POGOVOR S PREDSEDNIKOM NAŠEGA IZVRŠNEGA SVETA MIROM SOTLARJEM O PRESTRUKTURIRANJU GOSPODARSTVA
Brez znanja ne bo razvoja in ne prestrukturiranja
Pogostokrai imamo priložnost slišali ali prebrati bcsedi prestruklu-riranje gospodarstva, /lasti zadnje čase. ko podatki kažejo, da vse več delovnih organizacij posluje z rdečimi številkami. Najbrž večina od nas nima natančne predstave o teni, kaj naj bi ta pojem pomenil, mi-slimo pa, da gre za nekaj novega. drugačnega, boljšega, za spremem-be, ki naj bi kolo našega gospodarstva zavrtelc v boljše čase. Da bi si bolj jasno izoblikovali podobo o preslrukturiranju gospodarstva, smo za pogovor /aprosili predsednika izvršnega sveta naše občinske skupščine Mira Sotlarja.
Kaj pravzaprav razumemo pod pojmom preslrukturiranje gospodarstva?
Tudi tisti. ki delamo na ra-zvojnih programih. se včasih sprašujemo, kaj to je. V naši družbi še nismo natančno določi-li. za kakšne premike pri tem gre. V razvoju industrije smo v pre-teklosti imeli tako imenovano tonsko obdobje, obdobje ek-stenzivnega razvoja, uspehe smo merili v tonah. količina je bila prvo merilo. Kasneje smo začeli tehtati v kilogramih, pomembne so postajale tudi druge prvine. Danes bi radi, da bi se premikali v smeri gramskega obdobja, ki pomeni razvoj mikroelektroni-ke, novih materialov, več pou-darka je na raznovrstnosti in ka-kovosti. Najnovejše obdobje. v katerega pri nas še nismo vstopi-li, bo vakuumsko. Zanj so zna-čilne finančne storitve, raziska-ve, informacijski sistem in sveto-vanje. Takih podjetij. ki bi jih lahko tako označili. je zdaj v Slo-veniji le nekaj.
Kje smo po vašem mnenju v naši občini v tem trenutku?
Raziskava o tem doslej ni bila narejena, čeprav bi bilo to po-trebno storiti vsaj v vsakem srednjeročnem            obdobju.
Osebno mislim, da smo med ki-logramskim in gramskim obdob-jem. bolj v prvem kot v drugem.
Kako naj bi v naši občini pote-kalo prestiukturiranje gospodar-stva?
Tiste delovne organizacije, ki so požrešne pri porabi energije in surovin. so se zavezale. da bodo spremenile strukturo svoje proi-zvodnje tako. da se bo njihova poraba zmanjšala, izboljšala pa kakovost in izbor njihovih izdel-
kov. V tej smeri gredo tudi neka-tere investicije. kot na primer Papirnica Vevče in Velana. Na žalost pa imamo v občini še pre-malo bančnih storitev in storttev na področju informacijskcga si-stema. Prav pri tem je bilo v zad-njem obdobju premalo storjene-ga.
Kakšno strategijo pa je pri pre-strukturiranju gospodarstva za-črtal naš i/vršni svet?
Strategija tcmelji na izdelavi razvojno-tehnoloških progra-mov posameznih ozdov do leta 1990. Ozde, ki med seboj mejijo v nekem okolišu. smo zadolžili, da sodelujejo in pripravijo uskla-jene programe.
Bi lahko natančneje razložili, kaj to pomeni?
Pomembni pri teh programih so dogovori glede varstva okolja in meja —če na primer neka de-lovna organizacija potrebuje nekaj metrov prostora več za uresničitev svojih načrtov, ji bo te dostopila druga. Ko so ti pro-grami verificirani, lahko ozdi pridobijo pri treh republiških za-vodih mnenje v zvezi s hrupom, varstvom zraka, vode in požarne varnosti. Na osnovi teh mnenj smo za nekatere planske celote že izdelali načrte. S takim nači-nom smo prisilili ozde, da ra-zmišljajo o razvoju, in sicer o takem, ki je za današnjo stopnjo primeren tudi z vidika posegov v okolje.
V občini ne mislimo, da so pre-strukturiranje gospodarstva le nove naložbe, tudi z majhnimi tehnološkimi posegi v proizvod-njo je mogoče pogostokrat priti do bistvenih sprememb. Pone-kod so s trženjem in izboljšanjem organizacije, torej s premiki brez
vlaganj. dosegli več kot z mega-lomanskimi investicijami. Se pa v neki delovni organizaciji posa-meznih razvojnih faz seveda ne da preskočiti. Tak primer je bil pred leti Julon, ki je brez pre-hoda prešel v višje obdobje in je zato investicija takrat veljala za zgrešeno, histvo pa je bilo v tem, da je bilo njihovo znanje za to raven še premajhno.
Iz delegatskih klopi pa tudi od kje drugje je včasih slišati, da gre razvoj taku hitro dalje, da ni vredno planirati.
Sam mislim, da bi vsaka ozd morala iraeti izdelano strategijo svojega razvoja. Največkrat pa nimajo podrobnejših podatkov o tem, k je so. Osnovno bi bilo, da bi analizirali konkurente na trži-šču, ugotovili, kje so v primerjavi z njitni oni, in kaj morajo glede na to storiti.
Kje vse se že lotevamo pove-zovanja ozdov pri uresničevanju skupnih  razvojnih  programov?
V industrijski coni v krajevni skupnosti /elcna jamažedelajo
Miro Sotiar: »Prestrukturiranje gospodarstva niso le naložbe« (Foto: D. J.)
programe. o katerih smo govori-li, vendar je vse še v fazi nastaja-nja in preverjanja. Mi želimo, da bi na teh prostih površinah ra-zvijali bolj intelektualne stontve, tudi zato, da bi spremenili miscl-nost ljudi. S strani ozdov je ve-liko zanimanja, vendar ne vemo, če se bo vse realiziralo in težko bi
bilo  zdaj   karkuli  konkretnega našteti.
Zadnje čase nam je uspel večji zasuk na bolje v drobnem gospo-darstvu v obrtni coni ob Zaloški cesti. Če se nam bo posrečilo zainteresirati obrtnike za vlaga-njc denarja v tiste dejavnosti. ki jih žclimo razvijati, bomo precej popestrili ponudbo. Radi bi kaj storili tudi na področju gostin-stva. Prav zdaj opravijamo izbor za gostinski objekt, ki naj bi imel kompletno ponudbo, stal pa bi v Novih Jaršah v bližini E-centra.
Ob primeru Julon ste se dota-knili znanja in njegovega po-mena za uspešno prestrukf urira-nje gospodarstva. Mnenja o tem pa so deljena. Nekateri pravijo. da industrija, taka kot je, ne po-trebuje bolj šolanih Ijudi, drugi pa trdijo — ravno obratno — da brez njih ne bo sprememb na bolje v gospodarstvu.
Potrebujemo izobražen ka-drovski potencial. predvsem pa inovativne in kreativne Ijudi, to pomeni take, ki znajo dobre ideje tudi uresničiti v praksi. Dejstvo je. da je včasih znanje več pomenilo kot danes in Ijudje so se bolj množično izobraževali ob delu in iz dela. Bilo pa je ob-dobjc, ko je argumentirano pri-kazovanje nekih podatkov stro-kovnjaka bilo pogostokrat ozna-čeno kot tehnokratsko. Znanje je izgubilo veljavo in njegova cena je zdaj majhna. Če bodo v delovnih organizacijah spoznali, kakšno znanje potrebujejo, bodo zaposlo^ali strokovnjake. Težava pa je v tem, _da je take Ijudi tudi treba znati zaposliti. Tudi zato med drugim potrebu-jemo strategijo tehnološkega ra-zvoja. Tisti. ki vodijo organiza-cije združenega dela. imajo danes veliko možnosti za izobra-ževanje in usposabljanje. Če boclo oni začutili nujo po dodat-nem znanju. bodo s svojim zgle-dom pritcgnili tudi druge. zahte-valitudiodnjihširjenjeznanjain jim to tudi omogočili.
DARJA JUVAN