, ko poškodba še ni docela razvita, ni možno postaviti ustrezne diagnoze, ki se pokaže šele kasneje. Ob vsaki poškodbi glave sicer obstaja možnost poškodbe možganov ali nevarnost, da se bo razvila, kar zdravniki ocenjujemo po določenih znakih. Gašper Mihelič v tisti noči, ko so ga pripeljali v našo ambulanto nujne medicinske pomoči, ni kazal nobenega teh znakov." "Ko sem se vrnil z dopusta m so mi v kolektivu zaprepadeni poročalio primeru nesrečnega Gašperja Miheliča, sem takoj poizvedel o ravnanju dežurnih zdravnic," je dodal direktor Zdravstvenega doma Kranj dr. Aleš Paternos-ter. "Zdravniki vemo, kakšna je razvojna pot neke poškodbe in kakšni znaki kažejo na možnost možganske prizadetosti, zato razumem, zakaj sta zdravnici ravnali, kakor sta pač ravnali. Žal nam je, da se je tako zgodilo, vsi skupaj pa zdaj čakamo rezultate preiskave, ki bodo stvari postavile na svoje mesto." V kranjskem zdravstvenem domu se čutijo prizadete, ker jim javnost že vnaprej pripisuje krivdo za smrt Gašperja Miheliča. Te dni dobivajo veliko (anonimnih) telefonskih klicev, nekateri kažejo tudi na linč, hudo pa jih pekli tudi skrhano zaupanje pacientov, zato želijo, da bi počakali dokončne odločitve strokovne komisije ministrstva. • D.Ž. Če zboliš na Hrvaškem... Do zdravnika z denarnico Tudi številni Gorenjci, ki so letovali na Hrvaškem in iskali nujno medicinsko pomoč, imajo slabe izkušnje s tamkajšnjim zdravstvom. Oglasilo se je že skoraj sto takih, ki so morali te storitve plačati. Kranj, 17. avgusta • Slovensko zdravstveno ministrstvo in zdravstvena zavarovalnica sta že pred dopusti obveščala ljudi, ki so nameravali na tuje, kako je v kateri od teh držav urejeno zdravstveno varstvo. Če imata naša in tuja država sklenjen poseben sporazum, je za naše državljane tam nujna zdravniška pomoč v javni zdravstveni službi brezplačna kot doma, da le predložijo potrjeno zdravstveno izkaznico. Tako je tudi s Hrvaško, kamor je to poletje potovalo precej slovenskih turistov. Tisti, ki so tam zboleli in obiskali zdravnika, pa so se vrnili z različnimi izkušnjami, ludi s takimi, da so morali za zdravniško pomoč na kraju samem odšteti gotovino. Slovenske zdravstvene oblasti so najbrž že predvidile, da se utegne, pri muhastih sosedih zgoditi kaj takega, saj so pred poletjem že vnaprej obveščale turiste, kako naj ravnajo, če bodo pri zdravniku na Hrvaškem morali seči v žep. V tem primeru morajo namreč shraniti račune, se z njimi vrniti domov in pri domači območni enoti zdravstvene zavarovalnice uveljaviti vračilo teh stroškov. Ljudje so si napotek očitno dobro zapomnili, saj jih ni malo, ki se po dopustih z računi hrvaških zdravnikov oglašajo na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na Gorenjskem so v času od 27. julija do 5. avgusta povrnili stroške 96 zavarovancem, ki so prišli z dopusa z omenjeno izkušnjo. Storitve so plačevali na območju Istre (Umag, Novigrad, Poreč) in na otokih Krk in Veli Lošinj. Največkrat so morali k zdravniku zaradi vročinskih stanj pri otrocih in reakcijah po pikih insektov. V takih primerih človek pač poišče najbližjega zdravnika. Tudi na Hrvaškem jih že veliko dela v zasebni praksi, enako kot v Sloveniji, le da vsi niso zajeti v mrežo, ki jo plačuje zdravstveni fond. V takem primeru je storitev pač treba plačati, doma pa naši državljani dobijo stroške povrnjene. Med slovenskimi turisti, ki so bili na Hrvaškem pri zdravniku, pa je bilo tudi nekaj takih z nepotrjenimi zdravstvenimi izkaznicami. Slednji so morali plačati zdravstveno storitev ne le pri zasebniku, temveč tudi v zdravstvenem domu, v takem primeru pa slovenska zdravstvena zavarovalnica tudi ni dolžna povrniti stroškov. Veljavna zdravstvena izkaznica mora biti potrjena vsak mesec. Informacije pred začetkom dopustov so vsebovale tudi to svarilo. Izkušnje pa se razlikujejo tudi glede na kraj, kjer so slovenski turisti iskali zdravniško pomoč. V Dalmaciji, zatrjujejo pri gorenjski območni enoti zdravstvene zavarovalnice, sporazum upoštevajo in pri zdravniku ni treba seči v denarnico. Blizu stotim turistom z Gorenjskega so pri zdravstveni zavarovalnici že vrnili stroške, ki jih je bilo za okoli štiristo tisočakov. Poletje pa še ni pri kraju in številka najbrž ni dokončna. Pritožbe, računi in drugi dokumenti, kidokazuje-jo, kako v sosedni državi "spoštujejo" mednarodne sporazume, bodo vladnim organom podlaga za na dal [j ne sporazumevanje s sosedi. O stvaren, ki so življenjskega pomena in na katere smo navadni smrtniki najbolj občutljivi, se bodo morali namreč temeljiteje dogovoriti. • D.Z.Žlebir Begunci taborijo na Šiji Tržič, 23. avgusta - Na planini Šiji, 1500 metrov nad morjem, te dni taborijo otroci beguncev. V bivši vojaški stražnici, s katero sedaj upravljajo taborniki rodu Križke gore iz Križev, jih bodo naučili marsikaj koristnega. Seznanili jih bodo z osnovami prve pomoči, taborniki pa jim bodo približali taborniško življenje in svoje navade. Sedemdeset otrok beguncev, ki so s taborniško avanturo začeli v soboto, 20. avgusta, bo na Šiji taborilo do konca tedna, so nam sporočili z ombočnega odbora Rdečega križa v Tržiču. • D.Z. MT©M GLAS ZA VAŠ STIK Z CkOREMJSKIM TRQOM kdo smo? - eno največjih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki je konkurenčno in uspešno, najbolj pri visokih gradnjah - uvajamo gradnjo biološko zdravih objektov in načrtujemo prodor na zahodna tržišča kje gradimo? - na območju Slovenije - v državah vzhodne Evrope - v Albaniji - načrtujemo prodor v Nemčijo kakšni so naši cilji? - doseganje ekonomske stabilnosti in uspešnosti - večanje tržnega deleža v tujini - stalen razvoj novih proizvodov - vključevanje lastne iniciative - stalna skrb za zaposlene želite postati naš novi sodelavec? Glede na to, da smo v zadnjem času pogodili več del, vabimo k sodelovanju: TESARJE, ZIDARJE, STROJNIKE GM, ŽELEZOKRIVCE Dobrim delavcem nudimo delo v tujini, napredovanje, možnost fndobitve višje kvalifikacije, nagrade iformacije so vam na voljo po tel. 068/321-826 (kadrovska služba). Pisne ponudbe z življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja 14 dni po objavi razpisa na naslov: GIP Pionir, Kočevarjeva ulica 1, 68000 Novo mesto KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščineje na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma . RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsai v galeriji Šivčeva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldne pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad. slikarja Franceta Slane ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek, delo Petre Plestenjak - Podlogar. V Mali galeriji Žigonova hiša si lahko ogledate prisrčne kreacije mladih ustvarjalcev počitniške likovne delavnice pod mentorskim vodstvom Jasne Vastl. V galeriji Loškega gradu razstavlja akad slikar Dušan Filipčič. V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave v Šk. Loki. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavljajo z novimi fotografijami na temo Utrip V4. V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan. MENGEŠ ■ V galeriji Mežnarija je na ogled razstava fotografij Andreja Žigona z naslovom Upanje tega in onega sveta. Otvoritev razstave del Franceta Slane "O SVETU RAJE NE RAZMIŠLJAM PREVEČ" Begunje,19. avgusta • V petek je bila v galeriji Avsenik otvoritev razstave slik akademskega slikarja Franceta Slane, ki v slovenskem likovnem prostoru nedvomno predstavlja pomembno in priznano umetniško osebnost. Na tokratni razstavi, ki je za galerijo Avsenik prav gotovo velik dosežek, se slikar predstavlja s svojimi zadnjimi oziroma najnovejšimi deli. Med njimi najdemo tako skrajno abstraktne kot tudi čisto realistične slike. France Slana namreč ustvarja na način, ki je mogoče za druge umetnike precej neobičajen - po štirih urah intenzivnega dela na eni sliki nadaljuje delo na drugi,ki je povsem drugačna. Sam pravi, da: "...se po abstraktnem šopku prileze kaj bolj realnega. Predvsem pa je tak način dela bolj pester in plodovit obenem pa imaš čas, da se spočiješ in potem lažje delaš." Na otvoritev razstave, ki sta jo s kulturnim programom pospremila gospa Alenka Bole - Vrabec ter gospod Slavko Avsenik ml., je prišlo res veliko število ljubiteljev umetnosti in še preden so umetnika utegnili popolnoma "okupirati", smo mu postavili nekaj vprašanj. V nekem intervjuju ste izjavili, da vas sodobni svet straši. Je temu še vedno tako? "Z leti se človekov pogled na svet svet precej spremeni, tako da moram reči, da se mi svet včasih zazdi zelo lep. Je pa res, da sem že zgodaj spoznal, da je najbolje, če o svetu ne premišljuješ preveč in, če se le da, se tega tudi držim." Kako bi sami na kratko označili svoje slikarstvo? "Na kratko označiti umetnost je zelo težko, predvsem pa precej riskantno. Sam pač delam na svoj ustaljeni način, s katerim lahko ustvarim veliko raznolikih slik." Se vam zdi, da se je odnos javnosti do umetnosti v zadnjem času kaj spremenil? Mogoče s spremembo družbenih razmer? "Mislim, da politika ne vpliva na odnos ljudi do umetnosti in tudi ne na število obiskovalcev razstav. To so popolnoma druge sfere. Vsak ima do umetnosti svoj pristop, svoj pogled. Kar pa se tiče obiskovalcev, bi veliko število na današnji razstavi pripisal bolj svojim letom kot čemu drugemu, saj ustvarjam že petinštirideset let in v tem času sem pač spoznal veliko ljudi in dobil veliko prijateljev, ki prihajajo na moje razstave." Mi pa še dodajmo, da je razlog za velik obisk prav gotovo tudi nedvomno visoka kvaliteta razstavljenih del. • E.Gradnik OSNOVNA ŠOLA ŽIRI razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Prednost imajo kandidati z ustrezno pedagoško izobrazbo in izkušnjami na podobnih delovnih mestih. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Na Bledu je pretekli teden potekal 4. Okarina Etno festival OBUJENA PRETEKLOST Večer sosedov, ciganski in keltski večer so letos povezali šest nastopajočih skupin v Okarina etno festival. Lifelv Banks iz Irske, Bleizi Ruz iz Francije, ciganski Ando Drom in Campagnia Strumentale Tre Violini iz Italije so skupaj s slovenskima skupinama Šukar in Tolovaj Mataj nastopali po vsej Sloveniji. Koncerti so bili na vseh Soboti. "Instrumentalna in vo-šestih prizoriščih izredno obis- kalna glasbena dediščina prekani. Tako na Bledu in v dstavljata veliko bogastvo Ljubljani, kot tudi v Bovcu, slovenskega prostora. Posa-Mariboru, Metliki in Murski mezne oblike in ustvarjalni V sredo je bil na Bledu v Zdraviliškem parku Ciganski večer, kjer je najprej nastopila slovenska skupina Šukar (ime v ciganskem jeziku pomeni 'lepo'), kije začela delovati pred nekaj leti, v njej pa so zbrani nekdanji in še aktivni člani tamburaškega orkestra folkolrne skupine Emona, Odločili so se za profesionalno igranje ciganske ljudske glasbe, prirejene za tamburaški kvintet. Ando Drom, ciganska folklorna skupina iz Budimpešte deluje že deset let. Člani izhajajo iz različnih delov madžarskega ciganskega prebivalstva. Prav gotovo so med tistimi, ki so na festivalu z avtentičnim prikazom čustvovanja in življenja današnjih Ciganov najbolj navdušili. načini nas povezujejo tudi z drugimi podobnimi oblikami v bližnji in daljni soseščini, ustvarjalnost narodov in ljud-stev na drugih kontinentih pa odpira možnosti za primerjave in nova spoznanja. V vseh primerih imamo opraviti z oblikami, ki so se kot inačice nekih starejših razvijale vse do današnjih dni in se ohranile kot živi muzej zgodovinskega spomina ali .živo nadaljevanje prejšnjega ustvarjanja. Vendar pa instrumentalna in vokalna glasbena dediščina vstopa v naš sodobni svet iztekajočega se dvajsetega stoletja še na en način: kot ustvarjalni motiv in iskanje na področju sodobnega glasbenega iskanja in ustvarjalnosti. Pravzaprav imamo opraviti s pojavom, ki naj bi bil Med nastopom skupine Ando Dront na Bledu. Glasbenik ima okoli vra-tuobešeno okarino, tradicionalno piŠ-čal, ki se je iz Italije v prejšnent stoletju razširila po vseh evropskih deželah. Pri nas so jo izdelovali zlasti štajerski lončarji. Liffey Banks, Irci, so nastopili v petek zvečer na Keltskem večeru, skupaj z bretonsko skupino Bleizi Ruz iz Francije. Večer pred tem pa sta na Večeru sosedov nastopila Tolovaj Mataj (Slovenija) in Compagnia Strumentale Tre Violini iz Italije. * M.A., foto: Gorazd Šinik splošno značilen za vsa naša srečanja z dediščino v sodobnem svetu. Torej ne le ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč v enaki ali še večji meri tudi ustvarjanje novih oblik," je ob začetku festivala zapisal Janez Bogataj. In morda je ravno zaradi vpliva preteklosti na moderno glasbeno ustvarjanje Okarina etno festival pritegnil toliko obiskovalcev. 12. FESTIVAL RADOVLJICA '94 GLASBA, KI PREPRIČA V Radovljici smo nekje v sredini letošnjega odličnega 12. festivala zgodnje glasbe. S koncerti, ki smo jih ta čas slišali in videli v radovljiški graščini, pa vsekakor lahko ugotovimo odlično (tujo) glasbeno reprodukcijo in produkcijo. Kaj pa naša? Accentus Dunajski ansambel za zgodnjo glasbo Accentus je prispel v Radovljico le štiričlanski, pa kljub temu lahko beležimo v nastopu solistične pevke - so-pranistke Carmen Cano in treh spremljevalcev - pevcev in po-hinštrumentalistov, da so svoje delo predstavitve romanc sefar-dov - glasbe španskih Židov iz okoli leta 1500, opravili več kot odlično. Ker se ansambel sicer ukvarja izključno z zgodnjo glasbo in še posebej s proučevanjem židovskih skupin v Grčiji, Turčiji, Izraelu in Maroku, torej povsod tam po Sredozemlju, kamor so se Židje iz Portugalske in Španije izselili, smo njihovim interpretacijam preprosto lahko več kot verjeli. Sicer pa je podaljšani odmev-eho radovljiške graščine predstavljal starožidovski tempelj, v katerem se praviloma taka glasba avtentično tudi oglaša. Mi pa smo v igri in petju Dunajčanov lahko slišali in videli a cappella petje solistke, moškega terceta (Thomas Wimmer, Michael Posch in Wolfgang Reithofer) in pa najbolj zahimivih inštrumentov kot so: kljunaste flavte, gamsovi rogovi, bambusove flavte, cher-emia, fidule, vihuela d'arco, saz, rebab, ud, različna tolkala in tromba marina. Izvirno petje v španščini in komentar izvajalcev v nemščini pa sta ta večer prikazala v polkoncertni avten-tiki tempeljske židovske glasbe, ki bi brez ansambla Accentus gotovo izumrla. Harfist Andrevv Lawrence-King Odlični angleški harfist je nastopil v Radovljici čisto sam. Zato pa je igral na kar dvoje predhodnic današnje moderne, orkestrske harfe: na manjšo -renesančno z eno vrsto strun, ki jo izvajalec obvladuje z eno samo roko in jo sede drži na nogah in večja, dvojna-trojna -baročna harfa, ki je s tremi vrstami strun in po velikosti že skoraj čisto podobna današnji moderni harfi. Ta seveda še nima pedalov, kljub temu pa že ima polni kromatični niz in že premore globok basovski register. Avtentika s harfno glasbo italijanskih in angleških skladateljev 16. in 17. stoletja je bila torej dosežena več kot popolno. Kajti gostujoči umetnik je solist prve vrste, celoten večer je namreč odigral na pamet. Spet po tradiciji podobnih recitalov ga je Andrew Lawrence - King sam komentiral in sproti napovedoval. To pa v njegovi odlični dikciji angleščine ni v ničemer motilo. Med številnimi avtorji je bilo tudi nekaj neznanih, v Lawrencovi -Kingovi interpretaciji pa so prednjačili renesančni in baročni plesi, galiarde in pavane. Namesto razkošnega in romantično polnega harfnega tona pa nam je solist postregel s precej rezervirano nazalno zvočnostjo zgodnje harfe, iz katere pa je znal z mehko občutljivostjo, potem pa spet z močno impul-zivnostjo izvabljati vse vrste zvokov in občutij.Marijke Mies-sen (kljunaste flavte) in Glen VVilson (čembalo) V nastopu nizozemske solistke na renesančne in baročne kljunaste flavte Marijke Miessen in njenega spremljevalca Glena Miessna sicer Američana, ki zdaj živi in deluje v Evropi (16. avgusta) smo v Radovljici spoznali spet dvoje najbolj popularnih glasbil iz instrumentarija zgodnje glasbe. Umetnika sta igrala solistično, največ pa skupaj v duo zasedbi in predstavila holandske in italijanske skladatelje 16. in 17. stoletja. Solistka na kljunaste flavte je uporabljala različne slogovne (renesančne in baročne) in sopransko ter altovsko uglašene kljunaste flavte - piŠ-čali. Njen ton je dovoli miren, čeprav ne čisto raven. Tu so si pač različni interpreti pihalne tehnike zgodnje glasbe pač različni. Čembalist, ki je v fantazijsko in sonatno ubranih skladbah, pa v različno ubranih skladbah, pa v različno ubranih kanconah, največ spremlja« flavtistko Micssnovo, pa se je f»redstavil tudi sam, solistično; gra vsakega od obeh, še zlasti pa uigranost kompletnega dua je bila res na ravni letošnjega radovljiškega Festivala. Na njem, kot že zapisano v prvem popisu koncertov, seveda pogrešamo slovensko glasben0 reprodukcijo, posledica je seve' da kompletna odsotnost skv venske glasbe kot take. Res pa je tudi, da le-ta v trenutnefl1 stanju in v primerjavi z repcf' toarno ponudbo 12. festivala RADOVLJICA '94 še nekaj časa nima kaj iskati v prikazan' druščini zares odličnih cvrop*' kih solistov in ansamblov. • 1 K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Te dni so češki turisti do zadnjega napolnili sobe v Naklem Navdušeni nad lepotami Slovenije, ne pa nad draginjo Potem, ko je avtocesta obšla Naklo in ko je vojna odgnala najvztrajnejše goste, so v Naklem spet bolj zadovoljni s turistično sezono - Poleg Nemcev in Avstrijcev je vse več turistov z vzhoda. Naklo, 19. avgusta - "Toliko lepega sem te dni videla v Sloveniji, da se kar ne morem odločiti, ali mi je bilo bolj všeč morje ali gore. Bili smo v Istri do Pule, bili smo na Vršiču... vse mi je bilo všeč. Posebno pa gostoljubje družin, ki so nas sprejele tukaj v Naklem," je v četrtek zvečer navdušeno pripovedovala ena od 45 turistk, ki so z avtobusom pripotovali v Naklo, kjer so bivali pretekli teden in si ogledovali Slovenijo in delček Hrvaške. Ko pa sem jo vprašala, kaj si je kupila za spomin na naše kraje, pa je preprosto /mignila z rameni: "Par spominčkov, čokolade za vnuke 'n pivo Črni baron za sina. Vse drugo je preveč drago." Pri Sušnikovih že več kot 20. let oddajajo turistične sobe. Tokrat so gostoljubno sprejeli goste iz tujine. Foto: G. Šinik Mnogi, ki te dni začudeno imamo radijsko postajo imeno-opazujejo grečo na naših cestah •n množico avtomobilov s češkimi registracijami, ki se ustavljajo v Sloveniji (še več prelomnice je familv tudi neko-iko predolgh in dno sprednjega dela je včasih nevarno blizu tlem. CENA do registracije: 43.600 DEM (Ssang Yong Motor Import, Ljubljana) TEHNIČNI PODATKI: kombinirano terensko vozilo, pet vrat. Motor: štirivaljni, štiritaktni dizelski, nameščen spredaj vzdolžno, pogon na zadnji kolesi, priključljiv štirikolesni pogon, 2239 ccm, 50 KW/68 KM. Mere: d.4510 mm x š.1680 mm x v.1720 mm. Najvišja hitrost: 135 km/h (tovarna), 131 km/h (test). Poraba goriva: 6,8/12,3/12,8 1 plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 11,71. Zato pa se avtomobil odkupi z izjemno uporabnostjo pri družinskih prevozih po slabih cestah, dovolj očitna je njegova okretnost in vožnja z njim je sorazmerno lahkotno opravilo. In če na koncu dodam še zelo spoštovanja vredno porabo plinskega olja, ki se v povprečju giblje pri dobrih enajstih litrih in pol, je korando familv na dobri poti, da postane družinski prijatelj. • M. Gregorič, slike Lea Je ras loto bobnar MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč * V katastrski občini Češnjica pri Podnartu prodajajo gozd tretjega razreda po 80 tolarjev za kvadratni meter, pašnik drugega razreda pa po 110 tolarjev. * Lastnik z Bleda prodaja v katastrski občini Bohinjska Bela gozd po 1,28 marke za kvadratni meter. * V katastrski občini Studor (Bohinj) je naprodaj travnik po 300 tolarjev za kvadratni meter. * V k.o. Češnjica pri Kropi prodajajo gozd drugega razreda. Cena je dve marki za kvadratni meter. * Lastnik zemljišča iz Radovljica zahteva za travnik šestega kakovostnega razreda v katastrski občini Ljubno 320 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrski občini Lancovo ponujajo domala dva hektarja gozda po 230 tolarjev za kvadratni meter. * Travnik četrtega razreda v k.o. Nomenj prodajajo po ceni 160 tolarjev za kvadratni meter. * Za kvadratni meter travnika sedme in osme kategorije v katastrski občini Bohinjska Srednja vas zahtevajo prodajalci po 110 tolarjev. Višja odkupna cena pšenice? V ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo že pripravljajo za vlado predlog za povečanje odkupne cene pšenice. Vlada bo o predlogu razpravljala na eni od prvih sej po počitnicah. Razlog, da v ministrstvu predlagajo višjo odkupno ceno, je slaba kakovost letošnjega pridelka. Ob tem, da je bila letina rekordna in da je pet žitno predelovalnih podjetij odkupilo od posestev in kmetov več kot 91 tisoč ton zrnja, kar je največ doslej, je bila manj kot desetina odkupljene pšenice v prvem kakovostnem razredu, vsa ostala pa v drugem in tretjem. Ker je kakovost domače pšenice slaba, bo treba povprečje popraviti z uvozom kakovostnega zrnja. Slovenija bo za normalno preskrbo trga morala kljub rekordnemu odkupu uvoziti še okrog 80 tisoč ton krušnih žit. Teleta - po 400 in več Teleta za pitanje in za zakol so zelo iskano blago, zato so tudi cene dokaj visoke. Cena 380 tolarjev za kilogram velja že za dokaj nizko, sicer pa je treba odšteti za kilograi.i od 400 do 450 tolarjev. Razlike so majhne Cenovni "barometer" odkupnih cen živine kaže, da med največjimi slovenskimi mesnopredelovalnimi podjetji ni večjih cenovnih razlik. Za primerjavo poglejmo, kako plačujejo bike, telice, prvesnice in junce, ki po kakovosti (mesnatosti in zamaščenosti) sodijo v prvi plačilni razred! Mesnine Otiški vrh plačajo kilogram tovrstnega mesa po 429tolarjev, škofjeloški Mesoizdelki, Jeseniške mesnine, Specerija Bled, Kočevska mesarija, Mercator, Emona Ljubljana in še nekateri po 425 tolarjev, MIP Nova Gorica po 410,80 tolarja, Košaki Maribor in Celjske mesnine po 402,50 tolarja... SERVIS DEBEVC mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 d o o mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT aH LEASING NOVO! nsnutno najmanjši teietoo v Somi BENEFON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI doo V ZALOGI ŠIROKA PALETAI VOZIL foto bobnar I CIU IN ČAS POTOVANJA, i PRIJAVI i DATUM | 1 ODHODA [cena! jPREVOZ 1 gostinske] storitve r opis j POTOVANJA 4 BABAC 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 1 KOMPAS SL LOKA, TEL: 620 - 960 i ODI. 1 OKTOBRA ! DAUE 161 OEM 1 BUS | BONI JESENSKI ODDIH * PASSAT limuzina »AUDI 80 limited * PASSAT karavan »AUDI A6 VABLJENI SERVIS DEBEVC Mengeš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil VOLKSWAGEN IN AUDI , Gorenjska c. 13, 61234 Mengeš, tel/fax:061 /739-723 mm 119 IVI ^» VREME 6 Donos in Iutri bo delno ^ J! |asno z občasno zmer no oblačnostjo. LUNINE SPREMEMBE Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo spremenljivo vreme. Toaletni potapljači z Bleda ...ali lepše zveneče Toilet divers so skupaj približno dve leti in trenutno pripravljajo svojo prvo samostojno ploščo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo na tem mestu objavili staro razglednico, na kateri je bila fotografija Kranja posneta iz nekoliko nenavadnega zornega kota. Ker smo že kar nekako slutili, da ne boste imeli težav s prepoznavanjem mesta, smo vas še povprašali po prireditvi, ki je prav ta čas zaznamovala mesto Kranj. To je bil seveda 44. Mednarodni Gorenjski sejem. Tudi po številu pravilnih odgovorov, ki so prispeli na naš naslov, je videti, da tokrat res ni bilo težav. Žreb pa je odbral le pet tistih, ki prejmejo nagrade, to so: 1. Albin Urh, Jelovška 10, Boh Bistrica; 2. Brane Kvasnik, Valvasorjeva 6, Lesce; 3. Kaja Zlate, J. Gabrovška 32, Kranj; 4. Alenka Gradišar, Sebenje 27, Križe; 5. Stanka Kranjc, Blok 3a, Kropa, čestitamo! Tokrat pa objavljamo staro razglednico izpred druge svet. vojne, na kateri je upodobljena neka precej znana cerkev na Gorenjskem. Ugotovite, za katero cerkev gre in v katerem predelu Gorenjske stoji. Odgovore pošljite do petka, 26. avgusta, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Pet izžrebanih odgovorov pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Ansambel z nenavadnim imenom, ki mu tudi sami člani niso znali poiskati ustrezne razlage, sestavljajo štirje srednješolci in sicer Žiga Kafol, ki igra bas kitaro, Andraž Grahek in Hm Gradnik na kitari ter bobnar Jernej Lepičnik, ki se je skupini pridružil pred nedavnim in ga tudi oko našega fotoaparata ni utegnilo ujeti. Kakšni so vasi začetki? Že takoj resno ali za hec? Žiga: "Ko sem dobil kitaro, sva skupaj z Andražem začela igrati skupaj brez veze, potem se nama je pridružil še Tim s sintisizerjem. Pred letom in pol Ea je začel igrati tudi ritem itaro in zdaj, ko imamo namesto "ritem mašine" tudi ta pravega bobnarja, smo že bolj podobni eni resni glasbeni skupini." Kakšno glasbo igrate? "V glavnem komade tujih ansamblov, predvsem ročk, hard ročk pa tudi nekaj metala. Lani smo v studiu Palma v Kranju posneli lasten komad z naslovom The way it goes, ki ga je napisal Andraž, ki je tudi pevec v skupini. Trenutno pa pripravljamo nov komad v slovenščini - to bo teamsko delo, pesem z naslovom Fatamorgana. Oba lastna komada bomo v kratkem posneli skupaj in to naj bi bil naš prvi single." Vam kdo pomaga, strokovno svetuje? "Bivši klaviaturist Californie in zdajšnji Napoleonovec Andrej Volčjak nam je že pri prvem komadu povedal , kako se naredi aranžma, z nami je sodeloval tudi kot producent. Nasploh pa nam v studiu daje koristne napotke." Vaša "koncertna" preteklost? "Igrali smo na Gimnaziji Jesenice pa na ročk koncertu na ŽIC-u - povsod so nam zelo ploskali, bila je totalna evforija (smeh vseh prisotnih - pri intervjuju, namreč). Sicer pa smo imeli že dva intervjuja na Radiu Triglav in Radiu Kranj. Ko se bo začelo šolsko leto, bomo imeli par špilov na Jesenicah in mogoče tudi v Ribnem. Zaenkrat smo kar resni, v počitnicah vadimo vsak dan, med letom pa v glavnem ob vikendih. Kaj bo, pa še ne vemo." Kdo pa ve? • E.G. "In zdaj k vroči temi letošnjega poletja...," je rekla oni dan TV napovedovalka v poročilih. Če v poročilih rečejo vroča tema, potem marsikdo dvigne ušesa. In v napetem pričakovanju vroče teme smo potem slišali, da se ljudstvu aviga vročina zato, ker je televizija izdala uradno tajnost, ko je nekaj poročala o naših pogajanjih s tujimi upniki. In da zdaj preganjajo neznanega storilca, ki je izdal uradno tajno in ga iščejo med kakimi stotimi poslanci državnega zbora. Da bodo potemtakem vseh sto poslancev kriminalisti obiskali in jih izprašali: "Je vam, gospod poslanec, ušla? Ušla informacija v novinarske roke?" Da mi je videti tistega poštenega tička, ki bi mu ušlo srce v hlače in bi rekel: "Ja, gospod kriminalist, meni je ušlo!" Toliko jih pa ie imajo za ušesi, da bo vsak, ki je kolikanj pri sebi, zanikal kakršnokoli povezavo Z izdajstvom zaupne informacije in v morebitnem soočenju z novinarjem, ki ie to fliknil v javnost, molčal kot riba. Ja kaj naj bi pa pričakovali? Če eden drugega hodimo to-larit tudi izven naših meja in šuntamo tujce, naj malo pogledajo kakšne bančne račune naših domačih strankarskih sovragov, bomo pa ja na domaČem terenu še bolj oko-povali. Ob taki ravni strankarskih bojev, kakršni so pri nas, ti tudi ob tako strogo zaupni državni tajni z namenom varovanja nacionalnih interesov Padejo planke na oči - in udariš/ Saj imam toliko nasprotnikov, da bo eden zagviš-no gor plačal! Taktika na taki ravni se vleče vse od tistega dne, ko smo začeli dihati pod demokracijo! Vic "vroče teme" letošnjega poletja ali izdaje državne skrivnosti pa je v tem, da marsikdo danes sploh ne ve, za kaj je pri tem šlo! In še hujši vic je ta, da je ljudstvo že tako sito teh preklarij in takih vročih tem, da ga tudi ne zanima, za kaj je šlo! Kakšnim tajnim tujim zainteresiranim agentom pa itak ni treba nobenih televizijs- Te odpadke mediji podela-jo takole z levo roko: jeh, kaj pa moreš, ie so tisti Kolumbijci tako hinavski, da nam jih zdaj vračajo! Bomoie kako! Na jeseniške fabrške tire, v kakšen opuščen rudnik ali v kakšne neprehodne gmajne ali kaj? Kot bi šlo za smeti, ki jih pometeš v smetišnico, ne pa za nevarne odpadke, ki bodo državo, če bo sreča mila in jih bodo spet Tedma tedna Igre brez meja Vroča tema ni, ko nam Kolumbijci vračajo nevarne odpadke ali Italijani delijo dvojno državljanstvo. Vroča tema so petelinji politični boji na domačem dvorišču. kih poročil, da bi zvedeli, kaj v parlamentu sprejema sto Slo-venčkov - oni vedo še preden se tajna natipka! Naše priložnosti so torej že nekaj časa pač take, da se na koncu vse zreducira na en sam imenovalec: kdo bo koga in zakaj! Kar so po naše vroče teme vseh letnih časov! Pri nas tako nikakor niso vroča tema nevarni odpadki, ki so nam vračajo v naročje! Kje pa! vzeli Finci, koštali kakšnih 400 tisoč mark. Ne! To pri nas ni afera, to ni za razmislek, to ni vroča tema. Nihče še pomisli ne, da bi bila to pa res lahko vroča tema poletja in državna tajna, kajti v ekološko prosvetljenem svetu nam je na ugledu tako škodovala, da si predstavljati ne moreš! Ali Primorci, ki jemljejo italijansko državljanstvo, niso vroča tema? Seveda so, a le za narod, ki je pogruntal, kam pes taco moli, gospodje poslanci pa fletno počitnikujejo. A naj kar: če bi se za ta primer sestali, bi bili vsi in vsak zase tako kunštni, da bi vse skupaj dodatno zapetljali Prave voče teme švigajo mimo in v nepovrat. Petelini na domačem terenu, na tujem pa kvečjemu v kravati in v protokolu in seveda zavzete "špec kahle". Je še čudno, da še na Igre brez meja ne hodi kakšna visoka slovenska delegacija! Za vsak slučaj, če bi naši deklici in fantiči tam zmagali in bi se naši politiki lahko kazali na ekranu tistim mladeničem in mladenkam po svetu, ki te igre gledajo! Zatorej je še dobro, da je na teh igrah, ko je na Portugalskem zmagal Bled, prisostvoval vsaj radovljiški župan. Uh, koliko ministrstev se lahko dol meče, ker jih ni bilo tam! Lahko bi bila delegacija ministrstva za turistično promocijo, za šport, za mednarodno sodelovanje. Ne rečem, da radovljiški župan ni dostojna prezentacija, ampak ker smo ravno zmagali, bi bil rang lahko višji in bi jih bilo juhuhu lahko tam. Če se že na davkoplačevalske stroške vozjakajo na vsako pasjo figo, rekoč, da prezentir-ajo Slovenijo, naj bodo v bodoče polnoštevilno še na Igrah brez meja. Če se gredo že doma z nami in s tole državo igrice brez meja, naj bodo pa prezentni še na pravih igrah brez meja. Kakšne velike škode ne bo, koristi pa tudi nobene. • D.Sedej KLUB VEČNO MLADIH FANTOV RADOVLJICA prireja 20. tradicionalni pohod na Stol. Simbol letošnjega pohoda je bakrena situla, okrašena s silhuetami vseh dosedanjih simbolov. Program dnevov večno mladih fantov, ki bo v šotoru pri hotelu Grajski dvor v Radovljici, bo naslednji: petek, 26. 8., od 18.00 dalje veselica s plesom, igra ansambel AS sobota, 27. 8., ob 6.00 pohod večno mladih na Stol ob 17.00 kulturni program (godba na pihala, zborovsko petje, folklora, mažoretke, predstavitev simbolov) od 19.00 dalje veselica, igra ansambel Agropop, bogat srečelov ob 21.00 nepozaben ognjemet od 17.00 dalje veselica s plesom, igra ansambel nedelja, 28 Gorenjski muzikanjte Vljudno vabljeni! Osnovna šola Helena Puhar, Kranj, Kidričeva 51 razpisuje prosta delovna mesta - VARUHINJE s polnim delovnim časom Pogoj: končana šola za varuhinje za določen čas - ČISTILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: končana osnovna šola Začetek dela 1. septembra 1994 Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za družbeni razvoj objavlja delovno mesto VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA II ZA INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OBČINSKEGA PREMOŽENJA Poleg izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90), morajo kandidati imeti - VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene smeri (dip. ing. gradbeništva oz. gradbeni inženir) - ustrezne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas, za dobo enega leta z možnostjo poznejše trajne zaposlitve. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2, 64220 Škofja Loka v 15 dneh po objavi oglasa. ZADETEK V PETEK V družini Bogataj na Logu 5 v Poljanski dolini so v petek zvečer znali odgovore na vseh 10 + 1 vprašanje v družinskem kvizu Zadetek v petek Odgovore so stresali iz rokava in si prislužili petnajst tisočakov vredno nagrado pokrovitelja oddaje Gorenjskega glasa. Tudi v finalni oddaji, ko bo ena od sodelujočih družin prejela najnovejši pralni stroj Gorenje, bodo Bogatajevi nastopili. Na sliki: družinsko veselje v oddaji Zadetek v petek v petek zvečer na Logu 5. GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA comsuerce gorenje (nn]®u®p[no)dl©J© LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; RO/NA fini INI Lft b*,a tBhnlk*. mali gospodinjski aparati, nU&NA UUUNA «U, akustik*, kuhinja, kopalnica, antenski mstsrtsl TEL: 064/718-502. » <»•«• tkt m Ml POPUST DO 45% rAA. r 109*1 Dsiovnl t—: od 8. do 19. ur*, ob sobotsh od 8. do 12. i—. NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT Y B S R P C H G L F J M K A N A D A A Š T E V Z Ž X _L___ W Č U Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žlri do 26. AVGUSTA 1994 Ta mesec na vrtu Poskusimo še mi Avgust je najboljši čas za presajanje vseh odcvetelih trajnic. Do jeseni se potem lahko še dobro ukoreninijo in vrastejo, da dobro prezimijo. Vraščanje trajnic zelo olajšamo in pospešimo, če tla med njimi pokrijemo s šoto 3 cm na debelo. Namesto šote pa je dober tudi preperel hlevski gnoj. Plast zastirke pa je lahko tudi bolj debela. Tla, ki jih takoj, potem ko jih pokrijemo, temeljito zalijemo, ostanejo dolgo enakomerno vlažna. Ko presajamo potonike, pazimo, da je koreninski vrat največ 5 cm pod zemljo. Presajanja in hkratne delitve poto-nik se lotimo samo takrat, kadar je to nujno potrebno. Navadno potem mineta dve leti, preden potonike spet dobro cveto. Pregloboko posajene potonike pa sploh ne cveto. Rastejo naj zmeraj na polnem soncu. Saditi in presajati jih moramo avgusta. Čebule in gomolji lukov, krokusov, zvončkov, čebulink in mnogih drugih čebulnic morajo biti 5 do 10 cm pod zemljo. Vse te naštete čebulnice in gomoljnice sadimo v drugi polovici avgusta. Čebule oziroma gomolje čebulnih perunik, velikih zvončkov, hijacint, malih narcis in pasjega zoba morajo biti 10 do 15 cm globoko. Če želimo imeti v trati zvončke, krokuse, narcise in zgodnje tulpe, jih sadimo na robove vogalov. Po vsej trati posajene čebulnice in gomoljnice preveč prizadenemo v rasti s košnjo, ki se začne že aprila. To ni dobro niti za tiste vrste, ki so do košnje že odcvetele. Rastline potrebujejo vendar liste, da z njihovo pomočjo spet nadomestijo porabljene hranilne snovi. Gomoljnice in čebulnice sadimo samo v večje skupine, da jih pri košnji dobro vidimo. Čebule kamasije (Camassia) sadimo najraje avgusta, in sicer 18 do 20 cm globoko. Ta rastlina je zelo občutljiva za mokroto in mora imeti dobro propustno rastišče, če hočemo, da prezimi, kot je treba. V predelih, kjer so zime bolj ostre, jih pokrijemo s šoto in listjem. Korenikaste in mesnate šopaste korenine stepske lilije (Eremurus) sadimo v dobro drenirana tla 15 cm globoko. Tej lepi rastlini najbolj ustrezajo peščena suha tla. Razen tega f>a terja močno sonce. Ko rast-ine avgusta sadimo, jih damo v pesek in tudi pokrijemo jih z njim. občutljivejše vrste in sorte moramo zavarovati zoper mraz kot kamasijo, s šoto in listjem. Če sejemo že avgusta, bomo imeli drugo leto krepke rastline brkatih nageljnov, zlatega šebo-ja in slezenovca. Vse naštete rastline terjajo sončen prostor, glede tal pa niso posebej zahtevne, če je v njih le dovolj hrane in humusa. Rastline morajo biti najmanj 25 x 25 cm narazen. Junija sejane mačehe, marjetice in spominčice posadimo v drugi polovici avgusta na grede. Na stalno mesto sadimo te rastline šele spomladi, ker pozimi navadno nekaj rastlin odmre in potem gredica ni enakomerno zaraščena. Če jesenski podlesek sadimo avgusta, imamo septembra in oktobra že cvetje. Podlesek najbolje deluje v skupinah. Zato sadimo zmeraj 10 do 15 gomoljev skupaj, med njimi pa naj bo samo 15 cm prostora. Sadimo 15 do 20 cm globoko v zemljo, ki naj bo bolj težka kot humozna. Čeprav jesenski podlesek dobro prenaša tudi sonce, ga vendarle lahko gojimo tudi v polsenci. Presajamo pa samo takrat, kadar je nujno. Najlepše cveti, če je dolgo nemoteno na istem prostoru. Kadar jesenski podlesek presajamo, sadimo za-rodne gomolje posebej. Paradižnikova juha 5 paradižnikov, 1 1 vode, 5 strokov česna, 1 žlica moke, 1 žlica paradižnikove mezge, sol. Paradižnike narežemo, Česen sesekljamo, zalijemo z vodo in vse sestavine kuhamo 15 minut. Nato pustimo nekoliko stati in skozi sito sp asi ram o. Na olju prepražimo moko, dodamo paradižnikovo mezgo, zalijemo s spasirano paradižnikovo juho in kuhamo 10 minut. Paradižnikova juha je zelo dobra s krotki iz paljenega testa, njokci ali krompirjevimi svaljki. Poletna zelenjavna juha 1 bučka, 2 papriki, 2 paradižnika, 1 čebula, 1 žlica kisle smetane, 1 jajce,! žlica kisa ali limone, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 1 vode, 1 jušna kocka, sol, poper. Čebulo na olju prepražimo, dodamo na koščke narezano zelenjavo in pražimo toliko časa, da se zelenjava zmehča. Zalijemo z vodo, primešamo vse ostale sestavine in kuhamo pol ure. Nazadnje primešamo še smetano, ki smo jo razžvrkl-jali s stepenim jajcem in serviramo. Paradižnikova omaka 172 kg zrelih svežih paradižnikov, 1 drobno sesekljana čebula, 1 žlica moke, 1 nariban korenček, 3 stroki česna, sol, poper, bazilika, peteršilj, origa-no. Na olju prepražimo čebulo, moko, dodamo narezan paradižnik. Vse skupaj dobro prepražimo, nato zalijemo z vodo in začinimo. Kuhamo približno 20 minut. Omako spasiramo skozi cedilo in jo polijemo po špagetih, rižu ali pnre krompirju- Paradižnik z jajci 1 čebula, 4 paradižniki, 3 jajca, sol, poper, česen, peteršilj. Čebulo na olju prepražimo, dodamo olupljen paradižnik in pečemo še toliko časa, da se paradižnik zmehča in voda izpari. Primešamo še vse ostalo in popečemo še toliko, da se rumenjak strdi. Prav je, da vemo Uravnajmo krvni tlak Nenormalen krvni tlak, previsok ali prenizek, je kakor časovno naravnana bomba, ki tiktaka v telesu. Ko se bomba sproži, sta ogrožena zdravje in življenje. Pri neuravnovešenem krvnem tlaku je najtežje to, da je zunanjih znakov le malo in zato je bolezen zahrbtna. Visok krvni tlak (hipertonija) je stanje, pri katerem je tlak trajno povečan. Zaradi tega sta srce in ožilje nezdravo obremenjena. Največkrat človek tega ne zazna in ga odkrije šele zdravnik. Če tega ne opazimo pravočasno, lahko pride do kapi, krvnega strdka, srčnega infarkta, motenj v delovanju ledvic. Nizek krvni tlak (hipotonija) si pogosto podaja roko z nedoh-ranienostjo. Pojavijo se lahko različne motnje, kot na primer nizke vrednosti krvnega sladkorja, nizka bazalna presnova, nižja telesna temperatura, anemija m lenobna ščitnica. Ljudje z znižanim krvnim tlakom so zaradi lenobnega delovanja ščitnice veliko bolj šibki in brez prave volje. Lahko trpijo tudi zaradi vrtoglavice in lahne omotice (zlasti če prej ležijo ali dlje časa sedijo). Pri hipotoniji je ves transportni sistem lenoben. Kri potrebuje dalj časa, da pride do možganskih celic. Če to stanje organizma zanemarimo, telesni sistem postopoma oslabi in organizem obnemore. Kako lahko s prehrano uravnamo krvni tlak Izločimo sol, pri kuhi in v konzervah. Namesto nje uporabljamo zelišča in začimbe, namesto kisa pa limonin sok. Če le moremo, uporabljajmo tudi nežen jabolčni kis, pripravljen doma. Izločimo sladkor v vseh oblikah, tudi v kavi, limonadi, pri kuhi in konzervah. Namesto sladkorja uporabljamo med, sladkorno melaso, sokove jagodičevja ter sladka zelišča in začimbe. Opustimo kofein, ki je v kavi in mnogih brezalkoholnih pijačah, kot na primer v cocacoli itd. Namesto kofeina uživajmo zeliščne čaje ter kavne nadomestke. Pijmo sadne in zelenjavne sokove. Cenjene obiskovalce obveščamo, daje na Brdu pri Kranju v hotelu Kokra odprt športno rekreacijski center Monika. Šport, ki vključuje kardio fitnes z novitetami (tekaška proga, veslač). Vse dejavnosti potekajo pod strokovnim vodenjem. Delovni (as; pon.-petod9 do22 sobota od 10 do 2i nedelja od 9 do 1$ Telefon: 064/222-479 n.c 22-11-33 Iz šolskih klopi Evropski jamboree na Nizozemskem Tudi škofjeloški taborniki smo se udeležili prvega evropskega jamboreea. Jamboree je zlet vseh tabornikov. Letos je bil od 1. do 10. avgusta v pokrajini Flevoland v mestu Dronten na Nizozemskem. Prebivali smo na izsušenem morskem dnu, kajti Nizozemci zemljo jemljejo morju. Ta zemlja se imenuje polder. Zleta se je udeležilo 12.000 tabornikov iz vse Evrope, med njimi tudi 271 slovenskih. Iz Škofje Loke nas je prišlo šestnajst plus vodnici Maja in Tanja. Na tabornem prostoru so bili štirje podtabori. Ločani smo bili skupaj s Portugalci in Nizozemci. Imeli smo skupno kuhinjo, jedli pa smo v glavnem hrano iz paketov, razen za kosilo, ko smo si kuhali na plinskem štedilniku. Enkrat so nam Nizozemci skuhali celo svinjsko meso z rozinami ter pire krompir z ananasom. Ufff... Staff se je imenovalo osebje, ki je skrbelo za urejen potek življenja. Možje z oznako Securitv pa so bih nekakšna policija. Vsak dan so bile kakšne aktivnosti, ki se jih je bilo mogoče udeležiti. Proga preživetja, evropska razvojna vas, jadranje, jahanje, potapljanje, ogled polderjev, razna pešačenja, cirkus, fotografiranje, aviacija in podobno. Med drugim smo si ogledali mesto Hardewijk, ki me je spominjalo na Škofjo Loko. Staro gotsko mesto, ki leži ob morju, a je kar dosti večje. Pokrajina na Nizozemskem je nekaj posebnega. Kamor seže oko, nikjer nobenega hribčka. Povsod sami pašniki, na njih pa ovce in krave. Ob cestah so vedno kakšni kanali. Tudi hiše se posebnost. Po navadi se jih po deset drži skupaj in vse so Eopolnoma enake. Vrtove ob išah imajo tako lepo urejene, da človeku zastane dih. Grmički so naravnost postriženi, lepo pokošena travica in gredice z rožami. Na sredi vrta pa še majhen vodomet. V areni, kjer je bilo prostora za 12.000 ljudi, smo imeli tri prireditve. Prva je bila otvoritvena ceremonija, na kateri nam je govoril predsednik nizozemske vlade Lubbers. Imeli smo tudi koncert skupine Igi pop. Zadnji dan je bila zaključna slovesnost, kjer so nam predvajali glasbo, za konec pa še velik ognjemet. Največje zastopstvo so imeli Francozi, nato Nizozemci, Angleži, potem pa že Slovenci. Glavni jezik je bil angleški in vsi smo ga brez težav uporabljali, samo Francozi so imeli probleme s komuniciranjem. Ves zletni prostor je bil velik in zato smo imeli posebno knjižico, v kateri je bil zemljevid tabornega prostora. Knjižica je bila tudi potni list, saj si z njo lahko vstopal in izstopal z zlet-nega prostora. Vsak udeleženec je dobil za prepoznavanje tudi rutko in priponko z oznako podtabora. Osrednji prostor se e imenoval Plaza. Na njem so ile razne trgovine, labirinti, zabavišča, cerkev, banka, hoja s kanuji... Na Plazi je bil tudi menjalni center za taborniške našitke. Kdor je poznal dvanajst pravil, je lahko uspešno menjal. Veliko smo menjali tudi zunaj menjalnega centra in se tako spoznavali med seboj. Menjali smo tudi dele uniforme. Vsaka država je imela tudi svojo zletno majico. Slovenska majica je bila I j (osebje) je ponujal svoje majice, ki jih ni bilo moč dobiti kar tako. Tudi denar so ponujali za živo rdeče-rumeno slovensko majico. Ta jamboree mi je bil velika izkušnja in ugotovil sem, kako je svet majhen. Spoznal sem ogromno ljudi. Z vrstnikom z Nizozemske si bova dopisovala. Škoda, da sem premlad za svetovni zlet, ki bo naslednje leto na istem kraju. A morda se mi bo nekoč spet nasmehnila sreča in bom mogoče šel na jamboree na kakšno drugo celino. • Primož Kujundžič, 13 let, rod Svobodnega Kamnitnika, Skorja Loka Na avtobus, ki nas bo skupaj Z Živili popeljal novim dogodivščinam naproti, smo posadili tretjega nagrajenca Pišite, morda boste med naslednjimi potniki tudi vi! e Izlet v gorski raj Mamica, zakaj nikamor ne gremo?" sem nekega dne zatarnala mami. Jutri greva v hribe," se je oglasila. "Kam?" sem radovedno vprašala. "Na Sedmera jezera," mi je odvrnila. Prepričana, da se mami šali, sem se začela smejati. "Pa nič, če ne verjameš," mi je rekla. Skupaj sva pripravili vse potrebno za najin izlet. Vsa v pričakovanju sem utonila v sen. Zjutraj sem začutila nelno mamino roko, ki me je zbudila. Kmalu sva se odpeljali. Pri Savici sva pustili avto in si obuli planinske čevlje. Mahnili sva jo čez Komarčo. Pot je bila naporna. Čez dve uri sva prišli utrujeni do Črnega jezera, kjer sva si odpočili in pomalicali. Jezero se je bleščalo v jutranjem soncu. Dve uri kasneje sva bili pri koči pri Sedmerih jezerih. Pred nama se je odprlo dvojno jezero pred koči. Sprehodili sva se do jezer. V koči sva pustili nahrbtnik in odšli še naprej do ostalih jezer. Meni je najlepše peto jezero. Noč sva prespali v koči pri Sedmerih jezerih. Zjutraj sva bili kar malo ialostni, ker je padal del, toda ob osmih se je ie zjasnilo. Pot sva nadaljevali proti Bogatinu, potem pa še do Komne, kjer se je odprl prelep razgled na Bohinjsko jezero. Bilo je lepo sončno vreme, nebo je bilo brez oblačka. V Bohinju sva se naplavali v jezeru. Doma sem sestrici in očetu pripovedovala o najini dogodivščini. Imela sem veliko povedati, saj v tako lepih hribih še nisem bila. Uresničila se mi je ielja po izletu. Doma sva najin izlet imenovali izlet v gorski raj. • Anja Žitnik, 5. d r. OS Cvetka Golarja, Škofja Loka Filmska nagradna uganka Jacka Colta je v filmu Nabriti kanoni upodobil igralec Emilio Estevez. Odgovorov je bilo tokrat manj kot običajno (je bila uganka trd oreh?), izžrebani pa sta bili Mirja Kokalj, 64206 Zg. Jezersko 102 b, in Helena J u van, 64220 Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 99. Čestitamo. Konec tedna prihaja na kranjsko platno akcijska komedija Policaj iz Beverlv Hilla 3. Axel Foley končno najde čas za počitnice. Z nečakinjo se odpravi v Won-derland. Kmalu pa ugotovi, da se tam dogajajo čudne reči; mafija namreč izkorišča kraj za svoje nečedne posle. Policist Foley brez oklevanja stopi v akcijo. V filmu se napeti in spektakularni prizori pregona mešajo z duhovitimi domislicami in gagi največjega med črnimi komiki. Kdo igra glavno vlogo? Morda veste, če je že dobil najvišje ameriško filmsko priznanje, oskarja? Odgovora zapišite na dopisnico in jo pošljite do 1. septembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Anekdota za vroče dni Ko je Ivan Cankar odhajal iz gostilne, je kar iz veže pljunil na hodnik. Na nesrečo je prav tedaj šla mimo mlada gospodična, ki jo je omenjeni dogodek tako razburil, da je pisatelju zabrusila: "Izmeček izmečka!* je Cankar mirno "Izmečku izmeček.., sklanjal dalje. NMNfMNMNMMNMMMMI KRANJČAN Priloga Gorenjskega glasa o ljudeh in dogajanjih v kranjski občini (7)_ Na Slatnarjevem kmečkem turizmu v Ambrožu pod Krvavcem Tudi poletje ima tu svoje čare Gostje prihajajo z vseh koncev Slovenije, da se naužijejo miru, svežega zraka, lepega razgleda v dolino, se sprehodijo po krvavških pobočjih, preskušajo svoje teniške ali balinarske veščine, skočijo v bazen in seveda okusijo dobro domačo hrano. Po medijski pozornosti, ki je usmerjena predvsem na kmečki turizem na Škofjeloškem bi morda kdo sklepal da v kranjski občini turističnih kmetij sploh nt Zmota. V avgustovskem katalogu turistične ponudbe je nanizanih dvanajst naslovov, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom: Florijan Slatnar v Ambrožu pod Krvavcem Jože Sajovic v Olševku, Milan Krišelj na Visokem, Janez Kok in Stanislav Ušlakar v Bregu ob Kokri, Irena Skuber, Jurij Skuber, Ana Muri in Valentina Muri na Zg. Jezerskem Franc Novak v Apnu, Francka Markun v Babnem vrtu ter Andrej Žiberna v Zejah Za našo tokratno predstavitev smo izbrali turistično kmetijo Slatnarjevih v Ambrožu, ki jo cenijo tudi v zadružni turistični agenciji Vas. S ceste, ki pelje iz Cerkelj proti spodnji postaji gondolske Žičnice na Krvavec, pri Tonaču zavijemo desno na lokalno cesto, ki se vzpenja proti Apnu in Šenturški Gori. Po kakšnih dveh kilometrih zavijemo levo, mežljivo skrito za drevjem. Slatnarjeve domačije v Ambrožu ne moremo zgrešiti. Že od daleč jo vidimo, kako se vsa velika in bleščeča postavlja poleg cerkvice. Prejšnjo soboto dopoldne, ko smo se namenili k smo ga vprašali, kako mu je bilo všeč v Ambrožu. Gospodarja Florijana Slatnar-ja ni bilo doma, čeprav smo obisk najavili, gospodinja Štefka pa je za odgovarjanja na naša radovedna vprašanja določila hčerko Štefko, poročeno Štem-pihar, ki ima na turistični kmetiji v rokah predvsem organizacijo in nabavo. "Oče je na Kriški planini, kjer ob planšarski koči gradi sedem apartmajev," je pojasnila Štefka Štempihar, ena od štirih že odraslih Slatnarjevih otrok. "Oče je poln zamisli, kar naprej dela nekaj novega doma in v kraju. Za kmečki turizem sta se z mamo odločila pred dobrimi štirimi leti. Sama, brez vsakih obidemo Stisko vas ter nadaljujemo po dokaj ozki makadamski cesti do Ambroža. Iz doline je do vasi krepkih osem kilometrov, med potjo občudujemo zeleno barvilo gozdov in pokošenih travnikov, lepo urejene kmetije, sem in tja za hip uzremo počitniško hišico, sra- Slatnarjevim, smo na njihovem velikem dvorišču začudeni opazili avtobus s celjsko registracijo. Otroci in vzgojitelji, ki so tu že tretjič gostovali pod okriljem Zveze prijateljev mladine celjske občine, so se ravno poslavljali. Bilo je super, je povedal eden od dečkov, ko posojil, sta ga postavila na noge." V veliki in lepi hiši, kjer domuje tudi številna Slatnarje-va družina, lahko biva petdeset gostov. Na voljo so jim teniška igrišča, balinišče, bazen, savna, pozimi pa tudi 350 metrov dolga Slatnarjeva vlečnica s sidri. Na po telefonu (064) 47-393 IZPOSOJAMO STROJE priznanih ZA UREJANJE ZELENIC IN VRTOV, ZA GOZDARJENJE: parkovna kosilnica ALKO, motorna kosilnica ALKO, nahrbtna kosilnica ALPINA, kosilnica z nitko, komposter ALKO, škarje za živo mejo, motokultivator s frezo MUTA, motorna žaga HUSOVARNA. proizvajalcev ZA GRADNJO ALI OBNOVO VAŠEGA DOMA: elektropnevmatsko kladivo BOSH, enofazni kompresor, 50 I, bencinski mešalec za beton, mešalec za beton ALKO, ščipalke za betonsko železo, tovorna prikolica, 550 kg. >MERKUR Štefka Slatnar, poročena Štempihar. kmetiji imajo tudi lasten snežni top, vendar ugotavljajo, da je zadnja leta zemlja pretopla, da bi se tehnični sneg obdržal. Pri Slatnarjevih je idealno za skupinske goste, za šole v naravi, denimo, seveda pa radi prihajo tudi posamezni gostie, družine, največ s Primorske, Štajerske in iz Ljubljane. Gorenjci se za dopustovanje v "sosednji vasi" redkeje odločajo. Polno je pozimi in poleti, malce predaha je le od septembra do novembra in spomladi od aprila do konca maja. In čeprav imajo Slatnarje-vi radi ljudi, ki prihajajo k njim, se potihem že veselijo septembra, ko si bodo mladi po več letih vendarle privoščili kratek skok do morja, sicer ma mrtva sezona pride prav, da se to in ono podcla na kmetiji. "Na turistični kmetiji smo vsi polno zaposleni. Mami je največ vkuhinji in v hlevu, kjer je trenutno 27 pujskov in dvajset glav živine - ta se zdaj zvečine pase na Kriški planini - oče stalno nekaj gradi, z bratoma pa skrbimo za dobro počutje gostov. Pogrešam sestro, ki je sla od doma, na srečo pride pomagat sestrična Marija. Z nami živi tudi daljni sorodnik Lojze, star je 65 let, plete koše in čajne in ima rad živali," pove zgovorna Štefka Štempihar. Načrtov imajo pri Slatnarjevih še obilo. Povečati nameravajo kuhinjo in gostom ponuditi tudi jedi po naročilu, radi bi pokrili m zaprli teraso ter bazen, da bo uporaben tudi pozimi, postavili nekaj igral za otroke, staro hišo pa podrli in zase sezidali novo, tako da bi bi bila velika hiša namenjena izključno gostom. Trije gospodinje! Štefka štempihar je pred osmimi leti končala enoletno gospodinjsko šolo v Št. Jakobu na avstrijskem Koroškem, za njo sta bila v njej tudi sestra in eden od bratov, "šola da res ogromno znanja za življenje. Dvanajst ur v tednu smo kuhali, osem ur šivali, spoznan' vso gospodinjsko tehniko, izdelovali plišaste igrače, razne okraske, precej je bilo tudi teorije. Pouk je bil Praktično ves dan. Ni mi žal, al mi je le, ker nisem nadaljevala na petletni šoli, čeprav so me sestre k temu spodbujale. Dekletom, kijih mika, a se ne morejo odločiti, šolo iskreno priporočam." Štefka Šempihar uživa v delu na turistični kmetiji. Slej ko prej se bo najbrž morala odločiti za moževo kmetijo v dolini, saj je kandidat za očetovega naslednika njen brat Tone. Drugi brat v kratkem odhaja delat v Ljubljano, sestra se je, kot rečeno, že odlepila od domačega ognjišča. Bazen je bil to poletje "hit" Gostje pri Slatnarjevih so se v tem nenavadno vročem poletju zelo radi hladili v bazenu. Za neoporečno vodo v njem skrbi Štefkin brat, ki vsak dan, tudi po dvakrat, s posebnimi napravami meri kvaliteto vode, jo klorira, dodaja "zdravila" proti algam ter sproti zapisuje rezultate meritev. Doslej je bilo vedno vse v redu. Kljub temu so bazen letos že štirikrat spraznili in spet napolnili s svežo vodo iz lastnega zajetja. Bazen meri dvanajst krat sedem metrov, globina pa je v dveh nivojih, na enem koncu je globok 2,2 metra, na drugi polovici 1,1 metra. Voda v njem se je v najhujši vročini segrela do 25 stopinj Celzija. Zdaj gre kopalna sezona počasi h koncu, voda ne bo več tako topla. Ambrož je vendarle na približno 1100 metrih nadmorske višine. Tretji dan gostje postanejo lačni S hrano se na Slatnarjevi turistični kmetiji prilagajajo željam gostov. Vsak dan je na mizi sveža goveja juha, iz mesa domačih prašičev in goved pa pripravljajo okusne zrezke z omako, rižote, pečenice, narezke, za poobedke in malice ponudijo krofe, buhteljne ali sadje, otrokom pa z veseljem postrežejo tudi s palačinkami in pečenim krompirčkom. Gostje postanejo neverjetno lačni tretji dan bivanja pod Krvavcem. Seveda ne zato, ker bi jih pri Slatnarjevih preslabo hranili, pač pa jih zrak dodobra prevzame in prečisti. Takrat nestrpni sprašujejo, kdaj bo že vendar kosilo, prihajajo po malice. "Letos je pri nas nenavadno slabo s solato, noče in noče z rasti, tako da jo moramo kupovati Vsa leta je je bilo preveč, z mamo sva jo oddajali celo v dom na Krvavcu, krmili smo jo prašičem. Ne vem, kaj je vzrok, da je letos ni, nikjer v vasi je nimajo, mami pravi, da kaj takega v petindvajsetih letih ne pomni. Posejala sem več kot ducat zavojčkov semena, pa nič," pove Štefka. Dan bivanja s polnim penzionom stane na Slatnarjevi turistični kmetiji 30 mark, otroci imajo 30 odstotkov popusta. Malo za tako kvalitetno in pestro ponudbo. Marsikdo, ki pozna Krvavec le kot smučarski center, lahko odkrije, da ima tudi poletje na njem svoje čare. Do Gospince (1491 metrov) je iz Ambroža približno štiri kilometre, ki se jih da skrajšati po bližnjicah. Na Kriški planini je poleti mogoče dobiti sveže mleko, planince pa še pozno v jesen vabijo valovite obline Zvona (1971 metrov),vrh Korena (1999 metrov), izkušeni se lahko podajo čez Kalški greben v visokogorsko kraljestvo Kamniških Alp. • H. Jelov-čan MED SAVO IN KOKRO Kam na dopust Zalka Zaplotnik: "Zaposlena sem za določen čas, vsake tri mesece mi v podjetju pogodbo Eodaljšajo. lopusta to poletje še nisem imela, priznam, da sem kar utrujena, bilo je zelo vroče. Upam, da si bom septembra lahko odpočila. Z družino nameravamo za deset dni v kamp v Lucijo. Več dopusta gotovo ne bom dobila." Aleš Hvasti: "S prijatelji sem z avtom dobre tri tedne križaril po Skandinaviji. S seboj smo vzeli šotore in nekaj hrane, tako da nas je dopust vsakega veljal približno tisoč mark. Bilo je fino'*. Najbolj všeč mi je bilo na Švedskem; ljudje so tam zelo prijetni, odprti, tam smo tudi največ doživeli. Hrana na Švedskem stane približno enako kot pri nas, dokaj draga pa je na Norveškem. Spremljalo nas je lepo vreme, za tamkajšnje razmere nenavadna vročina - take v zadnjih 50 letih menda ni bilo - kar je seveda tudi pomembno prispevalo k vzdušju." J o i i c a Hribar; "Se*m že rahlo v letih, nagaja mi tudi zdravje, tako da bom to poletje kar doma. Stanujem v bloku. Precej berem, pletem, s sosedi se dobro razumemo, drug drugemu pomagamo in si s klepeti preganjamo dolgčas. Za upokojence je vprašanje dopusta predvsem vprašanje višine pokojnine. Rada bi šla v toplice, vendar so zame predrage." Polonca Košnjek: "Z možem sprva nisva nameravala na mor-je, potem naju je sin le prepričal, naj greva z nj egovo družino v Barbarigo pri Pulju. Tam ima Planika stanovanje, dobila ga je snaha, sami bomo kuhali, popaziti bo treba tudi na otroke, tako da mi dolgčas gotovo ne bo." Martina Zrimst L: "Bila sem na rudarsko geološkem taboru na Ljubel-j u, kjer smo teden dni Zoisovi Štipendisti iz vse Slovenije odkrivali živosrebne rudnike, spoznavali pa smo tudi zgodovino Ljubelja in bili na več pohodih. S sestro sva bili potem na morju v Splitu, s starši pa smo bili v Barbarigi. Zdaj bo kmalu spet šola. Pogrešam sošolce, družbo, šole ne." MED SAVO IN KOKRO Šola se bliža David L a -sefc UZ mamo sem pri-šel v K r a o j pred pri-bl ižno sedmimi leti s Češke, ko se je tu poročila. Končal sera osmi razred osnovne Sole, septembra grem v lesarsko Solo v Skofjo Loko. Šolskih knjig se nisem kupil, ker Še ne vem, katere bom sploh potreboval. Bo pa vse skupaj, vključno z vozovnico, verjetno precej drago. Zaprosil sem za republiško Štipendijo." Spela Boucelj: "Imam sina, ki gre v sedmi razred. Ravno danes greva v knjigar-no po nakupih. Prejšnja leta sem kupovala prek Modrega Janeza, letos ga ni in mi je žal, bojim se, da danes vseh učbenikov še ne bom dobila. V šoli so dobili spisek, kaj bodo potrebovali, nekatere učbenike bi si lahko tudi sposodil, vendar hoče nove. Računam, da bo za šolo treba odšteti najmanj 20 tisočakov. Verjetno bom izkoristila možnost nakupa na dva čeka." Katja Ficko: "Grem v tretji letnik gimnazije. Vse učbenike, razen za angleščino, dobi-m o v Soli, najemnina je lani znašala pet tisočakov, letos bo verjetno nekaj podobnega. Za prevoz bom kupila letno vozovnico, šola me bo na "startu" stala približno 40 tisočakov. Sicer pa bolj kot na šolo le mislim na Anglijo, kjer sem bila dva tedna na tečaju. Nataša Obleščak: "Hodim na pedagoško fakulteto, delam redno, jeseni grem v tretji letnik. Ni-m a m o učbeol-k o v , knjige si, razen tistih, ki jih dobimo na "faksu", sposojam v knjižnici bodisi na fakulteti, na Inštitutu za kriminologijo ali v Nuku. Sposoja ni draga. Največji strošek študija, razen vozne karte, je fotokopiranje, tega je precej. S kolegico se v Ljubljano v glavnem voziva z avtom, je že ceneje kot t avtobusom, pa še precej časa se prihrani." Drago Zadravec: "Doma imam dva tolarja, prvi gre v četrti razred, drugi v prvega. Danes sem v knjigarni "zapravil" skoraj devet tisočakov za Četrt ošol-ca, dobil sem vse učbenike, razen glasbene slikanice. Za prvošolčka bomo kupovati pri naslednji plači. Zvezke že im- V knjigarnah se je začela nakupovalna mrzlica Cenejši učbeniki samo za osmošolce odoči osmošolci bodo učbenike lahko najeli v šolah, kjer s pomočjo t.i. šolskega tolarja oblikujejo šolske čbeniške sklade, vsi drugi pa bodo letos morali učbenike kupiti še sami. Najdražji je sedmi razred. V knjigarnah in papirnicah se je pred dvema tednoma začela nakupovalna mrzlica, običajna pred vsakim začetkom novega šolskega leta. Letos je še nekoliko hujša, saj so založbe zaradi zamrznjenih cen do zadnjega odlašale s tiskanjem učbenikov, tako da se številni starši, ki so običajno kupovali že julija ali celo Junija, te dni vračajo v knjigarne, naval pa povečujejo tudi kupci, ki Jih je letos pustil na cedilu Modri Janez (30 do 40 odstotkov). Kljub obljubam založnikov, da bodo vsi učbenik v knjigarnah do 10. avgusta, ni povsem tako. učbeniki še vedno prihajajo. Založnike gre po eni plati razumeti. Če bi tiskali zgodaj, bi jih zaradi cen, ki jih je za učbenike vlada zamrznila, tepli stroški zalog, saj večina staršev vendarle kupuje šolske potrebščine šele v drugi polovici avgusta. Tega, da so učbeniki kljub zamrznjenim cenam ob precej skromnejših vezavah, kot smo jih bih vajeni zadnja leta in zanesljivi prodaji še vedno krepko predragi, založbe seveda ne priznajo. "Kar je še bilo starih zalog, smo jih že zdavnaj prodali. Ponatise učbenikov dobivamo tako rekoč vsak dan, tako da večina kupcev, ki prihajajo te dni, ne dobi vsega," je povedala Milena Egart iz knjigarne Mladinska knjiga v Kranju. Posebno vprašanje so novi tiski. Založbe so jih sicer prav tako obljubile do 10. avgusta, vendar je zelo verjetno, da bodo z njimi še bolj kasnile kot s ponatisi. Sicer pa letos novosti ni prav veliko, še pri teh gre večjidel bolj za kozmetične popravke kot za vsebinske izboljšave. V prvem in drugem razredu je nov delovni zvezek za slovenski jezik, v tretjem in četrtem neobvezne vaje za slovenski jezik, v petem in šestem razredu učbenika osnove likovnega jezika, v šestem je nova tudi zgodovina in učbenik Z glasbo po svetu. Nov je zgodovinski atlas za učence od šestega do osmega razreda osnovne šole. V sed- starša izvije zdihljaj. Šola res ni poceni. Stara torbica ni več uporabna, tudi peresnica je odslužila, nadebudnež rabi nove barvice pa šestilo, naliv-ko, tak in drugačen zvezek in še kopico drugih stvari. Seveda tudi učbenike. Zaloge za sposojo, ki so jih pred leti oblikovali v nekaterih osnovnih šolah - kranjske niso bile med najbolj zavzetimi - so se iztrošile, stare učbenike so zamenjali novi, skratka breme je padlo izključno na kega leta razdelila spiske potrebnih učbenikov, zvezkov in drugih potrebščin, nekatere so spiske učbenikov poslale v vedenje tudi knjigarnam. S tem je nakup precej olajšan, staršem pa prihranjen dvom, ali bodo res kupili zgolj tisto, kar bodo šolarji potrebovali in ne česa po nepotrebnem preveč, kar se je v preteklosti tudi dogajalo. Pravočasna informacija je pomembna zlasti zato, ker se mem je novo berilo Vezi med ljudmi, nov je alternativni učbenik biologije, medtem ko sta v osmem razredu nova učbenik in delovni zvezek za angleščino. Novitete bodo v knjigarnah zanesljivo do začetka pouka, če ne že prej. Sedmi razred je najdražji Ob misli na novo šolsko leto se iz prsi marsikaterega pleča staršev. Učbeniki za sedmi razred so po tradiciji spet najdražji. Komplet učbenikov s spiska Zavoda RS za šolstvo in šport stane kar okroglih 24 tisočakov. Za peti razred, denimo, stane 17 tisočakov, za prvega okrog osem. Večina osnovnih šol iz kranjske občine je učencem pred koncem prejšnjega šols- tudi v osnovni šol že pojavlja vse več alternativnih učbenikov, predvsem za matematiko, angleški jezik in biologijo. Za Eeti razred, denimo, so na voljo ar trije izbirni učbeniki za matematiko. Osmošolci učbenike lahko najamejo S tako imenovanim šolskim tolarjem, ki se nateka v državno blagajno in je delno namenjen tudi za sofinanciranje učbenikov, bodo osnovne šole postopno oblikovale šolske učbeniške sklade. Letos samo za osmi razred, v naslednjih štirih do šestih letih pa bodo skladi zaživeli tudi za nižje razrede. Tako si bodo bodoči osmošolci učbenike že lahko sposodili v šolah in za najem plačali tretjino dejanske cene, to je okrog 5.800 tolarjev, plačljivih v dveh obrokih. O tej možnosti so šole seznanile učence in njihove starše tik pred koncem prejšnjega šolskega leta, ne po svoji krivdi na hitro, površno, skratka, prepozno, da bi starši prav vedeli, za kaj sploh gre. Ravno zato so se v Zavodu RS za šolstvo in šport odločili, da se bodo osmošolci za najem učbenikov lahko odločili še v prvih dneh novega šolskega leta. Po nekaterih ocenah se je namreč za to ugodnost pred dvema mesecema odločilo le 40 do 50 odstotkov osmošolcev. Ugodnosti, kijih ponujajo knjigarne Tudi knjigarne za nakup šolskih potrebščin ponujajo različne ugodnosti. V Mladinski knjigi, na primer, omogočijo plačilo nakupa nad vrednostjo 5.000 tolarjev z dvema čekoma, nad 10.000 tolarjev s tremi čeki, ob takojšnjem plačilu nad vrednostjo 5.000 tolarjev pa priznajo pet odstotkov popusta. Pa še nekaj besed o učbenikih za srednje šole, ki naj bi prišli v knjigarne prejšnji teden. Tudi ti učbeniki zamujajo, največji problemi pa bodo spet z učbeniki za nekatere strokovne šole. To je mogoče sklepati po tem, ker dijaki iščejo v knjigarnah tudi starejše izdaje. • H. Jelovčan, foto: J. Pelko Komunalni redarji delajo red v starem delu Kranja Zapornici in pajek bržčas ne bodo potrebni EHBBBE o dveh mesecih, kar na obeh vstopnih mestih v stari Kranj komunalni redar ožila, imajo pešci spet več prostora, zadovoljni pa so tudi stanovalci o nezaželena Kranj. 19. avgusta - Kranjska vlada Je že spomladi sprejela projekt, po katerem nal bi Iz starega mestnega Jedra "Izgnali" nezaželena vozila. Mišljeno je bilo. da bi v treh poletnih mesecih poskusno delali red ob zapornicah na obeh vstopnih mestih v stari Kranj delavci Komunale, ki bi v mesto spuščali le vozila z dovolilnicami ln v omejenih urah dostavna vozila. Vse pločevinaste konjičke, ki bi kljub temu morda ušli v mesto, pa bi pograbil "pajek", ki bi ga v Kranj sem ln tja pripeljali na posodo. Namesto komunalcev pa so se pred okroglo dvema mesecema projekta v nekoliko manj trdi obliki polotili komunalni redarji. Od sedmih zjutraj do sedmih večer izmenoma dežurajo na obeh vstopnih mestih v Kranj; pri Mladinski knjigi in pri Čebelici pred kokrškim mostom. Po dveh mesecih že lahko rečemo, da se je poskus dokaj dobro obnesel. Razen zgodaj dopoldne, ko je do devetih še dovoljen vstop dostavnim vozilom, imajo pešci spet več prostora na mestnih ulicah, predvsem pa so zadovoljni stanovalci, ker so se znebili agresivnih voznikov oziroma njihovih avtomobilov pred svojimi garažami, občutno manj pa je zdaj tudi hrupa. O tem, kakšni so bili prvi dnevi in kako je danes, je govoril komunalni redar Miloš Marčeta, ki smo ga srečali pred Mladinsko knjigo. "Prvi teden je šlo precej na ostro, za razvajene voznike je bila to novost, ki >o se ji upirali. Ko so upoznali, da mislimo resno, ■o se večinoma unesli in spoštujejo red, le sem in tja se še kdo razburi. Ustavljamo vsa vozila, ki nimajo dovolilnice, včasih preverjamo tudi tiste z dovolilnicami, zlasti znaki za invalide, zdaj lahko rečem, da zlorab ni več," je povedal Miloš Marčeta. Komunalni redarji sami priznavajo, da je "fizično" urejanje prometa v starem delu mesta najučinkovitejše Kazni, tudi če bi bile višje, marsikomu ne bi prišle do živega, kar se je videlo zadnji dve, tri leta, ko so avtomobili dobesedno zasedli staro mesto. Bržčas pa gredo komunalnim redarjem v teh poletnih mesecih nekoliko na roko tudi gostinci, ki so po kranjskih trgih in ulicah razpostavili mize in stole za goste ter prevzeli prostor avtomobilom. "Več reda je zdaj tudi pri dostavi," ugotavlja Miloš Marčeta. "Ta je dovoljena samo Komunalni redar Miloš Marčeta do devetih dopoldne, šoferji »o se omejitvi večinoma privadili-Zgodi se, da kdajpakdaj še kdo nepovabljen uide v me»; to, poskuša z druge strani «>r' mostu. Zato bi bilo dobro, ds bi bili redarji opremljeni ' zvezami in bi lahko poklii'*l| policiste, ki se več ali manj prek vsega dnevu zadržujejo po Kranju." Komunalni redarji, ki n» vstopnih mestih delajo red. namreč nimajo kakšnih posel' nih pnstojnosti. Voznikov, k' kršijo pravila, ne morejo kaZ' novati, lahko jih le zapišejo, položnice jim potem pošljejo * občine. Tri mesece bodo komunali11 redarji poskusno delali pr°' metni red v starem mestne^1 jedru. Potem bodo izkušnja analizirali. Bržčas ncsimpattf' nih zapornic sploh ne bo trcb*> prav tako morda ne ncpriljuPi' jenega "pajka" • II. Jelo*' um, foto: J. Pelko Največ obiskovalcev leta 1984, najmanj 1991 Gledalci se vračajo v kino dvorane loga sta predvsem dva: dobri filmi, ki jih vrtijo istočasno kot v zahodni Evropi, in spoznanje "zapečkarjev", da video vendarle ni isto kot veliko platno. Pregled števila obiskovalcev, ki so ga napravili v Kino podjetju Kranj od leta 1980. naprej, je dober povod za razglabljanje o tem, kaj je po 87. letu začelo ljudi odvračati od kina in kaj jih zadnji dve leti spet žene vanj. Z gotovostjo namreč lahko zapišemo, da je obisk 1991. leta dosegel neponovljivo najnižjo točko, in da se številke spet postopno vzpenjajo. Seveda se rekordu iz leta 1984, ko Je bilo v dvoranah Kino podjetja Kranj kar 690.456 obiskovalcev, še lep čas ne bo mogoče približati, kaj šele ga preseči saj je bilo lani v kranjskem kinu le 196.261 gledalcev. To pa je vendarle skoraj dvakrat toliko kot dve leti prej, ko jih je bilo najmanj, vsega 108.816. "K opaznemu usihanju števila kino obiskovalcev po letu 1987 je pripomogel padec standarda ljudi - za mnoge je vstopnica že postala predraga -jehtnejši razlog pa je treba iskati v videorekorderjih in videotekah, ki so preplavile trg," meni direktor Kino podjetja Kranj Ivo Trilar. Tretji razlog, o katerem sam ne govori, pa najbrž vsaj delno tiči tudi v repertoarju filmov, ki so jih tedaj kupovali (še) jugoslovanski uvozniki. Ob redkih kvalitetnih filmih, ki so praviloma prihajali k nam tudi z nekajletno zamudo, se je trlo nizkoproračunskih plehkih filmov. Ljudje so se jih naveličali gledati, tudi zato so začeli raje Zahajati v videoteke, ki so jih oskrbovale z zvečine "ukradenimi" filmi, tudi svetovnimi Uspešnicami. Seveda je počasi 2a mnoge postajalo gledanje filmov v domačem naslonjaču tudi lagodnejše kot pot do kina. V videoteki so si sposojali po deset, celo petnajst kaset hkrati, z njimi so bili "preskrbljeni" za lep čas. Zdaj je končno zakon vnesel reda tudi v delo videote- karjev. Največji, v Kranju je to Carnium, delajo legalno, zaradi zagrožene visoke kazni milijon tolarjev bodo slej ko prej k temu prisiljeni tudi manjši. Tako imenovani avtorski zakon gre seveda na roko kino podjetjem. Še bolj pa jim gre na roko hiter uvoz filmov. V Sloveniji svetovne uspešnice "startajo" hkrati z ostalo Evropo. Kopije prihajajo iz Anglije, od tam jih razpošiljajo v druge države. V Sloveniji je sicer malo neposrednih uvoznikov, tako da večina filmov še vedno prihaja prek Hrvaške, vendar zaradi tega Slovenija ne zamuja. Povprečno se v državi zavrti 200 različnih filmov na leto. V Storžiču bo elitna dvorana Ko so pred 31 leti v Kranju odprli Center, je dvorana veljala za eno najsodobnejših v Sloveniji. Danes se ji leta že poznajo, vendar kljub njim še vedno solidna. Potrebna bi bila predvsem zamenjave stolov. Leta 1987. je Kino podjetje Kranj na Jesenicah odprlo novo dvorano, že leto kasneje pa je število obiskovalcev v vseh šestih dvoranah začelo strmo padati, podjetje je nekaj let kasneje znašlo celo pred vprašanjem, ali bo preživelo ah ne. Čeprav posel še vedno ravno ne cveti, se je iz najhujšega izvilo, kar potrjuje tudi pred mesecem začeta posodobitev dvorane Storžič v kranjskem delavskem domu. V dvorani bo novo ozvočenje, dolby stereo, možnost Eriključitve na digitalno tehni-o, sedeži bodo dvignjeni, novo bo tudi platno, zavese, skratka, dvorana bo po tako temeljiti prenovi res lahko namenjena Najbolj gledani filmi Pred dvema letoma je imel v dvoranah Kino podjetja Kranj največ obiskovalcev (6189) film Moja punca, Vrnitev v modro laguno jih je privabil 5741, Ocvrti zeleni paradižniki 5059, Kapitan Kljuka 4129, Peter Pan 3814, IFK 3732, Batman se vrača 3625, Zadnji dnevi raja 2512, Smrtonosno orožje 3 2459 in Bingo 2137. Lani je bil z 21.505 obiskovalci prepričljiv rekorder film Jurski park. Sam doma je imel 12.444 obiskovalcev, Napihnjenci 2 12203, Prvinski nagon 10.479, Babica gre na jug 8575, Telesni stražar 8302, Lepotica in zver 8236, Nespodobno povabilo 7707, Nune pojejo 7336. In se lestvica prvih sedmih letošnjih mesecev: Očka v krilu 10.070 gledalcev, Trije mušketirji 4342, Vzhajajoče sonce 4115, Ledena steza 4069, Willy 3478, Nune pojejo 2 3286, Philadelphia 3254, Plezalec 3106, Pebkanovi spisi 3014, Schindlerjev seznam 3005. posebno kvalitetnim predsta- TRGOVINA 0 JELOVČAN 64220 ŠKOFJA LOKA. GRENC 2 & 064/631-327 Cenjene stranke in poslovne partnerje, prijatelje in znance VABIMO na otvoritev novih prostorov, ki bo v četrtek, 25. avgusta, ob 16. uri. Prepričali se boste, daje ponudba boljša, izbira večja, novost je tudi bogata delikatesa. Pridite in bodite z nami na slovesni otvoritvi. Pripravili bomo degustacije. Trgovina Nada bo v novih prostorih odprta med tednom od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah bo zaprta. Vljudno vabljeni na otvoritev novih prostorov. laično ponudbo Naklaje sredi avgusta razširil zasebni gO^^^^jf^^^ S Glavni časti 2 v Naklem odprl preurejeno m povečano gostrino Ma"fe^"tk' hrano m odlične postrvŽD\jo že poznajo. Posebna ^SfS^S^SSđSSd l0l»*ie pIVO fc lastne pivovarne. Delovm čas gostilne m P'v"'j» %»nnšek /• vsak dan od ' <*> 24. ura. Predhodne rezervacijo lahko sporočite na tel. 48-220. vam. Predvidoma bodo v njej že jeseni stekli filmski četrtki. Filmska vzgoja osnovnošolcev Da je treba začeti z mladimi, so v Kino podjetju Kranj spoznali pred leti, ko so kranjskim osnovnim šolam ponudili izbiro filmov, primernih za zgodnja leta. Večina šol se je odzvala in ostaja zvesta osnovni ideji; navaditi mlade, da bi hodili v kino, cenili dobre filme in se v kinu tudi znali obnašati. Druga dobra poteza Kino podjetja Kranj je filmsko gledališče z vsakoletno abonmajsko ponudbo devetih ali desetih kvalitetnih filmov za "sladokusce". Filmsko gledališče je v zadnjih letih osvojilo dokaj stalen krog obiskovalcev, v dveh dneh se jih zvrsti kar 800. Po posodobitvi dvorane Storžič bodo lahko uvedli po tri predstave, prvo v Centru, drugi dve v Storžiču. Pri izbiri del za filmsko gledališče je največja težava ta, ker je treba filme najaviti vnaprej. Tako iz sporeda večkrat izpade kakšna na hitro uvožena uspešnica, ki bi si zaslužila uvrstitev v program gledališča, vendar zaradi "za-cementiranega" sporeda uide mimo. Zato v Kino podjetju Kranj razmišljajo, da bi odslej najavili zgolj naslove izbranih filmov, datume predvajanj pa določali sproti. S tem kupci abonmajev v bistvu ne bi bih v ničemer prikrajšani, celo nasprotno, gledali bi lahko najbolj sveže, nagrajene filme. Kaj bomo gledali jeseni Zanimivo je, da v kino največ zahajajo mlajši gledalci, stari do 25 let. Takih je po oceni direktorja Kino podjetja Kranj Iva Trilarja najmanj 80 odstotkov. Očitno danes zrela generacija, ki je še pred desetletjem množično drla v kino, ne najde več poti vanj. In kaj bomo zanimivega gledali v Kranju to jesen? Nekaj naslovov: Kremenčkovi prihajajo na program že septembra. Gre za igrano uspešnico, narejeno po risanki, ki je svetovni hit, Erav tako pesem iz filma. Med valitetnimi filmi omenimo še Mladega Budo pa Štiri poroke in en pogreb, Mavericka, Volka, Wyatta Earpa s Cevinom Cost-nerjem pa Divjo vrtnico, letošnjega zmagovalca iz Cannesa Pulp fietion, pa risanko Levji kralj, ki je v ZDA prekosila vse v tej zvrsti, skratka, priložnosti za obisk kina bo tudi to jesen obilo. • H. Jelovčan, foto: JJ. Pelko Gradbeno podjetje in trgovina z gradbenim materialom Sedež: Kranj, Gregoričeva 19 Trgovina: Šenčur, Kranjska c. 33 Tel./Fax: 064/41-208 GP GRADING ■B GRADITELJI m V naši trgovini vam nudimo ves gradbeni material. Izredna ponudba oken in balkonskih vrat ter lamelnega paketa Materini vam lahko pripeljemo na dom, plačate pa lahko (udi z vee čeki. SE PRIPOROČAMO TEL: 41-208 Sk- MED SAVO IN KOKRO Zadnjič v kinu Miha Klep: «V kino ne zahajam posebno pogosto, morda enkrat, dvakrat na mesec, zimi ve< rat. Nazadnje sem gledal Hudičevega advokata, še prej Mojo punco 2. Hodim v Center. Filme raje gledam v kinu kot na videu, vzdušje je povsem drugačno kot doma, slišiš odzive drugih. Najraje imam akcijske filme in grozljivke, tudi kakšno dobro komedijo »grem gle-fdat," David Me-lihen: "Na j. .razpotju je kjbil zadnji (f.V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KAN Ali ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI £AfWy Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.IOKA, GODESlČ 125 TEL: 064 633-425 L A R 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV sterao 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po dobrih knjigha, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ob 18.25 so obljubili obisk v studiu člani skupine Don Juan. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA CENTER amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3 ob 18. in 20. uri LETNI KINO amer. tehno thrill. DUH IZ RAČUNALNIKA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA meh. erot. drama KOT VODA ZA ČOKOLADO ob 18.30 in 20.30 uri 10.05 Tedenski izbor: Ostržek, gledališka igra; 10.40 Videošpon 11.40 Človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 12.05 Tusitala, angleško-avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila 17.00 Pro et contra, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: čarobna piščal, glasbena oddaja 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Vesoljsko plovilo Discoverv, dokumentarna oddaja 22.05 Poletni navdih, turistična oddaja 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.45 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Dokazi, ameriška nanizanka 11.30 Videostrani 11.50 Kinoteka: Gentleman Jim, ameriški čb film 13.30 SP v kolesarstvu 15.50 Svet poroča 16.20 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.10 Predstava je vprašanje 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 21.00 Umetniški večer 23.45 Nogometna tekma 1.25 Videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Video klasika 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Orlova dežela, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, humoristična nadaljevanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Črna obleka za morilca, francoski film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglas-bena oddaja 21.45 Poročila 21.50 Hrvaški turizem 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 15.05 TV koledar 15.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 16.00 Tenis 18.20 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Prevroče, ameriški čb film 23.20 Top DJ Mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Slavni fantje, nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Angel in odpadnik, ameriški film 23.00 Zdrava video glava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CMT 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Fotomodel Jo, nadaljevanka 11.55 Lepote Češke 12.15 Jedrski tango 13.00 Čas v sliki, ponovitev 13.10 Klic divjine, ameriški film 14.35 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor ie napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Iris in Violeta, 9. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacCvver 22.00 Modri Makx, angleški film 0.25 Čas v sliki 0.30Plen, ameriška kriminalka 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 11.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Smithsonian world 13.50 Heidi in Erni 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Noben angel ni tako čist, nemški film 16.35 SP v kolesarstvu 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudi-max 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Poletni pogovor 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Literarni kvartet 23.50 Dunajski jazz festivla 1994 0.35 Twin Peaks 2.00 Zakon v Los Angelesu 2.45 Poročila/ Večerni studio 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Radioamaterji na terenu - 2. del vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Melje, melje Mojčin mlinček - Skupina Čuki 22.00 Zlata nota - izbor pop ročk pevca 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.400ddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 16.50 športni utrinki 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.30 Vse o gobah 19.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se pričenja oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Ob 17.20 bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem pod pokroviteljstvom trgovine Vigred z Deteljice. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLV HILLSA 3 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18. in 20. uri LETNI KINO amer. tehno thrill. DUH IZ RAČUNALNIKA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. drama MOŽ BREZ OBRAZA ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer krim. USODNI VAL ob 20.30 uri 9.40 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.05 Hello, Dolly, ameriški film 12.25 Že veste 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Rekla je ne, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova: Tvphonovo ljudstvo nadaljevanka 0.00 Brane Rončel izza odra i AŽ ŽAi15.00Videostrani 16.10 Film tedna: Vlak za potepuhe, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.55 Opus 22.00 Neomejena prihodnost: Elektronski mediji v Evropi 23.00 Ljubljanski umetniki Ljubljani 0.15 Videostrani Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dokumentarni film 21.00 Trailer 21.20 šiling 22.30 Čas v sliki 22.35 Klub 2, posebna oddaja 23.15 X-large Nightline 0.00 15 iet Ars Electro-nice 0.50 Zakon v Los Angelesu 1.40 Aktualni teletekst 1.45 Tisoč mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z drugimi lok. TV 20.00 Š padalom v nebo - 4. del vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETU 10.00 Poročila 10.05 Zaotroke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monoplus 13.10 Orlova domovina, dokumentarna serija 14.00 2.4 otroka, humoristična serija 14.30 Severna obzorja, serijski film 15.15 Vprašanje verodostojnosti, britanski film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Noč morilcev, francoski film 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sodobni poljski film: Nit igre 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Program lastninjenja v Savi Kranj 20.40 Kolovrat domačih viž: Ansambel Gašperji 21.20 Film: Keper of the city 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 15.05 TV koledar 15.15 Vrnitev v Eden, serijski film 16.00 Tenis 18.30 Vojne v miru, dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Ročk koncert 22.05 Shanno-nova igra, serija 22.55 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne , oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Ameriških 10, glasbena oddaja 17.10 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Angel in nepridiprav, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka1 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbe- • na oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Zvezda burleske, ameriška kriminalka 23.15 Spot tedna 23.20 Aleum show, glasbena oddaja 0.10 Burleske Charlieja Chaplina 1.00 Erotični film 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 10.15 Počitnice za zaljubljene 11.55 Morje kot prostor za prehrano ptic 12.10 Loto studio 12.15 Poletni pogovori 13.00 Čas v sliki 13.10 Dan, na katerega se je ustavila Zemlja 14.35 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Goš-čavski mladiči 15.25 Alfred J. Kwak 15.45 Nekoč je bila... Amerika 16.10 Super Babica 16.35 Policaj v getu 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Vedno, kadar je pisala kriminalke 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Faust 21.20 Pogledi vstran 21.30 Diagnoza umor 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Marseilski sodniki 0.55 Pir-anhe 2.25 Aktualni teletekst 2.30 Tisoč mojstrovin TV AVSTRIJA 2 9.00 Gašperček 9.45 Nekoč je bila ... Amerika 10.10 Super babica 10.55 Confetti 11.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.45 Stan in Olio 14.15 Primarij Trapper John 15.00 Pretežno jasno, film 16.45 Družina Merian 17.30 Podvig Noetova Arka 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Zanimivosti od tu in tam 12.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodkidanes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce 17.30 Na obisku v občini Vič-Rudnik 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa Panasonic AtBstirane centrale, tBlefoni In tetetaksi za prav« posk)vneŽ9 SERVIS Z ORKalNALNlMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tel: 064 222 868 tu.: 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fox.: 061 159 0 232 KRANJ. tel/fox:064 222 160 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 18.30 uri amer. film MOŽ BREZ OBRAZA ob 20.30 uri KOMENTAR Ob smrtni postelji kulturne politike: KULTURA NAJ CRKNE OD GLADI Vsak hip se bodo odprla vrata kulturnih ustanov. Nova sezona bo nedvomno navdušila množice z različnimi predstavami. Toda tisto, kar se dogaja na odru, ni niti približno tako zanimivo, kot vsakodnevne drame, ki se odvijajo v zakulisju. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo "dramski" akterji v backstageu kulturnih institucij od direktorjev, umetniških vodij, igralcev, dirigentov do pevcev in plesalcev je eksistencialnega značaja: Kako izpeljati uspešno sezono z nekaj cekini, oziroma kako preživeti do konca meseca? Vse kaže, da gre za popolno krizo sistema, ki je pred razpadom. Žalostno pri vsem tem je, da za nastalo stanje, zaposleni v kulturi niso niti najmanj krivi. Ti so po razpadu socialistične zasnove družbenih dejavnosti, ob prehodu v tržno epoho delovanja kulturnih ustanov, pokazali veliko požrtvovalnost in iznajdljivost. A njihov znoj je učinkoval le še kot zadnje lepilo, ki uspeva zadrževati hišico iz kart pred sesutjem. Vizije razvoja kulture ni od nikoder. Odkar je postal minister za kulturo g. Peljhan, se obljublja krovni zakon o kulturi, ki naj bi konec koncev vsaj minimalno opravičil delo ministrstva, toda še danes zakon ni sprejet. Če ne bibilo gospoda Vincija Anžlo-varja, mogoče niti vedeli ne bi, da kulturni minister sploh še obstaja. Kulturne ustanove so financirane od države. Ključ za razrez denarnih sredstev se razlikuje od občine do občine, ter ti od razreza ministrstva za kulturo. Različni kriteriji prelivanja dotacij kulturnim ustanovam so sistemsko vendarle nekaj nedopustnega. A vendar se dogajajo. To preprosto pomeni, da posamezne kulturne ustanove dobijo toliko denarja, kolikor imajo vztrajnega direktorja, ki državnim funkcionarjem teli za vsak prebit tolarček. Toda kljub večji ali manjši Žilici vodij ali direktorjev za prosjačenje državnega cekina, so državne dotacije omejene. Po nerazumnem ključu razreza finančnih sredstev še drugi udarec - omejenost sredstev. To pomeni, da ne glede na konkurenčnost ostalih institucij, povpraševanja publike, sredstva ostajajo ista. Le direktorji morajo znati malce bolj čarati, kar de facto pomeni, ali da razočarajo publiko s slabo predstavo, ali da propadejo zaradi večje konkurenčnosti sorodnih usta- Utesnjenost, ki jo občutijo institucije, predvsem vodstveni kadri, ob letnifinančni injekciji, se zrcali ob motiviranosti zaposlenih. Za razliko od gospodarstva, imajo kulturni delavci visokošolsko izobrazbo (razen raznih sfalirancev in protežiran-cev preteklega sistema). Če slabo plačan gorenjski manager mesečno zasluži 300.000,00 SIT, kulturniki takšno vsoto vidijo v šestih mesecih. Nezaslišano bi bilo, če bi briljanten instrumentalist sredi izvedbe partiture prenehal igrati in rekel občinstvu, da je v tem trenutku odigral toliko, kolikor je plačan. Seveda se to še ni zgodilo, kajti kulturni delavci se zavedajo svojega dostojanstva in doprinesejo k preživetju ustanove, kljub sramotnem plačilu Optimizem ima tudi svoje skrajne točke. Nemotiviranost izobražencev, ki delajo v državnih kulturnih sirotišnicah, znajo razbliniti različni kulturni podjetniki. Slednji prihajajo iz vrst nekdanjih državi pokornih tla-čanov, ki si proračun, izplačilo mezd ustvarijo sami. Neverjetno se zdi, da jim v poslu vse teče po maslu, medtem ko njihove nekdanje ustanove in sodelavci životarijo. Podjetništvo v kulturi ustvarja plaz bega strokovnjakov iz državnih ustanov, v katerih ostaja vse več nesposob- nih, neizoraženih klečeplazne-Žev. In vprašamo se lahko, čemu samo politiki poudarjajo, da je kultura pomembna za narodno identiteto. Mogoče zaradi tega, ker priznavajo svojo nesposobnost, ali pa zaradi svoje neizmerne ciničnosti. Ugotovimo lahko, da se v družbenih dejavnostih, tako v kulturi, kakor tudi v šolstvu odvija ista drama: Denarja za razvoj ni, stimulacije zaposlenim prav tako ne, ostajajo nesposobni nestrokovnjaki, ki izpolnjujejo reformo v stilu iztrebjanja intelektualcev. Ko intelektualcev ne bo, bo preprosto napraviti nekaj novega. Toda kaj? Včasih, v času socializma, tega prehodnega obdobja v komunizem, se je vsaj vedelo, da so kulturniki nevarni državi in so zato apriorno obsojeni na prazno skledo, kajti tako se bodo zgolj ukvarjali z lastno eksistenco in bodo pozabili na gnilost sistema, ki jih doji. Danes, v nekakšni demokraciji tudi komunisti niso združeni v eni stranki, marveč jih je povsod malo in iz vsake pore, razen v svojih retoričnih disputih, gazijo kulturniško inteligenco in njihov razvoj. Dejansko stanje na odru in zakulisju kulture odlično ilustrira šala o kulturnem ministru in obetajočim umetnikom, ki kroži med kulturniki. Minister predlaga obetajočemu artistu, naj pove, kaj mislijo njegovi optimistični kolegi. Mladi umetnik mu odvrne: "V naši državi bomo umetniki kmalu žrli drek." Osupel minister odvrne: "Nemogoče. Če to pravijo optimistični umetniki, kaj potem pravijo pesimistični." Umetniku ne zmanjka municije: "Bojijo se, da ne bo dovolj dreka za vse!" • Tomaž KUKOVICA PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino, Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi . CATCH THE CASH PO ŽIVALSKO Ko sem prebral apel v podporo "zavetišču za živali" na Medvedjeku, mi je postalo slabo. Mar so sedaj ljudje začeli služiti že na račun zapuščenih Živali? AroSOMO DEM, za posestvo na Medvedjeku, je namreč pred 6 meseci plačala ga. Jana Turk iz Ljubljane, z namenom, da si v eni od treh hiš na posestvu uredi gostilno. Takrat je bilo mišljeno, da naj bi na Medvedjek prišla Milena Močil-nik s svojimi psi -scenarij gospe Mete Malus in Jane Turk (ker vsakodnevno prihaja k Močilni-kovi veliko ljudi, bi bila to donosna komericalna lokacija). Toda, Močilnikovi se je zdelo posestvo docela neprimerno za zavetišče in je načrt odločno zavrnila. Kaj pa sedaj? Močilni-kova ni marala poravnati kupnine, ara pa zapade! Pa so našli rešitev: s slavo METE MALUS in naivnostjo Slovencev, ni vrag, da ne bi zbrali 200.000 DEM, kolikor znaša kupnina. In, tako je nastal projekt "Prvi uradni ljubljanski azil za živali". Ne, to ni še eno prepirljivo pismo, to je poziv, da dvakrat premislite, komu pošiljate denar namenjen živalim. Ne povezujte društva BRIN z Močilnikovo, ker so ji ga že davno izpulili iz rok. Ne pošiljajte dragocenega denarja za Medvedjek, preden na občini Vič-Rudnik ne povprašate, i koliko dovojenj so že zbrali, ' koliko dela so že opravili, i koliko sosedov so že obvestili, koliko oskrbnikov so dobili in predvsem, kje imajo živali, ki jim nameravajo nuditi zavetje? Lep pozdrav! Ivan Jcčnik, Podlubnik 152, Škofja Loka "Triatlon trhlenih" (Gorenjski glas, 16. septembra 1994) Že kar nekaj tednov traja prizadevanje oblastne koalicije z LDS na čelu, da bi le nekako postavila figov list čez sramoten in demokratične države nevreden poseg v medije, ki je postal še posebej opazen po odstranitvi uglednega strankarsko nevezanega (!) kulturnika g. Žarka Petana z mesta generalnega direktorja RTV Slovenija. V obupnem prizadevanju LDS, da bi državljanke in državljane spet enkrat potegnil za nos, se je pojavil konstrukt Mileta Šetinca, da je Programski svet RTV vprašljiv, ker da v njem prevladuje SDSS. Konstrukt smo že trikrat demantirali, a g. Andreja Novaka organiz- sekr. LDS, očitno (zanj neprijetna) dejstva ne zanimajo. Raje zapiše, da "z mirno vestjo zatrdi, da si LDS ne namerava podrediti RTV Slovenija". Je za g. Andreja Novaka ovadba g. Hermana Rigelnika proti odgovornemu uredniku RTV Ladu Ambroži-ču, s katero g. Rigelnik (seveda LDS) očitno poskuša lastno odgovornost za odtekanje državnih skrivnosti iz parlamenta prevreči na novinarje oz. urednike in obenem pripraviti teren za nadaljnje čistke na RTV, dejanje v koris, evropske demokratične liberalne tradicije?? Najbrž bo vsak pošten državljan vesel, da se pomisleki, izrečeni ob izvolitvi Romane Logar na čelo SDK niso uresničili, saj se je izkazala kot zelo uspešna direktorica, SDK pa je po odhodu g. Omerze končno začel ustrezno opravljati nadzor nad finančnim poslovanjem in revizije lastninjenja. To pa očitno ne ustreza LDS, saj je poslanec LDS, ko ie vložil amandma, da mora dobiti Romana Logar potrditev svojega mandata, odkrito povedal, da je uporabil recept Mileta Šetinca iz zakona o RTV Slovenija -recept, na osnovi katerega je bil odstranjen g. Petan! O umazani kampanji proti Romani Logar, s katero se jo pred razrešitvijo poskuša očrniti v skladu z razvpitim navodilom "nad-predsednika LDS" g. Kučana: "diskreditacija, nato likvidacija, po potrebi tudi fizična", pa rajši ne bi izgubljal besed. In ravno proti tem metodam sedanjih oblastnikov, proti metodam kontinuitete ljudi, ki so vladali v minulih 45 letih (in ki zopet vladajo), je bilo uperjeno moje pismo. . Za konec g. Andrej Novak, org. sekr. LDS, pa tole: Kljub demantiju prvotnega konstrukta o Programskem svetu LDS, se enake neresnice že tretjič pojavljajo v izjavah LDS. Se vam ne zdi, da je že preveč očitno, da v poskusih prekrivanja lastnih nečednosti uporabljate "recept", ki ga je iz Hitlerjevega "Mein Kampfa" prepisal g. Stanič v sobotni prilogi Dela ■ če uporabiš dovolj debelo laž in jo velikokrat ponoviš, že nekaj ostane? Če pa, mislite, da lahko vnedogled vlečete vse ljudi za nos in dvomite o anketah, ki kažejo, da poštena in dosledna politika SDSS uživa vse večjo podpro, podprite našo pobudo za predčasne državne volitve. Če vas je kaj v hlačah, seveda. Socialdemokratska stranka Slovenije glavni tajnik Branko (i rim s Cerkev proti stečajnemu upravitelju V vašem časopisu je bil dne 2. avgusta 1994 na 3. strani objavljen članek novinarke Helene Jelovčan pod naslovom "Cerkev proti stečajnemu upravitelju", ki obravnava problematiko ' zahtevka RKC v Kranju za vrnitev nacionaliziranega objekta v Kranju na Tavčarjevi c. 45, ki je kot družbena lastnina v upravljanju ter razpolaganju Servisnega podjetja Kranj, p.o., v stečaju. Ker so navedbe v omenjenem članku enostranske, kot pravni zastopnik stečajnega dolžnika zahtevam objavo naslednjega pojasnila: Temeljno sodišče v Kranju je s sklepom št. Srg 2/94 z dne 8. aprila 1994 zoper Servisno podjetje v Kranju, p.o. začelo stečajni postopek in imenovalo za stečajnega upravitelja gospoda Francija PERČIČA. Ob prevzemu dolžnosti je bil stečajni upravitelj seznanjen, da je za objekt v Kranju na Tavčarjevi c. 45, kjer ima stečajni dolžnik poslovne prostore, Rimskokatoliško iupnijstvo v Kranju vlolilo denacionalizacijski zahtevek za vrnitev tega objekta v last in posest. Kakšni so bili dogovori glede vračanja objekta med predstavniki cerkve, kot upravičencem in dotedanjim direktorjem Servisnega podjetja Kranj gospodom Jožefom TRILERJEM, kot zavezancem za vračilo, stečajnemu upravitelju ni znano. Povsem neutemeljeni so očitki, da stečajni upravitelj postavlja "ovire" za normalen potek ae-nacionalizacijskega postopka. Dolžnost stečajnega upravitelja, kot zastopnika interesov upnikov stečajnega dolžnika, je namreč zavarovati obstoječe premoženje stečajnega dolžnika in ga ohraniti za poplačilo terjatev upnikov. Izvršitev teh zakonskih obveznosti pa najmanj zahteva, da se ugotovi stanje in vrednost objekta, katerega vrnitev se zahteva, v času odvzema in stanje ter njegova vrednost v času vložitve zahtevka za vrnitev. Upoštevaje že ugotovljena vlaganja v omenjeni objekt, namreč ni možno govoriti, da gre danes za povsem isti objekt, kot je bil nacionaliziran. V prid tej ugotovitvi kažejo že podatki o bruto uporabni površini objekta, ki se je zaradi vlaganj po nacionalizaciji povečala skoraj trikratno (od prvotnih 295,7 m2 na sedanjih 938,2 m.2). Torej ne more biti dvoma, da gre za bistveno povečano vrednost objekta v smislu določb zakona o denacionalizaciji. Zahtevo stečajnega upravitelja, da se v denacionali-zacijskem postopku ugotovi obseg in vrednost vlaganj, ki tvorijo bistveno povečanje vrednosti objekta iz naslova družbenih sredstev, ni možno označiti kot "postavljanje ovir za normalen potek postopka", pač pa je bila to dolžnost stečajnega upravitelja, da ohrani in zavaruje premoženje stečajnega dolžnika. Ali so bile zidave "narejene na črno" ali ne in ali dejavnost stečajnega dolžnika "sodi v staro mestno jedro" ali ne, glede obsega in vrednosti premoženja stečajnega dolžnika ničesar ne spremenijo in niso stvar denacionalizacijskega postopka. Z začasno odredbo, ki jo je izdalo na zahtevo denacionali- zacijskega upravičenca sodišče v Kranju, je bilo Servisnemu podjetju Kranj prepovedano razpolaganje s tem objektom do pravnomočnega zaključka denacionalizacijskega postopka. Z isto odredbo pa je sodišče dena-cionalizacijskemu zavezancu tudi naložilo, da mora do odločitve o usodi objekta, tega uporabljati "kot dober gospodar". Upoštevaje te obveznosti so povsem odveč "zamere" o oddaji teh prostorov v najem. Zaradi stečaja je podjetje praktično prenehalo s svojo prvotno dejavnostjo. Povsem enostavno bi bilo objekt zakleniti in čakati na pravnomočni zaključek denacionalizacijskega in stečajnega postopka. Vendar pa tako ravnanje ni sprejemljivo z vidika "dobrega gospodarjenja" v tem obdobju, zato je stečajni upravitelj v soglasju s sodiščem del prostorov v tem objektu oddal v kratkoročni najem in s tem povečal sredstva stečajne mase, ki bo namenjena poplačilu upnikov. Tako ravnanje stečajnega upravitelja v ničemer ne ogroža pravic in interesov denacionali- zacijskega upravičenca, o katerih pa bo moral v skladu z zakonom o denacionalizaciji šele odločiti pristojni upravni organ. • Odvetnik Mitja Ulčar, Kranj Uredništvu "Gorenjskega glasa" Bila je sobota, 6. avgusta. Bilo je vroče. Vroče in lepo pa je bilo tudi nam, ki smo bili na izletu z "Gorenjskim glasom". Videli smo veliko lepega in zanimivega. Hvala vsem tistim, ki ste nam omogočili, da nam je bilo lepo. Hvala vodstvu avtobusov (št. 2) za njihovo prijaznost in gostoljubnost in za vse tisto, kar ste nam nudili, da nismo bili ne lačni in ne žejni Upamo, da bomo še kdaj v družbi z Vami in "Gorenjskim glasom"! Lepo vas pozdravljajo: • Gorjanke! GORENJSKA od petka do torka AMZS - Ta konec tedna so odpeljali 20 poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na vozilih. Kar trikrat pa so se odpeljali v Avstrijo. GASILCI - Kranjski gasilci so odstavili zažgano posodo s hrano na Likozarjevi ulici, imeli so skupno vajo z gasilci iz Brega ob Savi. še vedno pa se jim javlja požarni avtomat iz Merkurja - "Stara pošta". Tržiški gasilci vozijo pitno vodo v Gozd. Jeseniški gasilci pa so zaščitli okolje ob razlitju goriva, vozili pitno vodo na Prihode ter imeli tehnične intervencije pri poškodbi delavca v železarni, odstranitvi eksplozivnega telesa v Tržiški Bistrici in pri uhajanju tekočega plina iz cisterne na železniški postaji. Škofjeloškim gasilcem pa se je oglasil le avtomatski javljalec požarov iz Corone, vendar ni bilo nič. TURIZEM - Turistični delavci so še vedno zadovoljni. Na Bledu je trnutno 7.797 gostov, od tega 5.991 tujih in 1.806 domačih gostov. Bohinjski hoteli so skoraj vsi polno zasedeni, nekaj prostora se najde le še v avtokampu. GORENJSKI DOJENČKI - Ta konec tedna je na svet prijokalo 29 novih malih Gorenjcev. Rodilo se je 13 dečkov in 16 deklic. Najtežji je bil deček s 4.400 grami in najlažji je bil tudi deček z 2.300 grami. Oba sta se rodila v kranjski porodnišnici. URGENCA - V jeseniški bolnišnici so ta konec tedna urgentno pregledali in oskrbeli na kirurgiji 114 pacientov, od tega so jih 34 hospitalizirali, na pediatričnem oddelku 17 pacientov in na internem oddelku 24 pacientov. GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti S kolesi do Bleda Žirovnica - Kolesarska sekcija pri DU Žirovnica vabi svoje člane na popoldansko kolesarjenje do Bleda. Pot bo vodila čez vasi Breg -Hom - Bled - Ribno in preko golfa nazaj. Odhod je izpred doma društva danes, ob 15.30. Vabljeni! Na Blejsko kočo Kranj - Kranjski odbor SDSS vabi Gorenjke in Gorenjce na planinski izlet na Blejsko kočo na Lipanci. Odhod bo v nedeljo, 28. avgusta ob 8. uri. Odhod je izpred hotela Creina. Prevoz z avtobusom je brezplačen. Vljudno vabljeni! Razstav« Razstava ročnih del Kokrica - Društvo upokojencev na Kokrici pripravlja razstavo ročnih del svojih članov. Odprli jo bodo v petek, 26. avgusta, ob 16. uri v osnovni šoli na Kokrici. • (al) Veselica s kegljanjem Križ - Gasilsko društvo Križ v kamniški občini, ki je letos proslavilo 40-letnico, pripravlja v nedeljo, 28. avgusta, veliko gasilsko veselico s srečelovom, kegljanjem in streljanjem. Veselica se bo začela ob 17. uri pri gasilskem domu na Križu, igral pa bo ansambel Bratov Poljanšek. • (až) ItltltltltltltltltltltBtlt Transcendence Jesenice - Danes, 23. avgusta bo na čufarjevem trgu ob 19. uri mantra ročk koncert in meditativna glasba skupine Transcendence. Tudi na Jesenicah bo skupaj z njo nastopil kitarist Titišako Karuniko iz Los Angelesa. »»»Itltltltltltltltltlt Svetlana Makarovič Kranj - V okviru prireditev Kisel-štajn živi kulturi bo v četrtek, 25-avgusta, ob 19. uri nastopila Svetlana Makarovič. Kljub temu, da vremenoslovci napovedujejo dež, ne obupajte. V primeru slabega dežja bo namreč prireditev v Gledališču Tone Čufar. Sponzorji: Optika Tina, Hribar in otroci, Fotograf Janez Kramar in ZKO Kranj. »»•»»»•»»»■»Ml*** Ročna dela Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica prireja v OŠ Kokrica razstavo ročnih del. Razstava bo na ogled v petek, 26. avgusta od 16. uredalje ter v soboto od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Pridite in si oglejte! Na vrtnarsko razstavo v Tulln Kranj - Hortikulturno društvo vabi na ogled vrtnarsko-sadjarske razstavne v Tullnu pri Dunarju v soboto, 27. avgusta. Prostih je še nekaj mest. Prijavite se lahko v četrtek, 25. avgusta, od 8. do 10-ure v prostorih društva ob Prešernovem gaju v Kranju ali pri predsednici društva Anki Bernard, tel.: 41-021, Šenčur, Rožna ul. 32-Cena potovanja je 4.000 SIT brez vstopnine. Obvestila o Krvodajalska akcija Jesenice - Vse občane vabimo, d? se udeležijo krvodajalske akcije, K' bo potekala v jeseniški občini * dneh od 23. do 30. avgusta, vsj> dni od 7. do 13. ure v prostori"1 TVD Partizan, C. železarjev >• Postanite krvodajalec - krvoda' jalka tudi Vi! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Stotisoča kartica Activa 70 let borze v Ljubljani Kranj, 19. avgusta - Plačilna kartica Activa se je v dveh letih zelo razširila, saj so podelili že stotisočo kartico, ki Jo je prejela varčevalka iz Celja. Jeseni kombinirana kartica Achva-Eurocard. Plačilno kartico Activa je pred dvemi leti začela izdajati Splošna panka Koper, zdaj pa so slovesno podelili že stotisočo kartico, ki jo je prejela Zarja Lednik, varčevalka Banke Celje, pri tem so jo nagradili s Kompasovim potovanjem. . Koprski bankirji pred dvemi leti niso računali na takšen uspeh, saj Je sto tisoč plačilnih kartic za majhno državo velik uspeh. Na začetku So računali na približno pet tisoč kartic, toda kasneje so k sodelovanju privabili še osem slovenskih bank in plačilne kartice Activa danes poleg Splošne banke Koper izdajajo Komercialna banka Nova Gorica, Gorenjska banka Kranj, Banka Celje, Splošna banka Velenje, Pomurska banka Murska Sobota, Dolenjska banka Novo mesto, Kreditna banka Maribor in Poštna banka Slovenije. Zdaj izdajo približno tri tisoč novih kartic mesečno. Imetniki Plačilno kartico Activa lahko uporabljajo na 7.200 prodajnih mestih Po Sloveniji, od tega jih je na Primorskem 3.000. Promet se hitro Povečuje, presega že 360 milijonov tolarjev mesečno. Vsi imetniki kartice Activa so nezgodno zavarovani, boljši varčevalci lahko pridobijo zlato kartico Activa, oktobra pa nameravajo uvesti tudi kombinirano kartico Activa-Eurocard, s katero bo moč plačevati tudi v tujini. Glede izdajanja kartic Activa se dogovajajo z deseto banko, ki ima sedež v Ljubljani. Do konca leta 1996 naj bi bilo v Sloveniji že 200 tisoč kartic Activa, s katerimi bo moč plačevati na vsaj 10 tisoč prodajnih mestih. ZAŠČITA POTROŠNIKOV VISA LOTTERY Zanimiv način za izkoriščanje nevednosti slovenskih potrošnikov sta s' izbrali dve tuji podjetji. Vlada Združenih držav je za obračunsko leto 1995 v prvi polovici letošnjega leta ponovno razpisala v okviru Programa vseljevanja (DV-1) 55000 stalnih vseljenskih viz, ki se jih lahko dobi na loteriji. Naj se sliši še tako čudno, je točno • vize se delijo na za nas zelo nenavaden način. Informacijo o tem sta objavili v časopisu Delo podjetji Deja - M iz Skopja in Institut prevent -Komadina C iz Budimpešte. Cena za Slovenijo je znašala 20.000 SIT in le predstavljala nepreklicno naročilo, da se za interesenta po določeni ceni opravijo predpisani posli za udeležbo v nagradni igri za pridobitev stalne vseljenske vize in delovnega dovoljenja v ZDA. Informacijo smo Preverili na Ameriškem konzulatu v Ljubljani, kjer so potrdili njeno resničnost. Toda hkrati so nam tudi povedali, da lahko obrazce dobi kdor koli zastonj v njihovih prostorih, prijaviti pa se je bilo potrebno med 1. in 30. junijem 1994. Lahko se le vprašamo, koliko naivnežev je nasedlo temu razpisu. Ponovno vas pozivamo, da bodite pri takšnih in Podobnih ponudbah previdni in skušajte preden vplačate visoke zneske Preveriti, kaj se za vsem skupaj skriva. V tem priemru bi za prijavo, ki W bila sicer lahko povsem brezplačna, dali 20.000 SIT, kar je precejšen Znesek. Glede te loterije smo tudi prejeli odgovor Ministrstva za finance. Po njihovem mnenju ta loterija nima ne značaja igre na srečo in ne značaja nagradnega razpisa v reklamne namene. Menijo, da gre tu za goljufijo in so o celotni zadevi ie obvestili Ministrstvo za notranje zadeve in Republiški trfni inšpektorat. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Ljubljana, avgusta - Prvi borzni sestanek na stari Ljubljanski borzi je bil 18. avgusta 1924, današnja borza vrednostnih papirjev v Ljubljani pa deluje od 29. marca 1990, ko je na novo ustanovljeni borzi potekal prvi borzni sestanek. Borzno trgovanje v Sloveniji ima svoje korenine v času med obema svetovnima vojnama, saj so med leeti 1924 in 1941 na stari Ljubljanski borzi trgovali z vrednostnimi papirji, devizami, valutami, plemenitimi kovinami in blagom. Priprave na ustanovitev prve borze v Ljubljani so potekale več let, vodil jih je ljubljanski industrialec Dragotin Hribar. Ob strani so mu stale tudi stanovske organizacije kot Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter Zveza trgovskih gremijev. Pomembno vlogo pri tem je imel tudi časopis Trgovski list, ki je od leta 1922 naprej pogosto pisal o pomenu borze za gospodarstvo in poudarjal nujnost ustanovitve borze v Ljubljani. Na prvem borznem sestanku, ki je 18. avgusta 1924 potekal v prvem nadstropju stavbe današnje Filharmonije, so borzni posredniki trgovah s 27 vrednostnimi papirji. Med njimi je bila tretjina državnih obveznic, ostalo pa so bile delnice slovenskih denarnih zavodov in industrijskih podjetij: Trboveljska premogovna družba iz Ljubljane, Pivovarna Union Ljubljana, Hotelska in stavbinska delniška družba Union Ljubljana, Tekstolana Kočevje, Tovarna dušika Ruše ud. V prometu z blagom pa so prevladovali les in različne vrste žita. Borza je imela na začetku dovoljenje za trgovanje z blagom in z vrednostnimi papirji, zato so si ves čas prizadevali za razširitev poslovanja še na valute in devize. Poskusi so obrodili sadove spomladi 1927, je bila izdana odločba, ki je borzi dovoljevala tudi poslovanje z devizami in valutami. Med drugo svetovno vojno je promet na borzi zamrl, po koncu vojne pa so borzo ukinili. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je ob 70-letnici pričetka delovanja stare Ljubljanske borze izdala VHS kaseto "Borza in borzništvo", pripravljajo pa tudi publikacijo o delovanju stare Ljubljanske borze, ki bo izšla konec avgusta. Največji vpis na Štajerskem Kranj, 22. avgusta - Pri Nacionalni finačni družbi po prvem mesecu zbiranja certifikatov ugotavljajo, da vpis najhitreje poteka na Štajerskem. Nacionalna finančna družba je razpisala 24,5 milijona tolarjev osnovnega kapitala, največ med vsemi družbami za upravljanje. Certifikate vpisuje v pet investicijskih skladov, z vpisom so po prvem mesecu glede na poletni čas zadovoljni. Najhitreje poteka v Štajerski investicijski sklad, ki bo z dosedanjim tempom zapolnjen že septembra. Polnijo se tudi ostali štirje skladi: Prvi investicijski sklad, Gorenjski investicijski sklad, Dolenjski investicijski sklad in investicijski sklad Adriatic. Nacionalna investicijska družba pri zbiranju certifikatov ni posegla po akviziterstvu, čeprav imajo njeni ustanovitelji na voljo akvizitersko mrežo. "Trdno smo prepričani, da si resna fianančna ustanova ne sme privoščiti kršenja osnovnih pravil obnašanja, saj zaupanja ni moč zgraditi čez noč, mogoče pa ga je zapraviti," pavi direktov družbe Stane Valant. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAPJFNffltODAffll I NAPJBflfltODAIM I KAKUBfl/mOOAINI 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Km). Tržič) 75,25 77,30 19,40 10,85 7,24 7,55 AVAL Bled, Kranjska gora 76,20 76,40 10,75 10,80 7,35 7,75 C0PIA Kranj 76.20 76,70 10,80 10,90 7,50 7,70 CREDITANSTALT N.banka L|. 75,20 76,90 10,30 10,90 7,20 7,65 EROS (Star* Hayr), Kranj 76,30 • 18,78 - 7,20 7,50 GEOSS Medvode 76,20 76,40 10,76 10,85 7.30 7,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,00 76.70 10,45 10,90 7,00 7.81 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 76,25 76,70 10,65 11,00 7,40 7,60 KDA-tržnica Ljubljana 76,20 76,55 10,75 10,83 7,37 7,50 IUR1KA Jesenice 76.00 76,70 10,65 10,82 7,30 7,50 INVEST Škofja Loka 76,20 76,60 18.72 10.89 7,10 7,66 LEMA Kranj 76,10 76,50 10,76 10,86 7,20 7,60 MiKELStražtsce 76,20 76,75 10,70 11,00 7,30 7,85 PBS d.d. (na vseh posten) 75,00 76,55 10,05 10,78 7,00 7,45 SH^SIov. hran. In po*. Kranj 76,20 76,50 10,70 10,85 7,30 7,50 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,50 76,90 10,15 10,90 7,25 7,70 SLOGA Kranj 75,80 76,70 10.55 10,95 7,35 7,65 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,00 - 10,45 - 7,00 - SLOVENUATURBT Jesenice 76,15 76,70 10,67 10,81 7.20 7,50 ŠUM Kranj 76,20 76,40 10,76 10,85 7,30 7,60 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 76,30 76,55 10,80 10,88 7,30 7,80 TALON Zg. Bitnje 76,30 76,55 10,80 10,88 7,30 7,80 TENTOURS Domžale 76,00 76,70 10,70 10,95 7,20 7,70 UBK d.d. Škofja Loka 75,70 77,50 10,50 11,00 7.35 7.70 WILFAN Kranj 76,20 76,40 10,79 10,85 7,40 7,60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 76,10 76,49 10,75 10,83 7,30 7,55 ZOflKamnk 76,00 76,30 10,80 10,85 7,35 7,45 POVPREČNI TEČAJ 75,92 76,66 10,63 10,88 7.27 7,63 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, k) si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAG! ZASTAVE; m ČISTEGA ZLATA IN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV *WJtH VALUT m UMETNIN IN STARIN M UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 0 OKnJ PREVOZI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE v šolskem letu 1994-95 Nudimo vam naslednje vrste vozovnic: ~ mesečne popust 50 % - polletne popust 60 % - letne popust 60 % - vozovnice JOLLY popust 30 % Vozovnice JOLLV veljajo tudi na avtobusih podjetja SAP. POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: - z mesečno, polletno ali letno vozovnico za primestni promet ste upravičeni do brezplačne vožnje v mestnem prometu na Jesenicah - za polletne in letne vozovnice vam nudimo možnost odloženega plačila s čeki PRODAJNA MESTA: JESENICE blagajna na sedežu podjetja na Titovi 67 (nova stavba za teh. preglede), tel. 861-176 KR. GORA Prodajalna Špela, tel. 88-414 BLED INTEGRAL Turistična agencija Bled, tel. 741-693 RADOVLJICA Turistično društvo (za avtobusno postajo), tel. 715-300 BEGUNJE Trafika na avt. postaji KRANJ Prodajalna Broder (LOTO) na avtobusni postaji Prodaja vozovnic od 25. avgusta do 5. septembra. Informacije o voznih redih, cenah in plačilnih pogojih lahko dobite na vseh prodajnih mestih. Veliko uspeha v novem šolskem letu ter prijetno in varno vožnjo z našimi avtobusi! POSOJILNICA - BANK BOROVUE V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH Od ponedeljka, 22. avgusta 1994 V BOROVLJAH, HAUPTPLATZ16 (Glavni trg - ob osrednjem križišču)* Poslovni čas: od 8. -12. ure in od 13.45 -16. ure, četrtek do 17. ure, sobota ZAPRTO! Priporočamo tudi obisk naše poslovalnice v BR0DEH v prostorih stare gostilne Malle, ki je odprta tudi ob sobotah od 7.30 do 11. ure. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V Radgoni odprli kmetijsko živilski sejem Praznik kmetijske stroke in znanja V soboto so v Gornji Radgoni odprli 32. mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem sodeluje okrog 1.300 razstavljavcev iz 24 držav. Med razstavljala je tudi več gorenjskih podjetij. Gornja Radgona - Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je ob odprtju sejma dejal, da je radgonski sejem po specializiranosti pravilno usmerjen in da bi se morale po njem zgledovati tudi druge sejemske prireditve, ki se držijo načela "vsakega po malo". Na sejmu, ki bo zaprl vrata prihodnjo nedeljo, se bodo zvrstile številne razstave, ocenjevanja in strokovni pogovori. Že dvajsetič so pripravili ocenjevanje vin, na katerem so iz sedemsto vzorcev izbrali najboljše. Letos so še posebno pozornost namenili laškemu rizlingu, vodilni vinski sorti v Sloveniji. Ocenili so mlečne in mesne izdelke (zlato medaljo bo kot edini z Gorenjske prejela mesarija Anton Arvaj iz Kranja za pečeno junčjo svinjsko gnjad), zanimivo bo tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacij in inovacij na področju kmetijstva. Poleg mednarodne razstave visokobrejih telic lisaste pasme iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije so pripravili še razstave konj iz Avstrije, Hrvatske in Slovenije, razstavo plemenskih prašičev, koz in ovc (predstavili bodo slovenske avtohtone pasme: bovško, jezersko solčavsko in istrsko), razstavo kuncev, perutnine, malih živali, ptic in plazilcev, letos prvič pa tudi razstavo nojev in činčil. Sejem so popestrili še z razstavami o slovenskem kmetijskem šolstvu, semenarstvu, vrtninah in cvetlicah, vinu in vinski trti, rastlinski pridelavi...Pomemben del sejemskega dogajanja so tudi strokovna posvetovanja, izmed katerih omenimo le posvetovanje o nacionalnem programu namakanja v Sloveniji, o oskrbi slovenskega trga z vrtninami, reji prašičev na kmetijah, o zakonu o kmetijsko gozdarskih zbornicah, možnostih razvoja strojnih krožkov v Sloveniji, o aktualnih problemih gozdarstva in lovstva, o realnih možnostih za obstoj slovenskega kmetijstva... V petek, 26. avgusta, se bosta na sejmu srečala tudi avstrijski in slovenski kmetijski minister. • C.Ž. Gorenje trgovina generalni zastopnik Zetorja V dveh letih prodali 1200 traktorjev Na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu bodo predstavili tudi poljedelske traktorje s pogonom na vsa štiri kolesa, traktor za delo v gozdu in poseben transportni manipulator. Gornja Radgona - Gorenje Trgovina, ki je najmlajše podjetje v poslovnem sistemu Gorenje, bo na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu podpisala s češkim proizvajalcem traktorjev Zetor dolgoročno pogodbo o generalnem zastopstvu za prodajo Zetorjev v Sloveniji. Gorenje Trgovina je v dveh letih, odkar je generalni zastopnik, sama ali prek 23 pogodbenih prodajalcev prodala v Sloveniji 1.200 traktorjev. Po nekaterih ocenah naj bi bila polovica vseh traktorjev, ki jih imajo slovenski kmetje, izdelana v češki tovarni. V Gorenju Trgovini se prizadevajo, da bi ob ponudbi še tridesetih drugih proizvajalcev traktorjev, tudi v prihodnje zadržali polovični delež Zetorja. Četudi sodi češka tovarna med največje evropske in svetovne izdelovalce traktorjev (moči od 50 do 100 KM), to ne bo lahko. • CZ. Agromelioracije v Hrašah in Begunjah Nov sadovnjak v Hrašah in Begunjah? Radovljica - Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je v sodelovanju z radovljiško enoto kmetijske svetovalne službe dala občini pobudo, da bi na 0,90 hektarja kmetijskih zemljišč, last Franca Anderla iz Hraš, in na 0,78 hektarja zemljišč, ki so v lasti Psihiatrične bolnišnice Begunje, uvedli agromelioracijski postopek. Če bo z uvedbo postopka soglašala tudi občinska skupščina, bosta lastnika lahko po končanih agromelioracijskih delili uredila na zemljiščih trajni nasad jablan. Agromelioracijska dela, ki obsegajo odstranitev grobelj, čiščenje terena, ripanje in melioracijsko gnojenje, naj bi bila končana prihodnje leto. Lastnika sta za poseg v zemljišče že pridobila soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Tri četrtine denarja za agromelioracije naj bi zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, četrtino pa lastnika zemljišč. Pogoj za pridobitev intervencijskih sredstev je tudi sprejetje občinskega odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka. • CZ. Podjetje za prehrano, prenočevanje, trgovino in turizem HRAST-ŽJ, d.o.o. Jesenice, C. Železarjev 8 64270 Jesenice Tel.: 064/861-441, int. 29-65 OBJAVA ZA PRODAJO RABLJENE GOSTINSKE OPREME Komisija za odprodajo osnovnih sredstev objavlja, da je na razpolago rabljena gostinska oprema (ogrevalni vozički, toplovodne kopeli, delovne mize, pomivalni stroj, restavracijske mize, stoli itd.) Interesenti naj se zglasijo na upravi HRAST ŽJ, d.o.o., Jesenice, Ruparjeva 8, vsak delovni dan od 7. do 9. ure in od 13. do 15. ure. Oprema se proda po sistemu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora opremo plačati in prevzeti takoj. Prometni davek plača kupec. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/861-441, int. 29-65. Olga Rozman z Nemškega Rovta: Letos begunci, prihodnje leto turisti Rozmanovi načrtujejo, da bodo prihodnje leto sprejeli na kmetijo prve goste. Pol leta so nudili zavetišče muslimanski begunski družini, ki je prejšnji mesec nadaljevala pot v Kanado. * Olga, lahko na kratko predstavite kmetije! "Naša kmetija je srednjeve-lika. Ukvarjamo se z govedorejo, s prirejo mleka in mesa, nekaj dohodka je tudi iz približno deset hektarjev velikega gozda. Redimo do deset glav živine. Trenutno mleka ne oddajamo; če pa ga je več, kot ga potrebujemo za lastne potrebe, ga mož, ki ie zaposlen v Gradbenem podjetju Bohinj, spotoma odpelje v zbiralnico v Bohinjsko Bistrico. V vasi se že pripravljamo na ureditev lastne zbiralnice. Hladilni bazen imamo, vendar se za zdaj ne moremo sporazumeti, kje naj bi ga postavili." V sobah in apartmaju enajst ležišč * Kmetijo preurejate tudi za kmečki turizem. Kdaj boste sprejeli prve goste? "Ko sem kot kuharica po šestnajstih letih dela v Bohinju in po rojstvu dveh sinov, ki sta danes stara deset in enajst let, ostala doma, sva z možem začela razmišljati o dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Odločila sva se za kmečki turizem. Dve sobi sva že toliko uredila, da bi jih letos lahko oddajala, če bi nama uspelo pravočasno postaviti ograjo na balkonu in pred vhodom v hišo. Skupno bo v sobi in v apartmaju, ki ga še urejava, enajst ležišč. Gostom bomo ponujali le nočitve z Olga Rozman s sinovoma Andrejem in Jakom zajtrkom, medtem ko za kaj več (polpenzion ali polni pen-/ion) zaradi dela na kmetiji ni časa. Prve goste bomo sprejeli prihodnje leto. Ker so zime zadnje čase slabo, bo verjetno poletna sezona precej pomembnejša od zimske." Edina turistična kmetija v vasi * Kakšne so možnosti za kmečki turizem na Nemškem Rovtu? "Kraj je zelo primeren za tiste goste, ki se želijo pred bohinjskim poletnim (in zimskim) vrvežem umakniti v mirno okolje, odkoder je v lepem vremenu zlasti čudovit razgled proti Triglavskemu pogorju. Čeprav je Rovt nekoliko oddaljen od središča Bohinja, po lepi asfaltirani cesti ni daleč do Bistrice, Koble, jezera...Za zdaj smo edina kmetija v vasi, ki se poskuša s kmečkim turizmom; verjetno pa bi še marsikatera kmečka gospodinja lahko pustila službo v dolini m se začela ukvarjati s turizmom. Zanimanje je. Že zdaj se v vasi ustavljajo turisti in sprašujejo, če bi lahko kje prenočili." * V bližini nove hiše je tudi stara. Morda bi bila ta za turiste še bolj zanimiva kot sobe v novi stavbi? "Staro hišo bi najraje oddali za petnajst let v najem. Če nam tone bo uspelo, bomo v spodnjih prostorih uredili apartma, v katerem bo tudi stara kmečka peč. V prihodnosti bi lahko uredili turistične sobe še v zgornjih prostorih." Zavetje (in gredica) za begunce * V hiši so še pred nedavnim bivali begunci. Kam so odšli? "Od lanskega božiča do sredine julija je v hiši stanovala petčlanska muslimanska družina (oče, mama in tri hčerke) iz Sarajeva. Kot so povedali sami, so bili nekdaj gospodje, z dvema avtomobiloma m s stanovanjem na obrobju letališča; potlej pa so postali reveži, brez vsega. Avtomobilov jim ni uspelo umakniti na varno, stanovanje so morali izseliti. Že kmalu po začetku vojne so pribežali v Bohinj, kjer so dve leti živeli v bloku na Zoisovi plani. Ko so ga morali zapustiti, smo jim Eonudili zavetje v naši stari iši. Pri nas so bili zelo zadovoljni: imeli so svojo gredico, vsak dan so dobivali mleko...Bili so v redu ljudje. Pazili so, da ne bi bilo kaj narobe, in se trudili, da bi nam lahko kaj pomagali. Sredi julija so za eno teto odšli v Kanado, odkoder so nam že sporočili, da se tam nimajo tako lepo, kot so se imeli pri nas." • C. Zaplotnik Kmečka družba se je predstavila v Kranju Nelojalna konkurenca "nagovarja" tudi kmete Kmečka družba (za razliko od nekaterih drugih družb) ne omenja konkretnih imen podjetij, katerih delnice namerava kupiti. Kranj - Predstavniki Kmečke družbe za upravljanje investicijskih skladov so na srečanju z gorenjskimi novinarji v sredo v prostorih kranjske Sloge predstavili vlogo družbe na Gorenjskem. Družba v lasti 600 delničarjev Strokovnjaki svetujejo ljudem, da naj se pred odločitvijo o naložbi certifikata v eno od pooblaščenih investicijskih druib pozanimajo predvsem o tem, kdo so ustanovitelji družbe in kdo jo vodijo. Kmečko družbo je ustanovilo 70 posameznikov iz vse Slovenije, Slovenska zadružna kmetijska banka in borzno posredniška hiša PM&G. Ker je banka kot večinski 72-odstotni delničar ponudila svoje delnice posameznikom (pokupili so jih predvsem kmetje), bo že konec meseca lastništvo družbe razpršeno na približno šeststo delničarjev (fizičnih oseb). Kmečka družba bo s tem postala družba z najbolj razpršenim osnovnim kapitalom. Direktor družbe je mag. Zvone Ivanušič (v prejšnjem mandatu poslanec republiške skupščine, potlej pa direktor v črnomeljskem Beltu), njegov namestnik je Matjaž Gantar, ki je v borzno posredniški hiši PM&G dve leti vodil najdonosnejši investicijski sklad (Galileo) v Sloveniji, predsednik nadzornega sveta pa je Milan Kneževič, direktor Slovenske zadružne kmetijske banke. Brez konkretnih imen podjetij V kmečki družbi so se odločili, da delujejo kot vseslovenska družba, ki bo poskušala izkoristiti moč združenega kapitala. Po njihovem mnenju koncentracija kapitala omogoča uspešnejše kupovanje delnic na dražbah republiškega sklada za razvoj. Za razliko od nekaterih drugih družb ne omenjajo konkretnih imen gorenjskih podjetij, katerih delnice nameravajo kupiti. "Take obljube so ne uresničljive in nerealne, saj za zdaj še nihče ne pozna cene podjetij, ki se bodo oblikovale šele na avkcijah," pravi Matjaž Gantar in poudarja: "Regionalna družba lahko zbira certifikate v regiji, ne more pa obljubiti, da bo v določena podjetja v regiji tudi vlagala. Za boljša podjetja se bodo namreč verjetno potegovale prav vse pooblaščene investicijske družbe, pri nakupu pa bodo imele več možnosti družbe z večjo koncentracijo kapitala. To je tudi razlog, da kmečka družba kot vseslovenska družba zbira certifikate po vsej Sloveniji, hkrati pa po vsej Sloveniji ustanavlja regionalne investicijske odbore, v katerih bodo ugledni finančni in kmetijski strokovnjaki. Odbori bodo družbi svetovali pri odločitvah, katera podjetja v regiji bi bila morebiti zanimiva za nakup; prek Članstva v nadzornem svetu podjetij pa bodo lahko vplivali tudi na upravljanje." Konzervativna investicijska politika Kmečka družba bo vodila konzervativno investicijsko politiko in bo kupovala delnice podjetij v strateških gospodarskih panogah, še zlasti v prehrambeno predelovalni, kemijski in farmacevtski industriji,vendar zaradi varnosti naložb v nobeno panogo ne bo vložila več kot petino vseh sredstev. Družba naj bi premoženje vlagateljev povečevala tudi z ustanovitvijo in upravljanjem vzajemnih, rentnih in pokojninskih skladov. • C. Zaplotnik Kot je dejal Matjaž Gantar, namestnik direktorja Kmečke družbe, je družba od 1. avgusta, ko je začela z zbiranjem certifikatov, pa do sredine prejšnjega tedna zbrala v Sloveniji od pet do šest tisoč certifikatov; koliko od tega na Gorenjskem, nam ni vedel povedati. Čeprav jim nelojalna konkurenca (z akviziterji) pobira tudi kmečke certifikate, v družbi niso preplašeni in so prepričani, da bodo še pred koncem polletnega roka lahko "napolnili" vse tri sklade. Ker se kmetje zdaj ukvarjajo predvsem s kmečkimi deli, ob katerih nimajo časa misliti še na to, kam in kako bodo vložili certifikate, pričakujejo večji naval na vpisnih mestih v jesenskem in zimskem času. Predlog zakona o veterinarski dejavnosti Gorenjska brez javnega zavoda? Predlog zakona predvideva, da bi veterinarski javni zavod na Gorenjskem (ŽVŽG Kranj) ukinili in ga organizacijsko priključili zavodu s sedežem v Grosupljem. Kranj - Ko so v gorenjskem zavodu dobili v roke predlog zakona o veterinarski dejavnosti, ki je pripravljen za Crvo obravnavo v državnem zboru, so ili nemalo presenečeni: predlog bodoče organiziranosti javnih veterinarskih zavodov v Sloveniji predvideva, da se zavod na Gorenjskem ukine in priključi ljubljanskemu zavodu s sedežem v Grosupljem. Presenečenje je bilo ie toliko večje, ker niti vodstvo zavoda doslej ni bilo seznanjeno s takšnim predlogom. V Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske menijo, da je takšna organiziranost za Gorenjsko nesprejemljiva in da pomeni le nov poskus centralizacije dejavnosti v Ljubljani. V zavodu so o tem poskusu že obvestili gorenjske občine kot ustanoviteljice zavoda in jih zaprosili za podporo in za vplivanje na poslanske skupine, ki naj bi preprečile sprejetje predlagane organiziranosti. "Gorenjska je po količini pridelanega mleka in mesa najrazvitejša regija v državi, prav tako po higienski kakovosti oddanega mleka, ki je ostali predeli Slovenije ne bodo dosegli še pet do deset let. Za takšne dosežke je veliko zaslužen tudi zavod," pravi mag. Andrej Pipp, v. d. direktorja ŽVZG Kranj, in poudarja: "Prihodnost zavoda je jasna. Imamo ustrezen stalež kakovostne plemenske živine, strokoven kader, ki je sposoben reševati vse probleme na živinorejsko veterinarskem področju, in laboratorij, ki je za analize mleka najbolj usposobljen in opremljen v Sloveniji. Obstoj zavoda opravičuje tudi to, da Gorenjska neposredno meji na države Evropske gospodarske skupnosti in da je v naslednjih letih pričakovati povečan promet prek mejnih prehodov in letališča Brnik." • CZ. HCACRONI JESENICE PRODAJA LETNIH VSTOPNIC sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT) Plačilo na 4 čeke Informacije: tel. 81-584 ali 861-441 UREJA: Vlma Stanovnik Prijetno branje ■H S Y $ T E M S ™ podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 Na Bledu se je v nedeljo končala letošnja poletna hokejska liga KAZAHSTANCI" TORPEDIRALI" VSE PO VRSTI Na blejski poletni ligi, ki se je po letošnjem tekmovanju vpisala v mednarodni hokejski tekmovalni koledar, je nastopilo sest dobrin ekip, žal pa so se pred finalom morali posloviti hokejisti Kaufberna, ki jih je v nedeljo doma že čakalo prvo srečanje sezone. Ekipa Torpeda je bila razred zase. Bled, 21. avgusta • Z visoko dvignjenim pokalom prvaka, ki ga je kapetanu ekipe Torpeda Zemljanovu izročil predsedik blejskega hokejskega kluba Sportine Jože Božič, se je v nedeljo pozno popoldne zaključila letošnja poletna hokejska liga na Bledu. Tudi manjši pokal za najbolšega vratarja je šel s Torpedom v Kazahstan, saj ga je prejel Vladimir Borudin. Najboljši igralec lige je bil član ekipe Kaufbeurna, češki reprezentant Drahomir Kadlec, naslov najboljšega strelca pa si je pristreljal član slovenskega državnega prvaka Acroni Jesenic Igor Beljajevski. Sicer pa smo od petka do nedelje na Bledu videli kar nekaj lepih hokejskih predstav. Čeprav se sestava ekip še menja, čeprav peterke še niso uigrane in čeprav so trenerji še preizkušali vse igralce, sta bila zanimiva že prva obračuna. Turnir sta začeli ekipi Olimpije Hertz in KAC-a, hokejisti iz Celovca pa so kljub vodstvu Ljubljančanov po prvi tretjini z 1:0, na koncu zmagali. V drugem delu srečanja so namreč dosegli kar štiri zadetke, v zadnji tretjini pa dva, imeli pa so še vrsto lepih Priložnosti. Končni rezultat je bil 4:6 (1:0, 2:4. 1:2) za KAC. Gole za Olimpijo so dali: Gorenc, Tišler dva in Cote. Jesniški branilci so težko ustavljali goste iz Nemčije, ker pa so ti predčasno odpotovali domov, so v velikem finalu vendarle zaigrali z ekipo Torpeda iz Kazahstana. pa: Kopitar tri, Jure Smolej dva, Sašo Pretnar, Kadikov in Beljajevski. Drugi dan poletne lige za slovenski ekipi ni bil srečen. Najprej je Olimpija Hertz izgubila z ekipo Torpeda z rezultatom 2:4 V vseh slovenskih ekipah so na tekmah preizkušali svoje nove okrepitve, predvsem Blejci pa te dni računajo, da bodo v moštvo dobili izvrstnega vratarja Sergeja Drozdova in kanadskega napadalca Jimiya Dorenya, pošle moči in gostje z Avstrije so z rezultatom 2:7 (0:1, 2:3, 0:3) osvojili tretje mesto. V tekmi za naslov prvaka letošnje blejske poletne hokejske lige sta se tako po odhodu Nemcev pomerili ekipi naših državnih prvakov in dvakratnih zmagovalcev tega tekmovanja, Acroni Jesnice, ter Kazahstanski "torpederji". Podobno kot v igri z ekipo Kaufbeurna so Jeseničani na začetku tekme prevzeli pobudo in kljub vodstvu Kazahstancev (prvi gol je dal v 12. minuti Kamencev) do konca prvega dela srečanja prevzeli pobudo in preobrnili ^iova ruska okrepitev v jesniškem golu, Oleg Brataš, je branil v spremenljivi formi. prugo srečanje prvega dne je bil gorenjski obračun med ekipama Sportine Bled "i Acroni Jesenic. Jeseničani so se po Vodstvu Bleda v prvi tretjini z 1:0 (gol je dal nov blejski Rus Žarov) zbrali in zasluženo visoko zmagali 3:8 (1:0. 1:5, *-3). Gole za Sportino so dali: Žarov, Anfjorov in Crnovič, za Acroni Jesenice Jeseničani so na trenutke pokazali, da so dobro uigrani (v napadu Andrej Razinger in branilec Murajica Pajič), toda proti koncu tekem so jim moči pošle. Netna liga je napovedala zanimivo ho-KcJsko sezono (0:0, 1:3, 1:1), nato pa so nemški hokejisti Kaufbeurna Adlerja visoko premagali še Acroni Jesenice z rezultatom 3:9 (2:1, 0:2, 1:6). Kljub temu, da so Jeseničani v prvem delu srečanja igrali odlično, pa so jim v nadaljevanju pošle najprej moči, nato pa še volja in morali so se sprijazniti z visokim porazom. Gole za Acroni Jesenice so dosegli: Rožič, Beljajevski in Kadikov. Ker so nemški hokejisti že v nedeljo doma igrali otvoritveno tekmo sezone (saj naj bi se po prvotnih načrtih poletna liga končala že v soboto, a so jo zaradi TV prenosa finala podaljšali na nedeljo), se je po sobotnem porazu Bleicev z ekipo Kaufbeurna z rezultatom 2:6 (1:4, 0:2, 1:0) v finale uvstilaekipa Acroni Jesenic. KAC, ki je v soboto izgubil z ekipo Torpeda z rezultatom 4:2 (1:1, 2:1, 1:0) , pa je v nedeljo igral za tretje mesto z ekipo Bleda. Igralci Sportine Bleda so se v začetku dobro upirali avstrijskem KAC - u, tako da je bil v prvi tretjini srečanja vratar Robert Stopar premagan le enkrat. Tudi druga tretjina je bila zanimiva, ponovno na so jo dobili Avstrijci z 2:3. na koncu so Blejcem rezultat v svojo korist. Najprej je v 15. minuti mrežo sicer izvrstnega Borudina zatresel Jure Smolej, nato pa se je izkazal še drugi mladi reprezentant Slovenije Aleš Sodja in rezultat preobrnil v korist Jeseničanov. V drugem delu srečanja so Kazah-stanci vztrajno napadali in z dvema goloma prevzeli vodstvo. Jeseničani pa so se v poraz prehitro vdali, kar pa je v zadnji tretjini pomenilo le še nove štiri gole in končni rezultat 2:7 (0:1, 2:3, 0:3). Kljub porazom naših ekip na večini srečanj (na vseh srečanjih s tujci!) trenerji naših ekip po zaključku turnirja niso bili slabe volje, saj je bila blejska liga lep uvod v naporno in zanimivo sezono. V ekipi prvakov so žal manjkali poškodovana Dejan Vari in Boris Kunčič, ki še ni okreval po opreciji slepiča, na prvi tekmi f>a je nerodno poškodbo kolena staknil še ldar Rahmatulin. Kljub temu Jeseničani računajo, da bodo do začetka septembra dobro pripravljeni in da bodo znali tekme odigrati do konca. • V.Stanovnik, slike: CSinik W0T£RPOL0 IZREDEN USPEH NAŠIH MLADIH VATERPOLISTOV Rovinj, 21. avgusta - Kadetska reprezentanca Slovenije, Id je sestavljena iz dečkov rojenih leta 1978 in mlajših, je na mednarodnem turnirju v Rovinju zabeležila izreden uspeh, ko je zasedla drugo mesto, takoj za Madžarko, pred Hrvaško m Izraelom. V uvodni tekmi so naši dečki izgubili s Madžari 16:11, nato premagali visoko Izrael s 11: 3 in na koncu igrah neodločeno s Hrvaško. Trener reprezentance Rado Čermelj je po končanem turnirju dejal: "Zadovoljen sem z igro reprezentance, saj je odigrala maksimalno in presenetila vse. Prav ta generacija bo drugo leto nastopila na evropskem prvenstvu in upam, da bo VZS našla dovolj finančnih sredstev, da ne bomo imeli problemov v pripravljalnem obdobju in da bomo tako lahko na tekmovanje prišli dobro pripravljeni in dosegli podoben rezultat. Na turnirju se je videlo, da Madžari izstopajo, mi pa smo enakovredni reprezentancem, s katerimi smo do sedaj gladko izgubljali." Rezultati: MADŽARSKA : SLOVENIJA 16:11 (4:L 5:3, 3:3, 4:4) Strelci za Slovenijo : Galič 4, Antonijevič 2, Bukovac 4, Štromajer 1 IZRAEL : SLOVENIJA 3:11 (1:4, 1:1, 0:2, 1:4) Strelci za Slovenijo: Galič 2, Nastran 3, Bukovac 4, Štromajer 1, Ramovš 1 HRVAŠKA : SLOVENIJA 8:8 (2:4, 1:4, 5:0, (hO) Strelci za Slovenijo: Galič 3, Nastrna 1, Antonijevič 2, Bukovac 1, Klančar 1 Ostali rezultati: Hrvaška : Izrael 9:6, Hrvaška : Madžarska 8:9, Madžarska : Izrael 13:5. KONČNI VRSTNI RED: 1. Madžarska 6, 2. Slovenija 3, 3. Hrvaška 3 in 4. Izrael 0; Slovenija je nastopila z ekipo: Uroš Čimžar, Teo Galič, Marko Kremžar, Igor Ivanovič, Matej Nastran, Boban Antonijevič, Gašper Stružnik, Matis Kolenc, Erik Bukovac, Branko Klančar, Jure Kern, Klemen Štromajer in Matej Ramovš. Jože Marinček i NUN) ti^mmmmm Začel se je jesenski del balinarskih lig BALINARJI TRATE TOKRAT PRINESLI ZMAGO Škofja Loka, 20. avgusta - Minuli konec tedna se je s XIII. krogom nadaljevalo letošnje državno prvenstvo v balinanju. Edini gorenjski superligaš, ekipa Trate, je jesenski del prvenstva začela bolje kot spomladi, saj so s prvega gostovanja prinesli dragoceni točki in se približali vodilni šesterici. Tračani so v soboto gostovali pri ljubljanski ekipi Sitograf Sloga in po izenčenem boju zmagali z rezultatom &9 Mejač, Zore (Skrbinek), Gorenc : D.Bence, Vehar, Berčič 8:13, Keber, Keber : R.Bence, Cauševič (Štancar (13:6), hitrostno zbijanje - Šink:Vehar 18:30, natančno zbijanje - Gorenc: Sofronievski 40:46, krog - Zore: Sofronievski 26:16, Skrbinek : Štancar 22:17, klasično - Gorenc : Cauševič 13:1, Kebler st. : Vehar 5:13. Sicer pa sta vodilni ekipi v super ligi Brda in Železničarja tudi tokrat zmagali in se z 18 točkami učvrstili na vrhu lestvice, ekipa Trate pa je na 7. mestu z 12 točkami. Jesenski del prvenstva so začeli tudi prvoligaši. Ekipa Ferolesa Radovljice je v gorenjskem obračunu premagala Jesenice s 13:4, kranjsko srečanje med Hujami in Primskovim pa je pripadlo domači ekipi Huj, ki je zmagala z rezultatom 12:5. Tržičani so na domačem igrišču morali priznati premoč ekipe Soviča, saj so izgubili z rezultatom 4:13. V ligi še vedno vodi Transport s 24 točkami, ekipa Ferolesa Radovljice je z 20 točkami druga, Jesenice in Huje so zbrali po 10 točk, Primskovo 8, Tržičani pa so zadnji s 4. točkami. V II ligi - vzhod so gorenjske ekipe v XI. krogu ostale na domačih tleh. Rogovila je v Kranju gostila Slavijo in zmagala z izidom 13:4, ekipa Loke 1000 pa je gostila mlade Tračane in jim Erepustila točki s porazom 6:11. Na lestvici s po 14 točkami vodijo JLv Maco, Plešivica, Bičevje in Rogovila, Loka 1000 in Trata mladi pa imajo na dvanajstem in trinajstem mestu po 6 točk. • V.S. BALINALI SO 48 UR! Podnart, 21. avgusta - Potem ko je v petek popoldne v Podnartu pristal rafting z balinarji in sta se v preciznem izbijanju oomerila svetovni mladinski prvak Grega Moličnik in član domače ekipe Franci Prevodnik (zmagal je seveda mladi slovenski balinarki up Moličnik), se je na balinišču v Podnartu začel že 7. balinarski maraton. V 48-urnem tekmovanju, ko se je 12 članov vsake ekipe menjalo na 6 ur, so se pomerili tekmovalci ekipe Podnarta in ekipe gostilne Adrijan. Igrali so standardne trojke do 13 brez omejitve časa, mirnejšo roko pa so na koncu vendarle imeli balinarji Podnarta in zmagali z rezultatom 20:17. Tradicionalni balinarski maraton je ob balinišče v dveh dneh privabil več kot tisoč gledalcev, bil pa je tudi dobra spodbuda domači balinarski ekipi ob pripravah na drugi del sezone v 2. gorenjski ligi - zahod. "Tretje leto je odkar naša balinarska ekipa nastopa v 2. gorenjski ligi - zahod. Prvo leto smo bili bolj na dnu letsvice, lani v sredini, letos pa smo že pri vrhu. Upamo, da si bomo z dobro igro v nadaljevanju lige zagotovili zmago in se uvrstili v 1. gorenjsko ligo, kar je naš cilj sezone," je ob tokratnem balinarskem prazniku v Podnartu povedal predsednik balinarske sekcije Jože FaganeL * V.Stanovnik TRIGLAV - CREINA ZMAGAL V DERBIJU "ORLIČKI" POLETELI USPEŠNO Kranj, 21. avgusta - Mnogi so izpad Triglava - Creine v tretjo ligo šteli med katastrofe kranjskega športa. Toda združitev dveh klubov, izgradnja novih temeljev Triglava s 75-letno tradicijo (v prihodnjem letu obletnica) je terjala tako žrtev. Med tem časom je klub dobil izredno dobre pogoje za vadbo (tri igrišča na dveh stadionih), ima novega profesionalnega trenerja mladih Marka Trebca, prvoligaša pri mladincih in kadetih, pionirske prvake v vseh kategorijah. To je osnova, ki bi jo v klubu radi nadgradili še z ustrezno materialno podlago. Zato niso kupovali "zvezdnikov" niti razmetavali denarja za povprečne igralce. Zelo pa so veseli prihoda mladega Alena Krupica iz Škofje Loke in dvojne registracije Darka Karapetroviča iz Olimpije. Slednji je bil steber državne mladinske ekipe in oba sta se dobro vključila med "orličke" (klub ima orla v klubskem grbu). Prvi nasprotnik je bilo moštvo Medvod (stari znanci iz druge lige). Trener Darko Stenovec, ki sodeluje v klubu (obenem je instruktor NZS za Gorenjsko) je verjetno na igrišče poslal najmlajšo ekipo v zgodovini kluba. Igor Markun (20), Primož Egart (21), David Božič (18), Aleš Zdešar (19), Doman Šenk (19), Alen Krupič (19), Denis Bajrovič (18), Darko Karapetrovič (19), Sebastjan Udir (20) ter izkušena Darko Čeferin (24) in Milan Atlija (32)! Na klopi Damjan Bizjak (18), Henrik Martinovič (18), Elvis Durakovič (20), Fadil Hamzič (20) in Goran Boldin (25)! Če se bo uresničil dogovor z NK ŽIVILA, bo z dvojno registracijo za Triglav-Creino nastopil ša kak mlad igralec (Verbič, Gruden). Mladi fantje, ki so opravili v mesecu dni 30 treningov in tekem, so sprva zaigrali v krču. Ko je "sposojeni Darko" po kotu Božiča zadel z glavo, je kazalo, da bo šlo bolje, toda napaka na sredini igrišča je povzročila izenačenje. V drugem polčasu pa so "orlički" poleteli: najprej je Alen Krupič zadel v spodnji kot, nato z lobom dosegle evro gol Primož Egart, z glavo na predložek s strani odlično reagiral - bilo je že 4:1. Drugi gol so gostje dosegli po "izsiljeni" enajstmetrovki. Medvode imajo v svoji ekipi tudi bivše prvoligaške igralce in so čvrsto, izkušeno moštvo. Ža mlade Gorenjce pa velja: trda vadba se bo obrestovala. Čeprav je bila igra daleč od želene, je bil "ognjeni krst" uspešen! V slovenski mladinski ligi so kadeti Triglava-Creine prepričljivo izgubili proti (zelo verjetnim) novim prvakom v Kopru z 0:4. Prava sodniška farsa pa je bil nastop mladincev, saj po besedah trenerja Gorazda Kužnika take kraje še niso doživeli. Izgubili so s 3:2 (strelca Dejan Markelj in Jalen Pokorn). Jeseniški tretjeligaš je proti Brdom igral neodločeno 2:2 doma, v slovenskidrugi mladinski ligi pa bodo z nastopi ta teden začeli tudi mladi nogometaši Zarice-Sportplana (združitev dveh klubov pri mladincih) in novinca - Živil Naklega. M. Š. GORENJSKI GLAS V STRAŽIŠČU Kranj, 23. avgusta • Tretji krog v 1. slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi bo na sporedu že jutri, v sredo, 24. avgusta. Ekipi Gorenjskega glasa bosta tokrat igrali z ekipama kadetov in mladincev Biostar Publikuma. Na igrišču v Stražišču se bodo ob 14.30 pomerili kadeti, dve uri kasneje pa še mladinci. • V.S. TURNIR DRAŽGOŠKIH VIKINGOV Dražgoše, 22. avgusta- KMN Sport fit - Vikingi to nedeljo, s pričetkom ob 9. uri, organizira turnir v malem nogometu. Potekal bo na športnem igrišču v Dražgošah, prijave zanj pa zbira Rafko Kavčič po telefonu 66 930 (zvečer). Prijavnina je 4000 SIT, prijaviti pa se je moč do četrtka, 25. avgusta zvečer, ko bo žrebanje v "Fuzbalček baru" v Dražgošah. Turnir šteje za točke občinskega prvenstva. • V.S. ZELENI ŠPORTNI VIKEND Bohinj, 22. avgusta - Športna unija Slovenije in UISP Italije za območje Julijske krajine in Benečije bosta organizatorja skupne športne manifestacije, ki bo med 16. in 18. septembrom v Bohinju. Vsebina srečanja je podrejena dejavnosti v naravi, osrednji dogodek športne manifestacije pa bo turnir v odbojki na travi, ki bo [>otekal ob hotelu Zlatorog. Udeleženci se bodo preizkušali še v okostrelstvu, hokeju na travi, orientaciji s kanujem na jezeru, s plezanjem, kolesarjenjem in pohodništvom. Na srečanje naj bi prišlo okoli 80 predstavnikov iz Italije, slovenski organizatorji pa pričakujejo tudi dober odziv naših društev in posameznikov. Zeleni športni vikend v Bohinju bo namreč prva tovrstna manifestacija pri nas, ki bo hrati omogočala tudi navezovanje stikov s predstavniki sorodne organizacije iz Italije. Udeleženci bodo morali za udeležbo na športnih tekmovanjih plačati 1200 tolarjev kotizacije, lahko pa bodo stanovali v hotelu Zlatorog ali v bližnjem kampu. V okviru prireditve bo poskrbljeno tudi za družabnost, pri Športni uniji Slovenije pa priporočajo, da udeleženci s prijavami pohitite (informacije in prijave tel. 061-311-728 ali 131-92-77), saj je število udeležencev omejeno. • V.S. Kolesarji iz Corone na Vršiču - Ljubitelji kolesarskega športa iz reteške Corone so se pred dnevi le petič odpeljali na pot proti Vršču. Prek škofje Loke, Kranja, Jesenic in Kranjske Gore so se pripeljali do Vršiča, od tam pa spustili v Trento do vasi Žaga. Naslednji dan so se prek Tolmina, Idrije in Kladij po Poljanski dolini vračali proti domu. To pa ni bil prvi letošnji podvig kolesrjev Corone, saj so ie prej kolesarili po Dolenjski do Ribnice. Na poteh jim vselej priskoči na pomoč lastno podjetje Corona, zato se v prihodnje nameravajo podati še na daljše in zahtevnejše poti. • V.S. PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PRVA T0CKA NAKLANCEV Nogometaši Živil so v srečanju tretjega kroga v 1. SNL osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu, gostje iz Celja pa so razočarali kranjsko občinstvo. Kranj, 21. avgusta - Šele v tretjem krogu je varovancem Nikice Cukrova uspelo osvojiti prvo točko v jesenskem delu prvenstva. Tako je prekinjena serija dveh porazov, ki je že pomenilo določen pritisk na igralce edinega gorenjskega prvoligaša. V moštvu Živil je danes prvič nastopd Gorazd Plevnik, v Kranj je prišel iz nemškega tretjeligaša Osnabricka, in dokazal, da bo poživil igro trgovcev. Prvi del srečanja je pripadel Naklancem. Igrali so povezano, precej so pretekli, vendar jim ni uspelo premagati reprezentančnega vratarja Zupana. Prvo priložnost na srečanju sta v sedmi minuti imela Plevnik in Jerina. Zupan se je moral prvič malo bolj potruditi v 15. minuti po prostem strelu. Najbolj vroče pred vrati Zupana je bilo v 30. minuti. Gostje so na robu kazenskega prostora s prekrškom zaustavili Plevnika. Ta je sam izvedel prosti strel. minut kasneje je imel priložnost Gruškovnjaic, vendar med dvema obrambnima igralcema gostov ni prišel do žoge. Zadnjo omembe vredno priložnost so imeli Naklanci po strelu Jerine v 41. minuti, ko je streljal z roba kazenskega prostora, gostujoči vratar pa je bil tudi tokrat uspešen. Po solidni igri v prvem delu je kakšnih 800 gledalcev pričakovalo še boljšo igro Živil. Vendar je bilo nadaljevanje precej slabše. Očitno je bilo, Vsi napadi so se končali z odbitimi žogami. Malo je bilo dobrih akcij, tako da gledalci niso videli niti enega zadetka. Sliki: G.Šinik Njegovo podajo pred vrata pa da so Celjani v Kranj prišli po sta ob že premaganem vratarju točko, zato je igra potekala med zapravila Jerak in Murnik. Pet obema kazenskima prostoroma. Priložnosti praktično ni bilo, zato sta bila oba vratarja brez dela. Vseeno pa so si Naklanci po zaslugi Marušiča, ta je v igro vstopil v drugem polčasu, priigrali priložnost za zmago. Marušič je prišel sam pred vratarja Zupana, potem preveč preigraval in druga točka je šla po zlu. Vse to se je zgodilo v 75. minuti. Do konca srečanja gledalci niso videli nobene priložnosti več. Srečanje ni bilo preveč zanimivo. Najbolj pomembno je to, da so igralci sami sebi dokazali, da lahko igrajo enakovredno tudi proti ekipam, ki se bodo borile za vrh lestvice. Celjani so tokrat v Kranju razočarali, saj so sposobni igrati veliko bolje. Tudi tradicija neporaženosti s Celjani na domačem igrišču ostaja. Osvojena je prva točka, zato tudi ni več tiste psihološke obremenitve nad igralci, zato v nadaljevanju lahko pričakuje- mo boljše igre Naklancev. Prvo jesensko točko so osvojili: Vodan, Pavlin, BlagojeviČ, Murnik, Godinič, Ahčin, Jerak, Gruškovnjak (od 45. min-Marušič), Plevnik, Kečan, Jerina (od 88. min. Velikovrh); Sodnik Kandare je pokazal tri rumene kartone, Ahčinu p11 domačih in Nikčeviču ter N'To-ku pri gostih. Kapetan Živil Brane Pavli« je po tekmi povedal: "Tekma j? bila pomembna za obe moštvi, posebej za nas. Morali srno osvojititočko, zato nekoliko slabša igra. Nadaljevali bom° bolj sproščeno. Pohvalil bi vse soigralce." Najboljši na igrišču Andjelko Codinič pa je dejal: "Pokazal) smo napredek v igri. Dokazali smo, da se lahko merimo Z močnejšimi ekipami. Bili smo bližje zmagi. Drugi polčas smo igrali nedisciplinirano. Iz tekme v tekmo nam gre bolje. Martin Dolanc ;omet «MM«smrariirn §hh mmWimm3^mjiinjiilJ Konec tedna bo v Škofji Loki rokometni praznik TURNIR V SPOMIN JOŽETA ŠILCA Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke bo organizator mednarodnega rokometnega turnirja sosednjih držav -Lani je pobudo za turnir dal rokometni strokovnjak Jože Sile, po njegovi smrti pa bo turnir od letos naprej posvečen njegovemu spominu. Škofja Loka, 22. avgusta - Kvaliteten mednarodni rokometni turnir, ki bo vsako leto lep uvod v zaključne priprave na novo sezono, bo letos še kvalitetnejši od lanskega. Lani so se ga namreč udeležila štiri moštva iz treh držav, letos pa bo v hali Poden v Škofji Loki nastopilo že šest ekip. Turnir se bo začel v petek popoldne in končal v soboto zvečer. Lanski škofjeloški rokometni prvoligaš Šešir, ki letos ponovno igra v drugi slovenski rokometni ligi, si je že na začetku sezone postavil jasen cilj -to pa je, da se ponovno uvrstijo v najelitnejšo slovensko ligo. Da ta cilj (čeprav je do njega še dolga pot) ni neuresničl-jiv so dokazali že s prvo letošnjo prijateljsko tekmo v domači dvorani, ko so minuli torek premagali novega prvoligaša, ekipo Kodeljevega. "Žal smo v moštvu izgubili našega najboljšega strelca Serge-ja Sokolova, ki je odšel k našemu tekmecu, ekipi Izole, smo pa v ekipo dobili Gregorja Cvijiča iz Slovana, ki se je izkazal že na prvi tekmi. Želja vseh, ki delamo v klubu, je seveda, da si po tej sezoni ponovno izborimo mesto med prvoligaši," je povedal Jože Galof. Lep uvod za "ogrevanje" v novo sezono pa rokometaše Šeširja čaka že ta petek in soboto, ko na mednarodni turnir Jožeta šilca v dvorano Poden prihaja pet kvalitetnih moštev: VVest VVien, Zadar, Bjelovar, Zamet in Ribnica. Prvo srečanje turnirja bo v petek ob 16. uri, ko se bosta pomerili ekipi VVest VViena in Ribnice, ob 17.30 bo tekma med ekipama Zameta in Šeširja ob 19 uri med ekipama Bjelovara in Ribnice in ob 20.30 uri še med Zadrom in šeširjem V soboto ob 10. uri bo srečanje med Zametom in Zadrom, ob 11.30 uri pa še med VVest VVienom in Bjelovarjem. Ob 17. uri bo tekma za peto mesto, ob 18.30 uri za tretje in ob 20. uri za prvo mesto. Zmagovalna ekipa turnirja bo dobila prehodni pokal. • V. Stanovnik Najboljši lanski strelec v ekipi Šeširja Sergej Sokolov bo letos igral v Izoli. GR0SARJEVA DRŽAVNA PRVAKINJA Podlehnik, 21. avgusta - Šahovsko društvo Lipa iz Ptuja je v Petrolovem motelu v Podlehniku organiziralo letošnje državno prvenstvo v šahu za članice. Turnir je štel tudi za kvalifikacije Za conski turnir in za določitev olimpijske reprezentance. Sodeloval0 je 21 igralk, pomerile pa so se v devetih partijah po švicarske^1 sistemu. Kljub uvodnemu porazu je največ pokazala Novogof' ičanka Kiti Grosar, ki je s 7 točkami osvojila prvo mesto pred novopečeno mednarodno mojstrico Antio Ličino s 6.5 točkam1 Tretja je bila lanskoletna prvakinja Nataša Kremlj. Na 4. mestu pa je po nekoliko nesrečnem finišu pristala Petra Ipavec, ki je v zadnji partiji proti Kiti Grosar izpustila priložnost za naslo*[ državne prvakinje. Gorenjske predstavnice: Nada Maruši* (Jesenice), Simona Orel (Tomo Zupan Kranj) in Francka PeteK (Murka Lesce) so bile v skupini od 5. do 12. mesta s 5 točkami- Aleš Drinovec 10. FINKENSTEIN OPEN 94 V ZNAMENJU SLOVENCEV Loče, 20. avgusta - Na avstrijskem Koroškem se je za slovenski zastopstvo izredno ugodno razpletel mednarodni odprti šahovsK1 turnir. Zmagal je sicer ruski velemojster Evgenij SvešnikoV' vendar pa sta enako število točk, 7.5, osvojila tudi Voj^ Mencinger (Murka Lesce) in mladi Primož Soln (Vrhnika); Uspeh je dopolnil še Leon Gostiša s četrtim mestom in sedmin11 osvojenimi točkami. Turnir je štel tudi za prvenstvo Koroške. Najboljši je bil EgO11 Reichmann iz domačega kluba ASKO Finkenstein. Končni vrstni red: 1. Evgenv Svešnikov (RUS), 2. VcM Mencinger (Murka Lesce), 3. Primož Šoln (Vrhnika) vsi po /.* 4. Leon Gostiša (7, Vrhnika), 5. Manfred Keller (GER), 6. EgoJ Reichmann (Finkenstein), 7. Jorg Kraschl (Salzburg), 8. Pete' Bergen (Finkenstein), 9. Vladimri Hrešč (CRO), 10. Toni K<* (Triglav Krško), 11. VVolfgang Koch (GER), 12. Zoran Veličkovi* (Inntal Kovinar Maribor), 13. Igor Kragelj (LŠK Iskra) po <>■' točk, itd. Aleš Drinovec SMOCflRSKI SKOKI KRANJČANI USPEŠNI V NEMCU' Reit im VVlnkel, 17. avgusta - Kranjčani so uspešno nastopili nJ poletnem pokalu Lovvenbrau v Reit im VVinklu. Na 57-metrs^ skakalnici so nastopili skakalci Avstrije, Nemčije in kranjskeg Triglav Telinga. Nastopilo je 67 skakalcev. Pri dečkih do 13 let Jr Marko Šimic zasedel drugo mesto, šesto Andrej Jezeršek. rr dečkih do 15 let je Andrej Cuznar dosegel peto mesto. V absoluf1 kategoriji pa ie Peter štefančič dosegel osmo mesto. Zadnja tekma pokala bo v sredo, 31. avgusta, na tej1 tekmovanju ima z drobro uvrstitvijo Peter štefančič možnost, " se uvrsti visoko v skupni uvrstitvi. Janez Bciter EDO GREGORIČ JE TEKAČ NA DOLGE PROGE DESETIČ NA BOHINJSKI TRIATLON Edo Gregorič iz Kranja je eden od začetnikov rekreacije v Kranju. Je član tekaške sekcije "Gorenje" iz Velenja, z rekreacijo pa se je začel ukvarjati leta 1975, ko se je udeležil drugega Trnovskega maratona. Njegovi začetki rekreacije so bili pravzaprav tek na smučeh in to predvsem na dolge proge. "V tistem času nismo imeli opreme za tek na smučeh in favno takrat je Elan začel izdelovati tekaške smuči, saj so se smuči do takrat dobile samo v tujini," se spominja Edo Gregorič in še doda, "v tistem obdobju pa so se začeli tudi Bloški teki, pa še Dupljanski in Cerkljanski maraton... Poleti Pa sem tekel krose, saj so se Prav takrat začela tekmovanja v krosu in maratonu. Rodil se je tudi Maraton Treh src. Tako sem kombiniral s teki na smučeh v zimskem času in letnimi krosi. Letni krosi so bili predvsem priprave za zimske maratone." Leta 1984 se je začel triatlon jeklenih v Bohinju in tako bo konec letošnjega avgusta že 10. jubilejni triatlon jeklenih. Od samega začetka bohinjskih triatlonov - 6 km veslanja po Bohinjskem jezeru, 29 km gorskega kolesarjenja na Pokljuko in 10 km gorskega teka do Vodnikovega doma - so se po statistiki vseh devetih triatlonov udeležili samo trije tekmo- Maratonec Edo Gregorič valci: Štefan Hvastja, Karel Medvešček in Edo Gregorič. In zato se bo Edo udeležil tudi 10. jubilejnega triatlona, ki bo letošnjo zadnjo avgustovsko soboto v Bohinju. Edo Gregorič in Miro Do-linšek sta leta 1978 v 12 urah s kolesom in gorskim tekom prišla iz Ljubljane na Triglav in zopet nazaj v Ljubljano. V preteklem letu je bil Edo udeleženec super maratona na 100 km v Bielu blizu Basla v Švici, letos pa je tekel na Vasa maratonu na Švedskem. "V glavnem se zadnje čase veliko posvečam maratonu in to predvsem klasičnemu maratonu. Lani sem se udeležil maratona na Dunaju, letos pa v Muenchnu," pripoveduje maratonec Edo: "Med moje večje uspehe štejem tretje mesto na Jassa teku pred leti na Pokljuki, osmo mesto na Trnovskem maratonu in prvo mesto na Triatlonu jeklenih v Bohinju v svoji kategoriji. Lani pa sem v svoji kategoriji zmagal na mednarodnem maratonu v Celovcu in Gradcu. Pred samim tekmovanjem nimam posebnih priprav, ker treniram zelo redno, zato mi ta ritem lahko preprečita kakšna bolezen ah poškodba, kar pa se dogaja zelo redko. Ker pa sama tekmvoanja vzamejo veliko časa in priprav, veliko tekmovalcev ne vztraja tako dolgo." Poleg rekreacije pa se Edo poklicno ukvarja z aranžerst-vom in slikarstvom. S slikarstvom je začel še prej, preden je začel z rekreacijo. Začel je z oljnatimi slikami, zadnje čase pa se posveča akvarelu in slikanju na svilo. • Besedilo in slika: Lojze Kerštan V TRŽIČU BO SPET R0LKARSK0 TEKMOVANJE Tržič, 22. avgusta - Športno društvo Lom in Turistično društvo Tržič sta organizatorja 2. mednarodnega tekmovanja »a tekaških rolkah, ki bo 3. septembra. ciu/ziel 4.5 km Na tekmi bodo nastopile ženske v šestih kategorijah, od mlajših deklic (letnik 1983 - 85) do članic letnika 1974 in starejših ter moški v sedmih kategorijah. Štartina je 1000 tolarjev, prijaviti pa se je moč do 1. septembra na naslov: SLAPAKSKA VAS TRZIC Mednarodno tekmovanje, ki So ga Tržičani lani organizirali Prvič, je bilo dobro obiskano *ako s strani tekmovalcev kot gledalcev, zato so se Tržičani odločili, da ga ponovno pripravo tudi ob letošnjih šuštarskih dnevih. ciu/ziel m km Tekmovalna proga - Tržič 94 Turistično društvo Tržič, Pre-dilniška 2, 64290 Tržič ali po telefonu 50-892 oz faxu 50-473. Tekmovalna proga bo potekala od mesta Tržič proti vasi Lom. Na 4,5 kilometra dolgi progi bodo tekmovali mlajši in starejši dečki in deklice (start ob 9.30 uri), na 6,5-kilometrski progi bodo tekmovali mlajši mladinci in vse ženske kategorije (start ob 10.30 uri), na 8,5-kilometrski progi pa se bodo pomerili straješi mladinci, ju-niorji in vse moške članske ekipe (start ob 11.30 uri). Tehnika teka je prosta, tekmuje pa se na dvokolesnih rolkah z maksimalnim premerom kolesa 8 cm. Tekmovanje bo tudi letos (po 12. uri) spremljal zabavni program s pogostitvijo tekmovalcev in tekmovanjem častnega odbora na rolkah v Lomu Eod Storžičem (v častnem odoru so Lojze Peterle, Ivan Bizjak, Allan Wendt, Janez Slapar, Peter Smuk, Matija Blažič, Mitja Stritrih, Stane Valant, Peter Zupan, Lojze Gorjanc, Avgust Mencinger, Lado Srečnik in Bojan Križaj). Ob 15. uri bo razglasitev rezultatov pred domom krajanov v Lomu, ob 17. uri pa bo na kmetiji "Pr Tič" srečanje častnega odbora, organizatorjev in pokroviteljev. Predsednica organizacijske- fa komiteja tekmovanja je ana Primožič, generalni pokrovitelj pa je zavarovalna družba Adriatic. • VJS. T VABILO NA TRIATLON Bohinj, 22. avgusta - Na naslov Bohinjske turistične družbe, 64265 Bohinjsko Jezero (za triatlon jeklenih) še danes sprejemajo Prijave za letošnjo jubilejno preizkušnjo, 10. triatlon jeklenih. Start triatlona bo to soboto ob 8. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru, triatlonci pa bodo morali najprej opraviti 6-j^ilometrsko čolnarjenje od kopališča do Naklove glave in nazaj na kopališče. Tam jih bodo čakala kolesa in 30 kilometrov dolga Proga prek Jereke do Rudnega polja. Tam bodo triatlonci odložili kolesa in nadaljevali z 8-kilometrskim tekom prek Konjščice do celega polja, kjer bo zapora ob 12.30 uri. Moški bodo nastopili v kategorijah mladincev do 22 let, članov I °d 23 do 30 let, članov II od 31 do 40 let, mlajših veteranov od 41 d° 50 let, starejših veteranov od 51 do 60 let in super veteranov jjad 60 let. Ženske pa bodo tekmovale v treh kategorijah, članice I d° 30 let, članice II od 31 do 45 let in veteranke nad 45 let. Pogoji za nastop na triatlonu jeklenih so: kolo, lasten čoln, Nahrbtnik (2 kg teže), obvezna pa ie tudi zaščitna čelada. Tekmovalo se bo po pravilih Triatlonske zveze Slovenije, tekmovalci pa naj bodo zdravstveno sposobni opraviti triatlon. Štartina za tekmovanje je 1500 tolarjev, plačate pa jo po poštni nakaznici, kamor obvezno pripišete tudi letnico rojstva. Prijave hirajo do vključno 22. avgusta. Razdelitev startih številk bo v Petek, 26. avgusta, v hotelu Kompas od 18. do 21. ure, in v soboto na Štartnem mestu od 6. ure naprej. Vsak tekmovalec dobi majico, tlsti, ki pride v določenem času na cilj, pa dobi spominsko kolajno *a uspešno opravljen triatlon. Prvi trije v posamezni in skupni Uvrstitvi dobijo pokale, praktične nagrade pa bodo razdelili z jebanjem. Zaključek in razglasitev rezulatov bo pri hotelu Kompas ob 17. uri. Tam do tekmovanja dobite tudi dodatne '"formacije po telefonu 723-471 vsak dan od 7. do 18. ure. • V.S. POKAL JEZERSKEGA Jezersko, 21. avgusta - Od petka do nedelje je na Jezerskem potekal drugi teniški turnir "Jezersko open". Tekmovalci in gledalci so v čudovitem vremenu spremljali lepe boje. Pri ženskah sta se v finalu pomerili K. Lahajnar in S. Karničar, zmagala pa je La-hajnarjeva z rezultatom 2:6, 6:2, 6:2. Med pionirji sta v finalu nastopila R. Flander in K. Dolinšek, zmagal pa je Flander z rezultatom 6:0,6:1. Obračun finala veteranov je s 6:4 in 4:6 dobil B. Andri-jašič, ki je premagal S. Kerta, članski del turnirja pa sta končala M. Karničar in T. Karničar. Zmagal je M. Karničar z rezultatom 6:0 in 6:2. Organizatorji, TD Jezersko, trgovina Jezerjan in Mlt-com d.o.o. so ob koncu sklenili, da bodo turnir odslej pripravljali vsako leto prvi vikend po ovčarskem balu. • V.S. HALE, HALa, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošli - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI RAZPRODAJA CEMENTNI IZDELKI DRAŠLER - KRANJ tel.: llh-m 27. avgusta GARDALAND OJJEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) NOVO! NOVO! Slovenske jedi DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od IS. do 19. ur« t obota od 9. do 12. ur« TV^HI - FI«»V1PEO TV37cm od40.863 SIT 7V51cm,TTX odfrJETfl SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX odl10.267SIT Vldeorekorder od45.315 SIT HI-R stolp od 48.177 SIT MALI OGLASI Obnavljanje emajliranih kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom. Garancija 2 leti! Tel.: 66-052 T-SHIRT 350 - 550 SIT, poletne obleke 2.000 - 3.500 SIT, bodvji 1.890 SIT, pajkice 1.690 SIT, jeans hlače od 2.490 SIT dalje. Velik izbor CEMENTNIH IZDELKOV - cevi, tlakovci, plošče, vrtni žari, cvetlična korita, koritnice za škarpe, ograje in drugo -BETONSKA OKNA. Prodajamo izdelke KEMA PUCONCI za hidroizolacije, sušilne omete, dodatki betonu, lepila za keramiko -kamen in fugirne mase v več barvah. Prodajamo tudi samotne dimnike! Vse izdelke tudi DOSTAVIMO IN MONTIRAMO! TD Jesenice vas vabi v Gardaland v Italijo 27. 8. ob 4. uri z Jesenic. Prijave: DESIGN d.o.o., tel.: 860-059, TD Jesenice, tel.: 81-974, Gorenjski glas, tel.: 223-444. Po želji ogled nočnega GARDALANDA Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Kranja. Na Smledniški cesti v Kranju smo odprli prenovljeno gostišče in I pizzerijo NOČNI BAR V GOZDU. Ponudili Vam bomo vse vrste slovenskih jedi, solate, sladice in pizze iz krušne peči. Ob m 223-444 APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. O 632-595 iB5os Prodam trajnožarno PEČ za centralno 40 KW, cena 700 DEM. 0632- 297_1m03 Prodam kombiniran glasbeni STOLP Hitachi - radio, TV color, kasetofon, cena 300 DEM, O 81-827, popoldan Prodam dvoredni PLETILNI STROJ singer, lahko na več čekov. 0313- 617 18817 Prodam C64 z barvnim monitorjem, lahko na več čekov. 0323-617 18822 Prodajamo in kujemo lemeže in nože za vse tipe plugov in trez. Popravljamo kotle za žganjekuho in peči ter izdelujemo kovane okenske mreže. KOVASTVO ČERNIGOJ, Lokavec 45, Ajdovščina, 0065/62-645 18823 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE new line, rabljen eno leto, dim. 60x52, kuhalni plošči (2+2). 057-649 1sb29 Prodam PC 486 50/4/340/1,2+1.44, printer, color. Andraž, 0403-622 18847 Prodam KOMPRESOR 50 I. 0212- 087 18900 SITOTISKARJI: zaradi upokojitve poceni prodam razni SITO material, tudi reprokamero. Začetnikom nudim instrukcije. 047-063 isaae Prodam MOTOKULTIVATOR labin progres 14 KS s priključki. 0061/ 484-409 18b54 Ugodno prodam POLNOJERMENIK (gater) širine 60 cm komplet z elektromotorjem. 0069/57-074 iss«o Zamenjam avtoradio za gramofon. 0421-254 18871 Ugodno prodam telefax, nemški nov, brezžične telefone, rostfrei posode kompl. 6 kom. 0328-180 1m78 Horizontalno TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine, dvostranska, avt. pomiki, kapacitete 2m3/4, prodam. 058-094 18085 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 3,5 KW. 0620-914 isaoo Prodam PRALNI STROJ potreben manjšega popravila. 0329-479, popoldan 18906 Prodam 1000 I CISTERNO za nafto In orodje Iskra klip-klap. 057-977 19008 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ pasap duomatik. 0325-736 19017 Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064 - 2123 67,211142 Prodam 72 basno klavirsko HARMONIKO. 0421-041 18977 GR. MATERIAL LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna. vrata in senčila vseh vrst: ALU ZALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! 043-345, mobitel 0609/ 617-872_ 18105 Prodam GREDE za ostrešje, dimenzij^ x 24 dolžine 9 m, dimenzij 17 x 18 dolžine 8 m. 0 47-638 18603 Prodam suhe SMREKOVE, BUKOVE in jesenove PLOHE. Draga 14, Škofja Loka 18798 Ugodno prodam novo KOPALNO KAD in betonsko železo. Resnik, Rodine 24, Žirovnica issos Prodam LITOŽELEZNO BANJO 75x150, in tuš kad 75x90. 0312-322 Prodam lepa nova vhodna VRATA zs 30.000 SIT. 0316-020 18824 Prodam MODELE za izdelavo umetnega kamna. 049-138 iseso Prodam 44 m2 POROLITA debeline 6 cm 40 % ceneje. 0876-184 18s63 Prodam 85 m2 TEGULE CANAD-ESE, ugodno. 066-787 18s64 OPEKO špičasto dim. 42x32 okoli 500 kosov, ugodno prodam. 0311- 249_18805 Prodam modularno OPEKO 550 kosov, ugodno. 0324-351 iboo3 GLASBILA Prodam klavirsko HARMONIKO melodija 80 basov. 085-324 18891 TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic UBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 BKi Ugodno prodam 650 kom BOBROV-CA in 90 LETEV (vse novo). 057-695 Prodam okrogel LES za ostrešje. Pisno na: DORNIK, Podnom 19, Zg. Gorje 18924 Ugodno prodam 2500 kosov dobro ohranjene STREŠNE OPEKE folc kikinda. 057-861 is«34 Ugodno prodam 250 kosov POROLITA, debeline 6 cm. 070-204 Prodam okrogel gradbeni LES. Bitenc, Huje 33, Kranj, 0326-231 IZOBRAŽEVANJE Kupim knjige za I. letnik smed -ekonomski tehnik. 046-098 18801 Uspešno instruiram matemtiko in kemijo za OŠ in SŠ. 0631-245 18804 NEMŠČINA - osvežitveni tečaji za vse stopnje, 1. termin 22. - 26.8., Kranj, 0312-520 18815 Prodam UČENIKE za 8. raz. nekaj tudi za 7. razred. 0324-672 issie Kupim učbenike za 1. letnik ekon. šole, smer poslovni tajnik. 0324- 672 18820 Kupim KNJIGE za I. letnik gimnazije. 0633-183_18826 Prodam KNJIGE za 6.razred OŠ. 0401-287 18879 Intenzivna ponovitev snovi iz slovenskega jezika za osnovne in srednje šole pred začetkom šolskega leta - možen dogovor za nadaljnje instrukcije. 0710-741 leess Prodam knjige za 6.7.8. razred OŠ. 070-188 18929 Študentu strojništva, od tretjega letnika dalje, podarim razne preračune, iz prakse za prakso, z raznih področij strojništva, za pripomoček §ri študiju in tudi za uporabo v praksi, i fra: RAK 18042 Prodam KNJIGE I.letnik srednje lesarske šole. 065-824 18097 IZGUBLJENO V Seljakovem naselju v Stražišču se je izgubil PERZIJSKI MUC drap-bele barve. Če ga je kdo videl naj prosim sporoči na 0312-510 13992 V Stražišču se je izgubil čm PES, star 3 mesece ima prednje bele tačke, belo liso pod vratom. 0403- 220 19007 OBVESTILA AVTOVLEKA NON STOP. 168 241- 18499 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjev? 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10« LESPROMET odkupuje les na panji za takojšnje plačilo. 0621-779, p 15. Uri 1760 Kupim suh smrekov in češnjev LE£ 041-532 18K, Kupimo GARSONJERO na območji Železnikov ali Šk. Loke. Plačamo 2 gotovino. 066-970 18s5. Kupim JUGO KORAL 55. Pogoj: prvi lastnik in nekaramboliran! 049-172 Kupim GUME 165 x 15. 078-598 Kupim STOLČEK za hranjenje otroka. ■46-195 issee LOKALI Oddam prostor pisarno ali podobno na Bledu. »77-621 18798 PONUDBA TEDNA: nudimo v najem več skladiščnih prostorov v okolici Kranja, pisarniških prostorov za mirno dejavnost. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, »221-353 18915 Na Jesenicah oddamo v najem, z odkupom inventarja, kavarno 150 m2 z možnostjo kasnejšega odkupa in opremljen bife cca 100 m2. APRON, »331-292, 331-366 19016 V Kranju najamem prostor za trgovski lokal in pisarno. »218-087 KOLESA Ugodno prodam ATX 50 C, cena po dogovoru. »620-682 _18827 Prodam MOTOR ATX z BT mašino. »57-786 18892 Prodam TOMOS AVTOMATIK januar 94 in otroško KOLO. »327-58118938 Prodam APN 6, letnik 1989. »43- 170 18949 Prodam ohranjen MOTOR BT 50. »57-841 18998 GORSKO KOLO, oprema Shimano altus C 10, ugodno prodam. »224-743 19018 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK nov, prodam za polovično ceno, je kombiniran. »41- 269 18882 Prodam otroško posteljico in baby alarm. »622-779 18901 Prodam OTROŠKO STAJICO. »311-877 19021 OSTALO PRIKOLICO z dvojnim vzmetenjem za osebni avto, ugodno prodam. » 43-372 18861 Prodajni PULT malo rabljen, za neživila, prodam za 200 DEM. »41-269 18881 Ugodno prodam VREČE za krompir. »59-122 19001 PRIDELKI Prodam češnjevo in mešano žganje in dele za fičota. »70-382 18884 Drobni KROMPIR za krmo prodam. Jeglič, Podbrezje 192 issge Krmilni KROMPIR prodam. Žabnica 41,0310-130 18944 Prodam drobni KROMPIR za krmo. 0310-268 18947 Prodam SILAŽO. 0241-430 18950 Prodajamo: JABOLKA, HRUŠKE in HRUŠKE za vlaganje na cesti 1. maja 4, Kranj, 0324-979 18955 Prodam 1 ha stoječe SILAŽNE koruze in suha bukova drva. Dvorje 77a, 0422-239 tam Prodam drobni KROMPIR za krmo. Podbrezje 218, 070-204 1S958 Prodam SILAZNO KORUZO cca 20 arov. Frantar Ivan, Stara c. 7, Cerklje POSESTI PONUDBA TEDNA: starejša hiša blizu Kranja za 65.000 DEM. K3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 18909 PONUDBA TEDNA: na prometni lokaciji med Kranjem in Škofjo Loki prodamo novo hišo z delavnico za 230.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.O.O., 0221-353 18910 PONUDBA TEDNA: ugodno starejša hiša v Kranju za 100.000 DEM in za 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.O.O, 0221-353 18911 PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1.200 m2 primerna za graditev poslovno-gostinskega objekta v bližini Radovljice prodamo za 73.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 18012 PONUDBA TEDNA: parcelo z obstoječim objektom na odlični lokaciji med Bledom in Bohinjem. K3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 18913 PONUDBA TEDNA: nadstropje stanovanjske hiše s prizidkom kot bufet. K 3 KERNJ KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 18914 Prodam HIŠO v dvojčku na odlični lokaciji 10 km iz Kranja. Cena 220.000 DEM. 070-523 18932 Prodam HIŠO na izredno lepi legi. Pogled na hribe. 045-487 18933 Na Gorenjskem KUPIMO manjše novejše in starejše hiše potrebne obnove, v Kranju z okolico kupimo zazdiljivo parcelo velikosti nad 2000 m2, primerno za poslovno in stanovanjsko gradnjo. APRON 0331-292, 331-366 19015 PRIREDITVE DUO KARINA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. 046-137 18812 DUO KARINA igra na porokah, zabavah, v lokalih. Đ46-137 18813 Narodno zabavni trio Gorenjski Nageljni igrajo na porokah in zabavah. 058-353 19020 POSLOVNI STIKI Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno mero. O 221-040 med 8. in 13. uro 17517 RAZNO PRODAM Prodam suha HRASTOVA DRVA. Draga 14, Šk.Loka 18797 Prodam suha DRVA (javor, jesen). 0621-741, zvečer 18799 Prodam BUTARE. 0632-714 18814 Ugodno prodam KOTEL za žganje in peso. 0401-404 18819 Prodam SIPOREKS 5 cm in litože-lezno KAD 70x150, tuš kad. Bajt, Pot v Bitnje 32, Kranj 18972 Prodam novo otroško ŽELEZNICO veliko na elektriko. 057-977 19009 STAN. OPREMA Prodam stilno OMARO, kavč, fotelje, ugodno. O49-470 18830 Prodam sedežno GARNITURO (kavč in dva fotelja). 0422-086 18835 Ugodno prodam novo PEČ kamin Lokatherm tip Jamnik. 0621-467 Prodam trajnožarečo PEČ. Delavska c. 13, Kranj issm ŠPORT Poceni prodam MSUČI MBX 203 cm in SMUČARSKE PALICE. 041-348 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. O 325-815 14974 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 0213 218 15190 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. O 57-214 zvečer 18075 Podjetniki! Zagotavljamo vam strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. 0216-706 18340 Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. O 329-886 184/6 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, MMTV kanala. O 310-223 18562 Vodovodne in elektro Instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev,... O 325-815 18605 NOVO VODOVODNO INSTALACIJO v hiši, kot tudi razna popravila (zamakanje, popravila bojlerjev, pip itd) ter predelavo vam naredimo strokovno in z garancijo. Delamo po celi Sloveniji. 0218-427 16610 Medicinski tehnik nudi nego na domu, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka, pedikuro. »46- 355 18806 PREVAJAM iz angleščine v slovenščino in obratno. Pokličite Zdenko na 0311-015 18837 Če potrebujete nego na domu in pomoč v gospodinjstvu pokličite na O741-067 18866 NAJCENEJŠE GLOBINSKO ČIŠČENJE talnih oblog, sedežnih garnitur, avtomobilov1 O 46-149 isaao LIKOZflR CEMENTNI IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Likozar Marjan, S.P., Benedikova 18, 64000 KRANJ, tel.:064/311-047 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 isaae ZAŠČITNE in OKRASNE kovinske mreže vam izdelamo po naročilu. O82-104 18943 dtrokovno popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. OGS SERVIS, 0211-140 18953 Hitro in kvalitetno zastekljujem vse vrste brušenega stekla. 0422-076 18973 Zastekljujem vse vrste stekla in zamenjujem razbito steklo. Đ422- 076 18974 SERVIS gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev elek. orodja. Bremec, »323-118 18978 SERVIS električnega orodja Iskra, Bosch, AEC, Makita, Blac Decker. Bremec 0323-118 18979 STANOVANJA PRODAMO 2-sobno STANOVANJE v izmeri 49,80 m2 v I. nad. Franko-vega nas. 74, v Škofji Loki. Informacije Jelovica, Kidričeva 58, «631-241, int. 204 18738. SOBO oddam zaposleni ženski na Bledu, ugodno. 0741-240 18810 Mlad par išče v najem STANOVANJE na Jesenicah ali okolici. »861-915 18845 PONUDBATEDNA: cenejše 3-sobno stanovanje 70 m2 na Zlatem polju v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., »221-353 18905 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo 2-sobno stanovanje v Ljubljani (na Brilijevi). K3 KERN Kranj, d.o.o., »221-353 18906 PONUDBA TEDNA: prodamo več GARSONJER v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, »221- 353 18908 PONUDBATEDNA: nudimo v najem 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma na Planini v Kranju. K 3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, »221-353 18918 PONUDBA TEDNA: poceni podnajemniške sobe z več posteljami v Kranju in v okolici Kranja, primerno za študente. K 3 KERN Kranj, d.o.o., »221-353, od 17. do 19. ure 18917 GARSONJERO v Kranju oddam. 0061/210-610 18935 KRANJ - Zlato polje v hiši s 5 strankami prodamo obnovljeno 2-ss 62 m2, brez CK, zelo sončno in z vrtom. APRON, 0331-292 19012 V KRANJU PLANINA oddamo delno opremljeno trisobno stanovanje z letnim predplačilom in opremljeno starejšo hišo v bližini Kranja. APRON 0331-292_19013 Na BLEDU ali v Radovljici kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. APRON 0331-292 19014 VARSTVO Iščemo varstvo za enoletnega fantka. 0325-768 i 8904 VOZILA DELI Nov odbijač za FIAT 127, ugodno prodam. O78-659 18661 Lahko PRIKOLICO za osebni avto poceni prodam. 0733-930 16802 Ugodno prodam R 4 GTL po delih in R 4 GTL poškodovano. 053-022 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. O 217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-659 ies6i Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 17533 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. O 325-981 17535 Prodam terenski avto DAIHATSU FEROZA, star 3 leta, odlično ohranjen. Informacije v večernih urah na »622-126 18373 Prodam Z 128, letnik 1984, reg. januar 95, za 1700 DEM. «41-675 18623 Prodam LADO 1500, letnik 1980, 92000 km, dobro ohranjeno, reg. 7/ 95. »721-719 18828 Prodam Z 101 POLY, letnik 12/1990 za 4200 DEM. »310-519 18833 Prodam FIAT 750, letnik 1978, v voznem stanju. »221-147 ali 403- 670 18834 HYUNDAI SALON JAVORNIK prodaja novih in rabljenih vozil, kredit, staro za novo »83-389 18641 RENAULT R 4 TL, letnik 1977, modre barve, reg. prodamo za 550 DEM. »83-389 18842 RENAULT R 5, letnik 1993 TOP FUN, rdeče barve, zatemnjena stekla 5 vrat, radio, 980 000 SIT, kredit. »83-389 18843 VABILO Center za socialno delo Radovljica vabi k sodelovanju nezaposlene ženske, ki bi bile pripravljene izvajati gospodinjsko pomoč in nego ostarelih na domu - za območje Bohinja, Bleda in Radovljice. Vse informacije dobite na Centru za socialno delo Radovljica, telefon 714-697. ALFA 33 KARAVAN, letnik 1985 4x4, motor generalno obnovljen, 5500 DEM. »83-389 18844 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Bašelj 15 A, Preddvor 18865 CITROEN GA, letnik 1981, reg. do 12/94, prodam za 1700 DEM. »891- 895 1B872 Prodam LADO 1600, letnik 1978, neregistrirano. »49-369, Voglje 35 18883 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987. »78-915 18887 Prodam dobro ohranjen OPEL RECORD 1.8 GLS. »738-818 18888 R 4, letnik 1987, 100.000 km, registriran do aprila 95, ugodno prodam. »311-056, 331-537 18893 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 9/ 89, 55.000 km, cena po dogovoru. Kavčič, Podbrezje 26, Duplje, »70- 154 18898 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1988. Zupanova 7, Šenčur, »41-662 Cenjene stranke obveščamo, da uto dobiti novo telefonsko števSto: RUBIN KOKRICA T€l.:22- 51 -51 5» i Prodam Z 128, letnik 1987, 59.000 km. Fiksna cena 2500 DEM. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 18902 Prodam OPEL KADETT SOLZA 3/ 87, za 10.200 DEM. »221-321, int. 3253 dopoldan i89i9 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, garažiran. »56-020 18920 OPEL KADETT LIMUZINA, I. 1989, lepo ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Partizanska pot 7, Kokrica Kranj 18923 Prodam R 18, letnik 1982, cena po dogovoru. »718-454 18926 ALFA 33 1.3 S, letnik 1987, rdeč, reg. do 7/95, dobro ohranjen, prodam. Cena 8200 DEM. »061/841-290 18928 Prodam R 5 GTS, 1.4. «710-725, zvečer 18937 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, dobro ohranjen, garažiran. ©401- 155 18940 Z 750 SE, obnovljeno, letnik 1980, 60.000 km, prodam, cena 650 DEM. «723-542 18941 Prodam OPEL ASTRA 1.4 LS, letnik 1992, cena 18500 DEM. «312-255 18961 Prodam R 4, letnik 1981, cena 1200 DEM. «312-255 18962 Prodam FIATTIPO, letnik 1990, cena 11.000 DEM. «312-255 18964 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, cena 12.300 DEM. «312-255 16965 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1990, cena 10.400 DEM. «312-255 18966 FIAT CROMA 2.0 IE, odlično ohranjena, ugodno prodam. «312-200 18968 Prodam OPEL KADETT limuzina 1300 S, letnik 1989. «733-430. torek ali četrtek popoldan i89so Kupim JUGO od I. 88 dalje najraje Koral 55 od prvega lastnika. »41- 893 18984 Prodam CLIO 1.2, letnik 1993, reg. do 6/95, bele barve, 16000 DEM. Glivar, Huje 7, Kranj 18989 Prodam JUGO, letnik 1986 in 40 m 2 LADIJSKEGA PODA. »41-280 18995 Prodam dobro ohranjen FIAT UNO CS, letnik 1990, 30.000 km, prvi lastnik. »41-879, popoldan 19003 ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. »328-265, 84-662 ali 323-501 17874 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. »632-330, 56-105, mobitel 0609/620-475 18922 Iščem dekle za delo v strežbi. »47- 305 18925 DISCOTEKA ARX RADOVLJICA potrebuje več deklet za strežbo v discoteki. Inforamcije osebno v dis-coteki ARX - četrtek, petek, sobota! 18927 Nudimo delo pridnim in komunikativnim osebam, ki bi si radi zboljšali svoj osebni standard. »332-061, po 20. uri vsak dan 18945 Zasebno podjetje išče sposobnega MANEGERJA! Šifra: SEPTEMBER 18952_ BISTRO "NOČ" zaposli NATAKAR-ICO. »802-173_18981 Izvajamo vse vrste fasade in notranji omet. Delamo hitro in poceni. »876-109, 169-112_19002 Zaposlimo urejenega natakarja za delo v strežbi. Pension Zaplata, Tupaliče 32, 64205 Preddvor, »45-038 19011 ŽIVALI REDNO ZAPOSLIMO 4 (štiri} kvalificirane MIZARJE z odsluženjim vojaškim rokom, od tega (t) enega usposobljenega za koordinatorja dela v proizvodnji - rjvomesečno poskusno delo. Tel.:47-350 Prodam 2-3 mesece stare ZAJCE. »802-128 18637 Kupim teden starega BIKCA simen-talca. »46-410 18788 Prodam KOZO za zakol, staro dve leti. »622-629 188O8 Trgovin MIKE'S SPORT FASHION zaposli prodajalca-ko. 0221-129, int. 2 18224 MK nudi delo ZASTOPNIKU. Zažel-jena srednja šola splošne ali komercialne smeri. O 212-260 ali 0609/ 620-560 18493 Zaposlimo dekle v bifeju. O 43-583 18602 Iščem dekle za delo v bifeju. »421-057, popoldan 18840 Pogodbeno zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami v pizzeriji. 041-233, dopoldan 18S76 Redno ali honorarno zaposlitev nudimo za prodajo tehničnega artikla. 0325-668 18878 Takoj zaposlimo PRODAJALKO v manjši prodajalni v centru Kranja. 0211-774, dopoldan 18886 Prodajamo rjave JARKICE, stare 20 tednov. Resnik, Moste 76, Komenda, tel.: 061/841-118 Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje 18831 Prodam PIŠČANCE za zakol. »45- 115 18855 TELIČKO frizijko, staro 10 dni, prodam. Sp. Brnik 60 isese Kupim BIKCA simentalca do 100 kg. 0802-726 18889 Oddajam mešančke med labradorko in nemškim ovčarjem, stare 5 tednov - pogoj svoboda, 0332-563 isb9o Prodam več mladih KRAV Flis, Studenčice, Lesce 18907 Prodam dva čistokrvna ROTVVAl-LERJA, stara 3 mesece. »713-243 Sporočamo žalostno vest, da nas je v najlepših letih življenja zapustil naš sodelavec TONE HUMAR Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Elektrotehniškega podjetja Kranj OSMRTNICA Umrla je naša upokojenka TONČKA REPOVŽ iz Stare Loke Pogreb pokojnice bo 23. 8. 1994. ob 17. uri na pokopališču Stara Loka. Do pogreba pa lezi v mrliški večici Lipica. Delavko bomo ohranili v lepem spominu. Delavci ODEJE iz Škofje Loke OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ GORIČNIK delavec sekretariata SO in IS občine Radovljica Od njega se bomo poslovili v sredo, 24. avgusta 1994, ob 16. uri na pokopališču v Radovljici. Delavci sekretariata in upravnih organov Skupščine občine Radovljica Radovljica, 22. avgusta 1994 Prodam BIKCA simentalca, 100 kg. Zevnik, Poženik 4, Cerklje i8wi Prodam težke PURANE za zakol. Po želji zaklane. Lahovče 19, Cerklje, •421-717 18993 Prodam TELETA za zakol. Cešnjevek 8 18930 Prodam lepo SVINJO za pleme. »242-288_18931 Kupim do 10 dni starega TELIČKA simentalca in 250 kg. »061/841-108 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. »70-663, Krivic, Ljubno 14, Podnart_18967 Prodam ODOJKE. »49-252 18970 Prodam BIKCA simentalca 230 kg. »061/627-767_18982 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare 5 tednov. »57-500 PODARIMO 7 tednova stara KUŽKA mešančka, dobrim ljudem. »632- 027 18988 Lahko se dobiji PLEMENSKI PETELINI. Žabnica 39, »311-767 18994 Prodam PUJSKE stare 6 tednov. »733-695 18999 Prodam 100 kg težkega BIKCA simentalca za nadaljno rejo. »725- 916 19006 Kupim 10 dni starega TELETA. »738-876 19010 Prodam TELIČKO simentalko za pleme. »70-382 19019 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga dobra sestra FRANČIŠKA LAVRIČ iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. Sestra Manca vsi nečaki in nečakinje Trboje, Naklo, Valburga, Kranj, 15. avgusta 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža STANETA PREŠERNA z Bleda se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govorniku in solistu za zaigrano Tišino in pogrebnikom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Mari ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje celo je bilo življenje. Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice ANE KOZINA roj. 1914, p.d. Martinove mame iz Čirč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazih sožalje, nam kakorkoli pomagali, mami v slovo darovali cvetje in sveče in se prišli poslednjič poslovit od nje. Posebej hvala pevcem, zvonarjem in praporščaku. Vsa zahvala gre g. župniku S. Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste s tiho molitvijo bili z nami in vsem tistim, ki ste našo mamo pospremili k zasluženemu večnemu počitku - Bog povrni. VSI NJENI Čirče, 13. avgusta 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, tete, botre in svakinje MARIJE GROS roj. Zorman, iz Srednje vasi 18, Gorice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč. Hvala Gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem kvinteta bratov Zupan za lepo petje. Hvala tudi gospodu Jeriču za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Mož Filip, brata Janez in Tone ter ostalo sorodstvo Srednja vas, Voklo, Dombirn, 1L avgusta 1994 OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, oče, sin, brat in stric TONE HUMAR roj. 8. 12. 1946 Od njega se bomo poslovili v sredo, 24. avgusta 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Vera, sin Toni, mama Angela, sestra Tatjana z družino in drugo sorodstvo Kranj, 21. avgusta 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu starosti po dolgotrajni bolezni zapustil oče, mož, brat, tast, ata, stric FRANC HRIBAR s Kokrice, Golniška c. 32 mizarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 24. avgusta 1994, ob 16. uri izpred mrliške vežice na Kokrici na tamkajšne pokopališče. Vedno nam bo ostal v spominu. Žalujoči: žena Štefka, sin Brane z družino, hči Irenca, bratje Andrej z ženo, Stane, sestra Marija, vnuki Saša, Polona in Rok ter ostali sorodniki in prijatelji ZAHVALA Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, atija, starega ata, tasta in brata JANEZA DEBENCA iz Puštala pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč. Posebno zahvalo dr. Mileni Novak-Medič za nudeno pomoč v času njegove bolezni, vsem patronažnim sestram, osebju UKC - oddelek nevrološka klinika, g. župniku Alfonzu Grojzdku, pevcem kvarteta SPEV, ter pogrebnemu zavodu AKRIS. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 16. avgusta 1994 V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar vas je usoda odtrgala od nas VELINKA ŠILJAK TANJA ŠILJAK SEAD NALIĆ Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanje in ki ste jih imeli radi, ter še danes obiskujete njihov grob. Žalujoči: mož in oče ter ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Passau, 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANGELE BELEHAR se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in prižgali sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za besede tolažbe, pogrebni obred in sveto mašo, pogrebni službi Navček ter pevcem za zapete pesmi. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI Voklo, avgust 1994 V SPOMIN Kdor iivi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. Delo, skromnost in poštenje, tvoje celo je bilo življenje. V ponedeljek, 22. avgusta, je minilo tri leta, odkar smo se poslovili od moža, očeta in starega očeta FILIPA REKARJA * Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJEGOVI Jesenice, 23. avgusta 1994 Novo obpotno znamenje v Zakobiljku - Zadnjo julijsko nedeljo je bil v vasici Zakobiljek v Poljanski dolini pravi vaški praznik. Poljanski župnik Miro Bonča je namreč posvetil novo obpotno znamenje na začetku vasi, na "karlejžu", kot pravijo domačini Nackovi, najbližji križu, so bili pobudniki zanj, kajti kar sram jih je že bilo, da ima vas tako slabo znamenje. Saj je bilo svoj čas lepo, leta 1956 so ga postavili, a leta so naredila svoje. Hitro je vas stopila skupaj, vsak je nekaj prispeval, Bradeškov Tone je naredil sam križ, Vrbnčev Janez je v Retečah pri Škofji Loki poiskal rezbarske ga mojstra Lojzeta Igličarja, da je naredil Kristusa in 31. julija se je ob njem zbrala vsa vas. Gospodinje so po lepi vaški navadi napekle dobrot in naredili so si prijetno nedeljsko popoldne. Zakobiljek, ta lepa vasica blizu Javorij pod Blegošem pa je zdaj še prijaznejša. - Foto: D.D. Še nekaj prostih sedežev v Glasovem avtobusu Na Radgonski sejem V Glasovem avtobusu za celodnevni izlet na Radgonski sejem v soboto, 27. avgusta, je le še nekaj prostih sedežev. Če si želite ogledati sejem v Gornji Radgoni, Vas vabimo, da se nam pridružite - Informacije in prijave po telefonu 064/ 223 - H1 ali 223 - 444. Cena (prevoz + vstopnica + okrepčilo na poti): 2.500 SIT; za naročnike Gorenjskega glasa ln družinske člane le 2.100 SIT; za naročnike s plačano celoletno naročnino samo 1.900 STT. Kolesar vozil po sredini ceste Škofja Loka, 21. avgusta - V nedeljo pet minut pred drugo uro zjutraj se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki pripetila huda prometna nesreča. Iz Studenega sta v smeri proti Železnikom vozila dva kolesarja, eden pravilno po desni strani, 19-letni Aljoša K. pa je vijugal po sredini ceste. Nobeden od njiju na kolesu ni imel prižgane luči. Za kolesarjema je iz smeri Selc z osebnim avtomobilom lada pripeljal 37-letni Srečko B. Kolesarja je prepozno opazil in zato je s prednjim levim delom vozila zadel kolo Aljoše R. Kolesar je padel na motorni pokrov in udaril ob vetrobransko steklo, nato pa padel na cesto. Avtomobil je potiskal kolo po cesti še 23 metrov naprej. Kolesar je v nezgodi utrpel še posebno hude poškodbe glave. Policisti so zanj in za Srečka B. odredili pregled krvi, pri čemer so ugotovili, da je imel Srečko B. v krvi 2,8 promila alkohola. Izsilila prednost Poljane nad Šk. Loko 17. avgusta - V sredo se je na regionalni cesti Škofja Loka -Gorenja vas izven naselja Poljane pripetila huda prometna nezgoda s smrtnim izidom. 61-letna Ana K. iz Hotavelj je osebnim avtomobilom citroen AX po lokalni cesti pripeljala iz smeri Poljan proti regionalki. Pri prečkanju križišča je izsilila Erednost vozilu Renault traffic, i ga je upravljal 39-letni janež K iz Bukovice. Kljub zaviranju je trčil v desni bok vozila AX, ki ga je obrnilo za 180 stopinj, zaneslo preko pločnika, kjer je trčilo v prometni znak in nato zdrselo po bregu šest metrov pod cesto. Sopotnica Marija K., rojena leta 1909 je dobila hude telesne poškodbe, zato so jo 501 nagrada Gorenjskega glasa Kranj, 21. avgusta - V nedeljo zvečer, prav na 50. obletnico izhajanja Gorenjskega glasa in ob zaključku letošnjega Mednarodnega Gorenjskega sejma, smo izžrebali tudi nagrade, ki smo jih pripravili za naše zveste naročnike. Ob prijetnih zvokih ansambla Jevšek smo pod budnim nadzorom tričlanske komisije iz našega nagradnega bobna potegnili prvih deset lepih nagrad. Nagradno vprašanje je bilo letos sicer nekoliko težje, vendar pa, če ste pozorno brali časopis, ni bilo težko ugotoviti, da je prvič izšel leta 1944. Ob 501. obletnici sejmarstva v Kranju, smo letos pripravili 501 nagrado, v skupni vrednosti več kot poldrugi miljon tolarjev. Prvo nagrado, zlato verižico zlatarne Goldie iz Radovljice v vrednosti okoli 30 tisoč tolarjev je prejela naša dolgoletna naročnica Van-da Šranc Bila je presrečna, ko ji je direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec na njenem domu na Spodnjem Plavžu na Jesenicah lastnoročno izročil lepo in vredno verižico, ki si jo je takoj pripela. Več na 2. strani • D .S. - Foto: J. Pelko odpeljali v ljubljanski UKC, kjer pa je poškodbam podle- f;la. Voznica Ana K. je dobila e lažje telesne poškodbe, nobena od njiju pa ni bila pripeta z varnostnim pasom. Iz cisterne uhajal plin Jeseniški policisti so se v nedeljo zjutraj nekaj po osmi uri ukvarjali z uhajajočim plinom. Plin propan oziroma mešanica ogljikovodikov, so bili namenjeni v Avstrijo. Plin je uhajal iz ene iz železniških cistern, last hrvaških železnic. Policisti so se na železniško postajo odpravili skupaj z gasilci, kjer so ugotovili slabo privitost enega od ventilov in slabo tesnilko. Ventil so privih in cisterno napotili na namembno postajo, o vsem pa tudi obvestili tudi avstrijske kolege. Plin propan je brez vonja, zmešan z zrakom pa tvori meglico, ki se zadržuje pri tleh. Za okolje v manjših količinah ni nevaren. Zaradi nezgode je bil promet na železniški postaji na Jesenicah zaprt približno 15 minut. Še dan prej se je na isti železniški postaji pripetila še ena nezgoda z materialno škodo. Eden od vagonov, ki je imel odprta vrata je oplazil steber električnega voda pri eni od kretnic. Policisti so zadevo predali temeljnemu javnemu tožilstvu, svoje pa bo povedala tudi strokovna komisija za železnice. Zasegli ukradeno kolo V nedeljo so jeseniški policisti v bližini železniške postaje na Jesenicah zaustavili 17-let-nega kolesarja. Po poizvedovanju je kolesar povedal, da se vrača z vikenda v Kranjski Gori, vendar so policisti po Ereverjanju številk na ogrodju olesa ugotovili, da je bilo v Kranjski Gori ukradeno, kar je kolesar tudi priznal. Sledi ovadba. KRIMINAL Zadevo "Kranjska noč" bo obravnavala komisija MNZ Načelnik uprave za notranje zadeve v Kranju Ivan Hočevar je v zvezi s tragično preminulim Gašperjem Miheličem, ki je umrl za posledicami poškodb dobljenih v času Kranjske noči, povedal, da so po večkratnem zaslišanju domnevne priče dogodkov svobodnega novinarja Mitja O. ugotovili, da gre za zavajanje, zato so proti njemu napisali ovadbo. Mitja O. je namreč večkrat spreminjal svoie izjave, ki pa so tudi v popolnem nasprotju z izjavami drugih prič in tudi z izjavami dekleta, ki je spremljalo nesrečnega Gašperja. Sicer pa v zvezi s preiskavo o dogodku trenutno ni novih informacij. Kranjski kriminalisti so zadevo skupaj z vso dokumentacijo (ki vključuje tudi prepis z magnetofonskega traku o pogovorih med policisti in dežurnimi v OKC) dostavili Ministrstvu za notranje zadeve, nadaljnjo preiskavo pa bo vodila njihova komisija. Potrebno je tudi počakati na rezultate obdukcije pokojnega Gašperja, ki bo tudi podrobneje pojasnila vzroke smrti. Poskus umora Kriminalisti so v petek zvečer ob 22. uri v Tržiču obravnavali poskus umora. Osumljenec 47- letni L.A. iz Tržiča je z nožem, ki je imel 14 centimetov dolgo rezilo, večkrat zabodel 45- letno L.L.. L.A. je zabadal v Eredel vratu, tako, da je .L dobila hude telesne poškodbe. Poškodovanko so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju, storilca pa so skupaj z ovadbo privedli pred dežurnega sodnika, ki je odredil pripor. vih gostov, s katerimi so imeli gostinci neporavnane račune, dvakrat so obravnavali tatvini kolesnih pokrovov na avtomobilih, eno tatvino kolesa z motorjem in eno odvzeto kolo. Na sejemskem parkirišču se je pripetilatudi prometna nezgoda z manjšo materialno škodo. Hišna številka in vsak teden srečna družina Taksne sreče se nisem doživela Tokrat se je sreča ustavila v Zbiljah 59 pri Anici Žavbi. Čez leto dni bo stara 70 let. Pred 25 leti ji je umrl mož in potem je s štirimi sinovi - Antonom, ki dela na Radiu, Andrej je taksist v Ljubljani, Marko ima lesno trgovino, Ivan, najstarejši, pa je doma na čakanju - zgradila hišo v Zbiljah. Saj ne morem verjeti, da je res. Takšne sreče Še nisem doživela. Nikdar do zdaj še nisem ničesar dobila. Vedno sem morala vse sama prislužiti in pridelati Nimam Gorenjskega glasa, čeprav sem že večkrat slišala, da je to zelo zanimiv Časopis. Najbrž se bom naročila nanj. O nagradi so me obvestili domačini Bralka iz Mavčič je namreč obvestila prijateljico V Zbiljah, potem pa sem še pri Župelnu v Smledniku dobila Gorenjski glas in tako smo ugotovili, da ne gre za nikakršno pomoto. Skromno živim. Doma sem sicer iz Podobena pod Javorjami v Poljanski dolini Imeli smo kmetijo, zato se tudi v Zbiljah rada ukvarjam z vrtom, imam pa tudi kozo, zajce, kokoši; včasih pa sem imela tudi kravo in bika. Tale nagrada mi bo prišla zares zelo prav, saj bi šla rada letos v toplice. • A. Žalar TRŽIŠKI ŽUPAN SPREJEL MLADE FRANCOZE -Med 21. in 31. avgustom 1994 je na obisku pri tržiških vrstnikih skupina 12 mladih Francozov iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš. Lani so bili Tržičani gostje v Franciji, letos pa Francozi vračajo obisk, ki sodi v izmenjavo dijakov in študentov med obema mestoma Kot je med ponedeljkovim sprejemom v Tržiču obiskovalcem zaželel tržiški župan Peter Smuk, naj bi se pri tržiških družinah počutili kar najbolje in spoznali čimveč lepot naše dežele. Izrazil je upanje, da bodo srečanja mladih osnova za nadaljnje sodelovanje med mestoma, ki bosta prihodnje leto praznovala 30-letnico pobratenja Ker je vodja skupine mladih Francozov Djamel Gaueche v ponedeljek slavil 32. rojstni dan, mu je župan izročil skromno darilo, vsem pa je izrekel prisrčno dobrodošlico. Danes se gostje mudijo na planinskem izletu na Kofce in Veliki vrh. • Besedilo in slika: S. Saje Ni čudno, da je hotel pobegniti V stanovanju ukradeno blago Kranj, 19. avgusta - Ko so kranjski policisti prejšnji petek nekaj pred polnočjo iskali pobeglega voznika stoenke, ki je bu udeležen v prometni nesreči, so nepričakovano razvoz fali Še vlom v trgovino na Brezovici. Že med pregledom stoenke ie policiste začudila precejšnja količina različnih cigaret in prehrambenih izdelkov, ki so bili \ avtomobilu. Lastnico avtomobila so našli doma, pri njej pa tri goste: 38-letnega B. B. iz Idrije, ki začasno stanuje v Kamniku, 30-letnega J. K. iz Kamnika in 30-letnega J. M. iz Vnanjih goric- Ko so bežno pregledali stanovanje, so policisti zapazili več predmetov z nalepko Mercator Dolomiti na Brezovici. Kasneje so ugotovili, da je omenjena trojica skupaj z L. L. iz Ribnice, ki {'e vozil stoenko, vlomila v trgovino na Brezovici, ukradeno )lago pa so nato pripeljali v Kranj. Gre za stare znance policije, ki so jih Kranjčani predali sodelavcem v UNZ Ljubljana. • H. J. Na sejmu ni bilo resnejših intervencij Kranjski policisti na letošn-em Mednarodnem Gorenjskem sejmu niso imeli pretiranega dela. Vsega skupaj so opravili tri manjše intervencije, predvsem zaradi prepirlji- ZARADI NA&L3AJ RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN