List 11. Tečaj LX in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemije npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic*. Ljubljani 14. marcija 1902. ' 1 1 r t ' • 9 1 ' I 1 ' I 1 ' V 1 ' I ' ' I 1 ' f 1 f I * t X * ¥ rI f ^ ** '«r^ T ~ jr ^ V 'i ^ ^ J* nP 'Xs * « * ¥ riT r # ** * ' Izumiranje Slovencev". St. Peterburgskie Vedomosti" so te dni priobčile članek, v katerem govore kar naravnost o izumiranju Slovencev. Smo-li res že tako daleč, da je opravičeno govoriti o naši narodni smrti? Če premotrimo,resno in objektivno naš položaj, moramo sicer reči, da tako daleč pač še nismo, da bi se moglo govoriti o izumiranju našega naroda, res pa je, da je naš položaj jako kritičen, tako kritičen, da postane ginevanje našega naroda v bližnji bodočnosti lahko aktuvelno. Pri razmišljevanju o našem narodnem položaju masa naroda pa je postala skoro popolnoma indife- rentna. Res je, da od mase naroda, ki se težko bori za vsakdanji kruh, ni mogoče pričakovati posebne vneme za stvari, ki se ji zde zgolj idealnega pomena, ali pričakovati bi bilo vsaj nekaj moškega ponosa in nekaj ljubezni za besedo materino. Pa še tega ni dosti, o kakem narodnem fanatizmu pa še govora ni. To je kruta istina, ki se da lahko s tisoči izgledi navesti. Najbolje jo ilustruje dejstvo, kako po nekod prehajajo ljudje iz jednega tabora v drugi Taki možje, ki so na Koroškem bili pred desetimi leti še navdušeni Slovenci, so pri zadnjih volilvah glasovali za nemške nacijonalce. Tudi na Štajerskem se to ponekod opazuje, kakor tudi v Istri in v tržaški okolici kdor pozna našega gorenjskega kmeta, tisti ve, da bi se tudi tu zgodili taki slučaji, če bi tako nanesla prilika. m Zaostali smo v narodni zavednosti, da je groza, moramo vedno imeti pred očmi dejstvo, da nas je Pa tudi v nravnem oziru je vedno slabeje. Sodne po številu jako malo. Vseh Slovencev nas je komaj obravnave za jedno londonsko predmestje, a ta naša malošte- kažejo f kako ljudstvo nravno propada vsled strašnega alkoholizma in kako tudi telesno vilnost zahteva, ako hočemo ohraniti svojo narodno nazaduje. V tem oziru je povsod jednako; najslabše individualnost, od nas veliko več, kakor drugih narodov. od je menda še v Slovenskih goricah mej viničarskim proletarijatom in v Istri. Imeli smo priliko govoriti z Jedno je gotovo: Odločitev v borbi za naš različnimi duhovniki, ki so ljudstvo spoznali v spo- narodni obstanek je odvisna od moči naše vednici. in narodne zavednosti, od narodove nrav- so nam odkrito priznali, da se je v nosti in gospodarske krepkosti. našem ljudstvu začelo tako moralno propadanje, da še pojma nima, kdor ni spovednik. Zal, da se mi v nobenem teh ozirov nismo po-vspeli tako visoko, da bi mogli z zaupanjem gledati v prihodnjost; nasprotno, razmere ozirih jako neugodne. so v vseh teh Govori se mnogo o naši narodni zavednosti. gospodarskem oziru pa je naše nazadovanje celo občutljivo. Kmetijstvo je popolnoma pasivno. Veleposestniki razkosavajo svoja posestva, kajžarji in kmetijski delavci beže trumoma v Ameriko, v Nem- čijo in v druge kraje. Köflachu, v Eisenerzu, v obrambo naše individualnosti bi bilo potrebno, da Ljubnu, v Judenburgu, v Fohnsdorfu je že več Slo- smo v narodnem oziru še veliko zavednejši, kakor vencev kot Nemcev, seveda se Slovenci kar čez noč naši sosedje, v resnici pa se Lahom in Nemcem še germanizirajo. Tudi v raznih ogrskih rudnikih je vse od daleč ne moremo primerjati. Resnične zavednosti polno naših ljudi, koliko pa jih gre v Ameriko, se je nekaj mej srednjim stanom in mej boljšimi kmeti, ne da preračunati. Ljudje puste hišo in posestvo Stran 102. Letnik LX - •— ■ i ■ m ■ ■ — 1 » ■ w • —*-— - vun MB t- « • i ■ — ■ w —- -1" ■ M - m —• ----. ■ IM—- --— ■ - m ^ . — — , m — ■ __— _ — - . —v — —, --— — —- ■ » » ■ ■ ■ ~■ "" * —----* 1 —. propasti in gredo po svetu. Naj si tudi pošljejo nekaj denarja domov, to ni nič v primeri s tem, kolikor so ponesli seboj. Račun a se povprek, da tisti ki se izselijo, poneso na leto seboj za 100.000 kron več, kakor pride iz Amerike denarja domov Tako izgublja narod ne le na številu ampak tudi na premoženju, sicer je pa vsled pasivnosti vseh kmetij prav gotovo, da pride dan, ko bodo izkrvavele. Kmetijski stan torej gineva, srednji stan pa se gospodarski nikakor ne razvija. Abstrohirajmo od Kranjske. Tu je naravno, da Nemci pojemajo, ker je priseljevanje večinoma nehalo izumši Gorenjska, sami iz sebe pa se Nemci ne morejo pomnoževati. Toda zunaj Kranjske ni opazovati skoro nič napredka. Skoro povsod se je nemški in laški srednji stan tekom zadnjih dvajset let bolj pomnožil, kakor slovenski. Industrija je vsa v tujih rokah, tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem pa je večinoma tudi obrtnija in trgovina nemška in laška. Z ozirom na naraščanje gospodarske moči Nemcev in Lahov se mora reči, da je bilo naše napredovanje premajhno, da ni v razmerju z napredovanjem naših narodnih nasprotnikov in da smo torej prav za prav tudi na tem polju nazadovali. Tak je dejanski naš položaj. Vesel pač ni in če pojde tako naprej, pride kmalu čas, ko se bo res smelo govoriti o izumiranju Slovencev. Tolažilno je jedino to, da se te naše razmere še dajo z boljša t i, da ni še vse izgubljeno. Kaj pa bi bilo v tem oziru storiti, o tem izpregovorimo o drugi priliki. —š. Gospodarsko nazadovanje v Bosni in Hercegovini. Kallayjeva vlada si na vse načine prizadeva, utajiti nezadovoljstvo v Bosni in Hercegovini, pri čemer ga podpirajo tudi oficijalni organi na Dunaju. Vpliv tega skupnega aparata je, da se na Dunaj in v javnost sploh le malo izve o resničnem položaju v okupacijski pokrajini. Saj niti ljudskim deputacijam ni mogoče razložiti svojega gorja na najvišjem mestu. Vsako tozadevno gibanje se proglasi revolucionarnim. Kailay ne trpi v svojem področju drugega političnega naziranja, kakor ono, ki ga sugerirajo nje govi organi. Ali pa ima prebivalstvo Bosne in Hercegovine res vzrokov, biti s sedanjo upravo nezadovoljno ter hvaliti prejšno turško vlado? Ti stvari so, ki tako nezadovoljnost opravičujejo. Kailay noče upoštevati individualnosti domačinov glede varstva in jezika ter povsod protežira nemški kapital in nemško kulturo. Izseljevanje mohamedanov se neprestano množi, kar je zopet posledica brezštevilnih eksekucij. Pred okupacijo niso poznali v Bosni in Hercegovini javnih eksekucij zemljišč, še le odkar se je tudi v teh deželah upeljal „moderni" kataster z zem-ljiščnimi knjigami, množijo se javne prodaje uprav grozovito. Vsaki teden prinaša organ bosansko-herce- govske vlade po trikrat zaznamek javnih eksekucij, % a to dostikrat na dveh polnih straneh. Takih eksekucij se tedaj sme računati na leto do 1500, s čemer je povedano, da se ravno toliko rodbin požene vsako leto s podedovane zemlje. Po zadnjem štetju je v Bosni in Hercegovini 115.375 takih posestev, ki se smejo obdolžiti. Če primerjamo to število z vsakoletnimi eksekucijami, vidimo, da pride na leto 1*24 % vseh posestnikov na boben. Zelo značilno je, da zadene največ eksekucij mohamedane, na pr. leta 1895. celih 35 %. Ali je potem okupacijski vladi še treba iskati drugih vzrokov za množečo se izseljevanje mohamedanov. Največ eksekucij — 33 % — se izvrši na pri-ganjanje bosanskohercegovske „priv. deželne banke potem se zelo pogosto oglaša „b. h hipotečna banka", nič manj siromakov pa imajo na vesti židovski upniki. Čestokrat se izvršijo eksekucije zaradi dolga 15—20 gld., a na več se pogosto ne ceni cela bajta obupanega dolžnika. S tem zneskom pa se potem jedva pokrijejo inseratni stroški pri razglasu ekseku-cije v vladnem listu. O „blagostanju" v Bosni in Hercegovini govori pač najjasneje dejstvo, da je v glavnem mestu Sarajevu okoli 400 hišnih posestnikov, katerim mora „javna milosrčnost" skrbeti po zimi za kurjavo, a Mostaru mora celo občina takim purgar jem popravljati na lastne stroške hiše, ker so njihovi prebivalci sicer v vedni nevarnosti, da jih podrtije ne podkopljejo. Tako izgleda gospodarski napredek v Bosni in Hercegovini po 201etnem osrečevanju. Politični pregled. Državni zbor. — Specijalna razprava o proračunu leze po polževo, vrh tega pa jo zadržujejo še vsakovrstne druge stvari. Tako je imela zbornica zaradi izjemnega stanja v Trstu dolge in burne razprave. Seveda so bile vladne odredbe vse odobrene. Ministrski predsednik je posegel v razpravo z jako rezkim govorom, Češ, da v Trstu še sedaj ni miru in da se izjemne naredbe ne odpravijo, dokler se mir popolnoma ne povrne. Razprava o proračunu ministrstva notranjih del je končana in se sedaj obravnava o proračuau domobranskega ministrstva. V debati o ministrstvu notranjih del je imel Körber jako lep govor o uradniški nepristranosti v narodnem in političnem oziru, vender je ves svet prepričan, da ostanejo Körberjeve besede vsaj kar se tiče nemških in laških uradnikov le teorija. Viharno debato je provzročil Chocov nujni predlog zastran vsakovrstnih krutosti in krivičnosti v armadi. Odobren je bil budgetni provizorij, ki ga je vlada zahtevala za meseca april in maj, ker sodi, da proračun ne bo prej dognan. Pred Veliko nočjo pride še na vrsto proračun naučnega ministrstva. Tu se vname zaradi Celja velika debata. Letnik LX. NOVICE Stran 103. Mladočeški jezikovni načrt. obelodanila načrt za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem, ki ga je izdelala mladočeška stranka za Te dni je „Politik" velik in njen vpliv sega tako globoko v gospodarsko predstojeČe spravne konference. Principijelna podlaga temu načrtu je: strankami se mora povsod na češkem in na Moravskem obravnavati v njihovem jeziku, notranji življenje cele dežele, da je volitev splošnega pomena. Nove volitve v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko se bodo vršile v kratkem. Reklamacijsko in sedaj uradni postopanje je bilo dne 5. marcija končano jezik pa naj se uredi po večini prebivalstva. Nemci seveda je vsak dan pričakovati razpisa volitev. tudi s tem načrtom niso zadovoljni, ker zahtevajo, da morajo Čehi biti v nemških okrajih jezikovno brezpravni. Ogrska. Te dni se je v ogrskem ministrstvu zgo- tem pa zopet domobranski minister Fejervary neče biti skupaj na krmilu, ker se ne strinja z njegovimi političnimi in državnopravnimi nazori. Čuj e se, da hoče Fejervary odstopiti. Srbija. — Alavantićev poskus, provzročiti v Srbijo revolucijo, da Alavantićev poskus, provzročiti v se odstranili Obrenovići in na njih mesto posadili Karagjorgjevići, je obudil največjo senzacijo kaže, da morajo Karagjorgjevići vender še imeti veliko slombo v Srbiji. Ogrska vlada se dela, kakor bi zdaj za-šele prišla na to, kaj se vse pripravlja na njenem ozemlju, a te njene nevednosti jej vsaj v inozemstvu ne verjamejo, nego so prepričani, da so bili na Ogrskem dobro podučeni o tem, kar se pripravlja, toda pustili so Karagjoigjevićeve agente svobodno agitirati, ker žele, da bi Obrenovići padli. Črna gora Drugi sin Črnogorskega kneza, princ Mirko se je zaročil s hčerjo srbskega polkovnika Konstanti- Ta zaroka utegne postati politično jako pomembna, novića. Pri letošnjih volitvah se bo volilo prvič dila prememba. Trgovinski minister Hegedüs, jeden najbrez-obraznejŠih špekulantov, je odstopil. Na njegovo mesto je prišel vodja bivše narodne neodvisne stranke Ferdinand Horanezky. udov, ki novem volilnem redu, iz katerega posnemamo slednje važnejše določbe. po na- Trgovinska in obrtna zbornica ima 24 pravih so razdeljeni na dva odseka, namreč na trgovinski odsek (10 članov) in na obrtni odsek (14 članov). Izmed zborničnih udov jih mora po zakonu prebivati v Ljubljani iz trgovinskega odseka 6, iz obrtnega odseka pa članov, ostali pa smejo pre- Poskus bivati zunaj Ljubljane. Trgovinski odsek se voli v treh, po visokosti davka določenih kategorijah, in sicer volijo: v prvi kategoriji (veletrgovina) vsi tisti trgovci, ki plačujejo na leto več kakor 350 kron pridobnine; v drugi kategoriji (srednja trgovina) vsi tisti trgovci, ki plačujejo na leto vsaj 30 kron, a ne več kakor 350 kron pridobnine; v tretji kategoriji (mala trgovina) vsi tisti trgovci, ako bi sedanji srbski kralj umrl brez otrok Polkovnik Kon- ki plačujejo na leto 5 kron, a ne več kakor 30 kron stantinović je namreč jedini Mati Konstantinovićeva pravi sorodnik kralja srbskega, pridobnine. bila namreč prava teta umrlega razkralja Milana. V slučaju smrti srbskega kralja je lahko mogoče, da pomaga sorodstvo s Konstantinović: toraj z Obre- Prva volilna kategorija voli voli 4 in tretja tudi 4. uda, druga jih novići črnogorskemu princu na srbski prestol To je tudi Obrtni odsek se voli tudi v treh kategorijah, in uzrok, da se na Dunaju in v Pešti iadi te zaroke tako čmerni. sicer volijo: Italija. Me) italijansko vlado in mej železničarji se v prvi kategoriji (veleindustrija) tisti obrtniki, je po dolgih pogajanjih doseglo popolno porazumljenje, vsled ki plačujejo na leto najmanj po 450 kron pridobnine; katerega izostane silno nevarni generalni štrajk, čigar začetek je bil dolcčen na dan 20. marcija. Vojna v južni Afriki. Po zmagi pri Harysmithu so Angleži popolnoma prezrli istočasni njihov poraz pri Klerks- dorpu in se že udajali misli, da je burskemu odporu bila zadnja ura teh sanj pa so bili zadnje dni kaj nemilo pre- v drugi kategoriji (srednja in mala obrt) tisti obrtniki, ki plačujejo na leto vsaj 5 kron, a ne več kakor 450 kron; v tretji kategoriji tega odseka volijo samo rudniški podjetniki, in sicer vsi brez razločka, ki pla- bujeni, kajti učakali so uprav strahovit poraz, toliko večjega pomena, ker je pri ti priliki padel Burom v je zaoje čujejo najmanj 5 kron pridobnine. roke tudi angleški general lord Methuen. Ta je šel z 1100 možmi od Vrvburga proti poziciji generala Greenfelda, da se njim združi. Pri Tweboshu so Buri njegovo Četo napadli, jo v kratkem popolnoma razbili in polovili, ter pograbili tudi pet topov, vso municijo in živila. General Methuen Je bil težko ranjen in se je moral Burom udati. Samo major Paris kacimi 50 vojaki utekel. Na Angleškem je ta s ■■■■■■■■■■■HHIH poraz provzroČil občno potrtost in vsi silni listi so polni bridkih Prva volilna kategorija voli voli 10, tretja pa tudi uda, druga jih Volitve vodi posebna c. kr. volilna komisija, ka- teri to stoji na čelu od trgovinskega ministrstva v določeni deželnovladni referent dvorni svetnik dr. pl. Rüling. Ker v kratkem pričakovati razpisa, opozar očitanj na adreso vojne uprave. Vojna v južni Afriki traja že jamo še na naslednje: poltretje leto in 90 000 vojakov. stane Angleško 4000 milijonov kron in Volitev se vrši javno. Volilcu se daje na izvoljo, na- Jfe Obrtnija. da voli ustno, ali da svoje može na glasovnici pisane osebno poda volilni komisiji, ali da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter ob jednem odda, oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah Trgovinska in obrtna zbornica je sicer strokovna mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, Volitev v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko. organizacija trgovskega in obrtnega stanu, toda njen ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in pomen je v političnem in v ekonomičnem oziru tako glasovnice, svoje glasovnice z podpisane izkaznicami Stran 104 NOVICE Letnik LX. vred v določenem roku poslati c. kr. volilni komisiji je kmetske hiše, ki bi zanjo ne bilo češpljevega vrta, v Ljubljani. Glasovnice, ki dospo ni ga potoka, ne vlažne dolinice, kjer bi ne bilo tega pri c. kr. volilni komisiji koristnega drevesa potem, ko je bil določeni rok že pretekel, se ne smejo vidimo nič več sprejemati. Izkaznice, glasovnice itd. se pošiljajo volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: „Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani v volitvenih zadevah trgovinskih zbornicah) 22, odstavek 1 zakona o Na določeni in volilcem naznanjeni dan izvrši volilna komisija glasoštetje. Doposlane ali osebno oddane zaprte glasovnice odpre volilna komisija pred glasoštetjem šele tedaj, ko je bilo osebno glasovanje že dokončano. Med tistimi, ki smejo izvoljeni biti v dotično volilno kategorijo (volilni razred), razsodi relativna večina glasov, kadar je po enoliko glasov, razsodi žreb, ki ga potegne kdo izmed volilne komisije . zakona o trgovinskih zbornicah). Volilna komisija razsodi o veljavnosti volitev in uradno razglasi končnoveljavni posledek volitve. tem smo izpolnili svojo časnikarsko ,dolžnost in opozorili volilce — katerih utegne biti vseh skupaj tam celo - Če pridemo v Banat, v Srem, obširne češpljeve vrte, celo velike graščine se pečajo tam s češpljevo vzgojo. Kdor se hoče baviti s sadjarstvom v velikem, temu je eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lahko potrga, oziroma spravlja, in da se tudi velike množine pridelka lehko zmagajo. Češplja se pa lehko otrese, sad se lovi na rjuhe, in videl sem v Banatu. ii kako so tudi otresli cele vrte češpelj, ki so jih potem z grabljami spravljali na kupe. Kdor ima toliko češpelj, jih spravi v sode in prilično po zimi žge slivovec, ki se po vsem svetu lahko spečava, in cena mu je toliko višja, kolikor starejši je, zato je mogoče počakati visokih cen. Pri nas je pa v zadnjem času češplja zelo prišla ob svoje dobro ime, in to iz dveh razlogov. Prvič so razne gliviške bolezni češpljevo drevje močno napadale, vsled česar je bilo malo pridelka, in drugič so naši sadjarji imeli slabe uspehe z novonasajenim drevjem. Proti boleznim na listju priporočamo češpljevo približno 10000 na bližajoče se volitve v naj- drevje škropiti kakor trte. važnejšo trgovsko in obrtno korporacijo. Kar se pa tiče novih nasadov, so pa bili največ zaradi tega malouspešni, ker so se za saditev jemali mali koreninski izrastki, ki so se izkopali po češpelj-njakih ali pašnikih. Take večinoma trnjeve sadike so malo ali nič vredne, in se ni čuditi, če iz njih ne Češpljevemu drevju v pohvalo. Marsikatera plemena so ob rasti zelo občutljiva; nekatera mnogokrat pozebejo, druga rode zopet ob ugodnih letinah, iz večine je vzgoja zelo težavna, pri mnogih je obiranje zelo sitno, in slednjič pa sadja še zrastejo lepa, rodna drevesa. Tudi češpljevo drevje mora biti pravilno vzgojeno in cepljeno. ne moreš lahko prodati. Pri češ pij eve m drevju sadjar vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevje tudi skoraj povsodi nahaja, in to po obširnih posestvih z uzornim kmetijstvom kakor tudi pri revni koči. Vitez za kolovratom. Novela 15 veka. Ruski spisal D. S. Merežkovski. Prevel Krutogorski. Predniki barona Ulrika so bili bogati, ter živeli Češpljevo drevo je sicer najnavadnejše, pa tudi razkošno. Oče, zapravivši čez polovico posestev, je najkoristnejše sadno drevo, in sicer zaradi naslednjih zapustil sinu grad v Bohemiji in nekaj zemljišča, ki razlogov: je donašalo toliko dohodnine, da je mogel živeti ob Ni druge vrste sliv, ki bi bile toliko priljub- nji nerazvajen človek. Mladi baron je bil brezskrbne Ijena jed, kakor so sveže češplje. in dobre naravi, ter ni znal živeti iz svojih podložnih 2. Češplja se izvrstno suši in je kuhana sladka, desetin, kakor njegovi sosedje, in če je potreboval a ne kisla kakor druge slive. denarja, izposoje val si ga je raje pri oderuhih za 3. Iz češpelj se napravlja najbolja čežana in naj- visoke obresti ali pa zastavil kos zemljišča nenasitnim boljše žganje Nemcem in čifutom. Vitez je kaj malo mislil na pri 4. Olupljene in posušene češplje brez pešek so hodnjost, in ker je poredkoma vsprejemal goste, živel najboljša sladka solata (kompot). je tiho in osamelo Samo dve strasti le poznal Češplj evo drevje rodi zelo obilno. ljubil je konje in knjige, in ker bil sic^r skromen Češpljevo drevje kaj lehko razmnoževati, brigal se ni nikdar za svojo revščino. Večkrat mu je Katero sadno drevje ima vse te dobre lastnosti ? stari, zvesti oskrbnik prinesel ves propadlega obraza Zato se pa češpljevo drevo tudi nahaja po vseh tolsto knjigo, zapisnik židovskih dolgov in gospodar zmerno gorkih krajih in v mrzlejšem podnebju Ni skih stroškov, ali mladi baron se ga je branil, kakor Letnik LX. NOVICE Stran 105. nadležne muhe, ter ni hotel pogledati v te rokopisne knjige, ki so mu bile jedino zoprne. „Za mene bode že zadostovalo", je dejal Ulrik z brezskrbnim smehljajem in nadalje kupoval iz Italije in Vizancije pripeljane dragocene pergamente z miniaturami in lepih konjev, ter bredel polagoma v dolgove, na žalost čmerikavega oskrbnika. Ulrik je bil pošten in len, — dve glavni svojstvi, ki branita ljudem pridobivati si denarja. Šel je v vojake, no, vojaška služba zdela se mu je pretežavna. Baron se je precej vrnil v svoj grad, ter se slednjič nastanil v njem. Živel je sovsem sam z nekaterimi starimi slugami, in ni se dolgočasil v osamelosti, ampak celo nekako dobro mu je dela; za stanovanje si je izbral samo tri sobe, katere so se mu v krasnem, zapuščenem gradu zdele izmed vseh najprijaznejše. Sosedi so ga imenovali za polunorega filozofa, zlato-deja ali pa navadno za lenuha in nemarneža. Toda vitez se je bore malo zmenil za to, kar so govorili sosedje. Čutil se je, če že nesrečnega, pa vender brezskrbnega in svobodnega. Večino dneva je prebil na lovu za volkovi in medvedi, katerih je isti čas kar mrgolelo v gozdih v Bohemiji. Lovil je ribe, kajti ljubil je tišino globokih voda, katere so se mu včasih zdele enako lastnemu njegovemu srcu. Ali pa je, kakor rimski cesar Dioklecian — o katerem je Čital v knjigi italijanskega pisatelja Flavia Bionda, naslovljeni „Libri historiarum ob inclinatione Romanorum", — kopal jame na vrtu, zasajeval sadna drevesa in jih očiščeval in odrezoval nepotrebne veje z velikim drevesnim nožem. Ali najprijetnejši čas je nastopil po večerji: v dolgih jezenskih in zimskih večerih, ko je veter potresal zaprte zastornice na oknih, šumljal dež ali tulila burja, — so zanetili v gromadni, zakajeni peči, z lepimi kamenenimi grbi, ogenj. Ulrik se je v mehkem zajčjem kožuhu posadil k topli peči, si nalil bokal dobrega vina, vzel v roke knjigo in se zamislil v čitanje. To so bile kronike, razpravljajoče o Grkih in Rimljanih, opisujoče potovanja v daljne kraje, novele laških pisateljev, prišedše baš tedaj v navado, ali sladkozvočni soneti božanstvenoga Pet-rarke. Ulrik' se je včasih odtrgal od knjige, zagledal se v pečni plamen in solze veselja in osamele sreče so mu tekle po obrazu. Ali pa je, mahaje z rokama, glasno deklamoval one citate, ki so mu posebno ugajali, drameč nočno tišino v temnih svodih; in pri stokanju severnega piša so bili čuti čudotvorni in čarobni pesniški proizvodi, ustvarjeni v kraju južnega kraja. Ulrik je bil visokovzrase^, slok, krepkih rok, glas mu je bil tih in prijeten, lase je imel tako svetle, da so bili videti skoraj sivi, oči l^pe, sivomodre. No v njih je vsplamtel včasih ogenj in medvedinje bo-hem8kih lesov, katere je lovil sam z dvema lovskima psoma, so čutile pred smrtjo kako nevaren je ta hipni ogenj v očeh Ulrikovih. Nekega mrzlega zimskega dne se je odpravil Ulrik na lov v gosto šumo, ki je bila precej daleč od grada. Lov se je dobro obnesel in lovci so na-gromadili na sani divjačino in se napotili proti domu. ^ iflv * Jelo se je mračiti, nastala je vjuga, s snegom so bile zametene gozdne gazi, in lovci so si bili zablodili. Po noči jih je napadlo krdelo volkov. Skoraj bi bili poginili in zmrznili. Na srečo je bil Ulrik zapazil v gorah skozi belo, motno meglo luč. Dospeli so k gradu. Ko so se na njih krike in trkanja odprla vrata in je vitez začul ime grajščakovo, hotel se je sprva vrniti nazaj v gozd. V gradu je prebival sovražnik; očetje in dedi tega grajščaka so od nekdaj sovražili Ulrikovo rodovino. Stoletja je trajalo sovraštvo, rodivše mnogo zlodejstev. Šele poslednja leta, ko so malone vsi člani obeh rodov, razven dveh sinov, pomrli, je sovraštvo ponehalo. Mlada viteza se nikdar nista videla. Ulrik je sprevidel, da mu je treba izbrati jedno iz dveh; ali zmrzniti ali biti raztrgan od volkov v lesu, ali pa iskati prenočišča v sovražnem domu. Ko je Arnold — tako je ime grajščaka, — začul ime nenadejanega gosta, vsprejel je Ulrika viteški, ter ga srčnoganjem prijazno povabil v svoj grad. Otrpli lovci so se kmalu ogreli ob gostoljubnem ognjišču, Ulrik in Arnold pa sta besedovala tako prijazno, kakor stara prijatelja. Ko so podali večerjo, prisedla je k mizi mlada deklica, Arnoldova sestra. Ime jej je bilo Dianora, in Ulrik je pozvedel pozneje, da je njena mati bila Italijanka, hči nekega stenskega trgovca. Arnold je hil njen polubrat. Dianora se je koj na mah prikupila Ulriku. Medla bledičnost njenega lica pod gladkimi, črnimi in blestečimi lasmi je spominjala na trde in sveže listke belega cvetja v črnozelenem listju pomaranč in alpesin onega kraja, kateri je Đianora prištevala za svojo domovino in ljubila, dasi ga nikdar videla. Oba viteza sta se razšla kot prijatelja in spomin na staro sovraštvo se je razpršil, kajti mlada sta bila oba, velikodušna ter nista imela vzroka želeti drug drugemu zla. Od tega časa je jel Ulrik pohajati Arnoldov grad, blagrovaje ono studeno burjo, ki ga je privedla v stanovanje Dianore, in od dne do dne se mu je zdelo dekle krasnejše. Ulrik je kmalu razvidel, da je Arnold reven in bode primoran omožiti sestro skoraj brez dote; to je ojunačilo Ulrika, prepričavši se o vitezovi naklonjenosti, je sklenil poprositi brata sestrine roke. Videč £ iskreno ljubav vitezovo in želeč ovekovečiti s krvno zavezo novo prijateljstvo, je Arnold po nekaterem obotavljanju dal dovoljenje. Krasne grajske sobane, kjer je mladi samotar živel tiho življenje, je zdajci napolnjevalo zakonsko veselje. Ulrik je kmalu izprevidel, da se ni varal v svoji izvolitvi, kajti Dianora je bila izvrstna žena. Stran 106. Letnik LX. Navzlic svojemu uboštvu jej je prinašal razkošne milost na kar se trdno zanašam potem me darove, kupil je prekrasno florentinsko ljutno, okra- nagradi z obično radodarnostjo, o kateri ne govore šeno z biseri, a kadar so prišli moskovski trgovci s zaman vsi narodi". kožuhi, hitel je prodati topoljev gozd, ter podaril Dianori dragocen kožuh od temnorudečega baršuna, Ulrik je za hip umolknil in žena ga je vprašala: „Kaj pač ovira mojega gospoda izvesti to modro obrobljen s soboljevino. namero a gradu so se jeli vedno gosteje oglašati sum » Dianora, kako te naj pustim samo v tem osa- ljivi upniki, Ulrik pa je vedno z večjo odločnostjo melem gradu, tako mlado in neizkušeno" ? podpisoval židovske menjice. Obraz starega, zvestega » Mari se še vaša milost ni uverila v tem, da s oskrbnika je postajal zmiraj mračneji. Slednjič se mu sem dobra gospodinja ? Nič se vam ni bati Stari bilo posrečilo pokazati Ulriku zapisane dolgove, zvesti sluge me ne zapustijo. Pri tem pa so okrog ter razjasniti vse, vitez dnij čaka uboštvo. izprevidel, da ga čez leto gradu globoki rovi in železne mreže u D mila, niti globoki rovi, niti železne mreže te Dianora ni ničesar vedela, in je bila povsem ne bodo ščitili pred temi dvonogimi volkovi, kateri srečna. Sedaj šele je mladi vitez spoznal bridko navohavši slasten plen (saj menda veš Dianora, da revščino. Brezskrbnost ga je minula, žena je precej se tvoja krasota slavi po vsi Bohemiji) bodo prišli, zapazila možev srčen nemir. No, ker je biser vseh da bi mi oropali najdražji zaklad a ženskih čednostij sramožljiva skromnost dičila Tedaj Dianora uprla vanj svoje jasne oči Dianoro, zatorej se ni drznila vprašati soproga po in rekla: vzroku tega nemira. io Jaz ostanem zvesta mojemu gospodu v živ- Nekega večera, ko je vitez po stari navadi sedel Ijönju in v smrti". z bokalom vina in s knjigo pri peči in premišljal Ozrla se je vanj tako, da je vitez verjel, in če nevesele misli, a Dianora s tankimi prsti prebirala bi sedaj ves svet pričal napram ženi, ne bi dvojil o strune na ljutni, sklenila je vprašati moža, kakšna njeni zvestobi Tedaj se Ulrik ni več obotavljal in skrb da tare njegovo dušo. Ulrik je bil v zadregi, ter sklenil je stopiti v kraljevo službo. hotel skriti nemir z namišljenim veseljem, ali čuteč Takoj je prodal vse nepotrebno, polovico v njenem pogledu nežno očitanje za to, da noče de- novcev je vzel seboj na potovanje, drugo polovico pa liti njo gorja, ni vstrpel in jej povedal vse. dal ženi in določil dan odhoda. Dianora je radostno vskliknila: Znameniti kralj madjarski Matija Korvin ie » Hvala Večnemu, ki mi pošilja tako lahko iz- vsprejel blagosklono Ulrika in mu podelil častno, ter kušnjo! Kajti, pričakovala sem vse kaj hujšega. dobro plačano službo. Ko je kralj nastopil že davno dolini solz in . bridkosti j, imenovani zemeljsko živ- nameravani pohod na Turke, poveril je bohemskemu ljenje, človeka obiskujejo na vseh njegovih potih so- vitezu v varstvo obmejno trdnjavo, katero je oblegal vraštvo, bolezni, prepiri, — smrt in še druga trpljenja, turški vodja Mustaff-paša. Vitez se je boril s takim sredi katerih je revščina še najmanj občutljiva. Nikar uspehom, da si je kmalu stekel slavo modrega in se naj ne vznemirja srce mojega gospoda. Dana nisem hrabrega poveljnika. Vsaki dan je prejel od cesarja bila privajena razkošnemu življenju. V tem prelepem bogate darove; med drugim, lepo grajščino z obširnim gradu imamo vse, česar potrebujemo. Gladu ne bova ozemljem, donašajočo precejšnjo dohodnino. Kmalu umrla; kruha, živeža in vina je za oba dovolj. Čemu si je Ulrik toliko opomogel, da je zamogel poplačati pač žalovati? Živela bova priprosto in zmerno, kakor dolgove, rešiti zastavljena zemljišča in že je premi- učijo stari modrijani, katerih knjige tako ljubi vaša šljeval o vrnitvi na dom. milost, jaz gojim prepričanje i da bi moglo mnogo zemeljskih vladik zavidati najini sreči". Žena Matije Korvina, prekrasna kraljica Beatrica Aragonska, hči neapeljskega kralja Ferdinanda Star- Tako je govorila grofinja — modrost je opozo- §ega, je bila izobražena ženska, ter pokrovitelje vala rila njeno lice in nikdar se zala Dianora ni zdela Ulriku tako krasna. Vitez, pokleknivši pred njo, jej je poljubil tanke, bele roke in dejal: učenjakom, pesnikom in jih vabila na svoj dvor. Mnogo slovečih humanistov je prihajalo njej iz Francoske, Laške in Grške. » Tvoje besede Dianora, se mi zde jako lepe. Ali ker si še mlada in neizkušena v življenju, misliš Baron Ulrik, kateri je bil prijeten družabnik, je užival posebno milost kraljice. Ona se je opetovano o sedanjosti in o naju, med tem ko zrem jaz v bo- potegnila zanj pred soprogom, in ker je vitez pri- dočno8t. Ni menda neznano, da me moj veliko- števal najgršim človeškim napakam nehvaležnost, dušni kralj in poveljnik Matija Korvin nič manj ne ljubi, kakor je ljubil očeta mojega in deda Čul Vrnivši se iz turške vojne, ga je Beatrica pro sem, sila, naj še ostane nekaj časa na njenem dvoru. Dasi da se zbira nova vojska v zemljo nevernikov; kralj se je Ulriku silno tožilo po doma, vender ni mogel me z radostjo vsprejme, mi podeli častno; službo v odreči blagodušni dobrotnici te prošnje, ter obečal svoji armadi in ako se mi posreči pridobiti njegovo odložiti svoj mandat. Stran 107. Beatrica, zasleduje prijeten italijanski običaj, je napredni kandidat dr. T reo, v tolminskem okraju pa kan- po večerih, ko je polegla vročina, priglasila vso družbo, shajajočo se okoli nje, imenitne gospe, kavalirje, učenjake, pesnike humaniste, na obširen, velekrasen vrt, ki se je nahajal nedaleč od gradu. Tukaj na didat katoliške stranke, čigar ime pa še ni razglašeno. Društvo »Zvezda« na Dunaju imelo je nedavno svoj II. občni zbor, pri katerem je na predlog g. podpredsednika D. Dolenca imenovalo častnima udoma dva gospoda, ki sta prostem, sredi cvetja m dreves je carstvovalo ne- prisiljeno veselje. Mladeniči in device so so igrali z žogo, plesali kolo, prepevali pesmi na svežem zelenem travniku. A starejši pa so v senci mecesnov in hrastov si pridobila izvanrednih zaslug za prospeh društva. To sta gosp. Jakob Pukl, predsednik in g Vinko Krušič, pevovodja društva. Ta predlog je bil enoglasno in navdušeno sprejet. odbor so bili izvoljeni Jakob Pukl predsednikom Dra- gotin Dolenc podpredsednikom, Rudolf Malic tajnikom, Jakob Šeme blagajnikom, Alojzij Repič, Franjo Šušteršič, Ivan Von-sedeli na zeleni trati okrog žuborečega vodometa, ter sjna za odbornike, Ivan Peterman. Gabrijel Mežnar. Franjo si pripovedovali smešne in poučljive povesti, uprizar- Merlak za odbor, namestnike, Josip Božič, Josip Srnerdu. jali prepire, katere je Beatrica vs^kdar znala napeljati vzvišenim predmetom človeških nazorov. (Dalje Q ledi) Karol Tomšič za preglednike redilo: Anton Slomšekovo slavnost, lete ie 1 članu dovolil posojilo, ter samo Društvo je prošlo leto pri- zabavnih večerov, v Maria Enzersdorf in 1 v Gorenji Št. Vid). 1Z- v Odbor 5 slučajih dovolil fr fr fr * - - X / - * « «L k -I S 1 ^ \ ^ I -fcJw- 1 \ A, 1 1 ^ / , wjl i C UL ^ t wit«., , \ t W-JL.^» \\ J S -3.H* wXj « ^ * ui i . ( . Jlj ^J^mŠ wHUrf \ '^^f Osebne vesti. Ministerijalni koncipist g dr. Makso Schescharg je imenovan podtajnikom v poljedelskem mini- Poštni kontrolor v Ljubljani gosp. M. Koka 1 j strstvu je premeščen na Dunaj Na njegovo mesto pride iz Dunaja gosp Podgornik. Premeščeni so: finančni nadkomisar gosp. dr. I Rupnik od okrajnega glavarstva v Logatcu k uradu za odmero pristojbin v Ljubljano, davčni oficial gosp. Karol Emil Pire in Ljubljane v Logatec, finančni koncipist gosp. Kandare od fiinanČnega ravnateljstva v Ljubljani in finančni konceptni praktikant gosp. Aleksander G uže 1 j od okrajnega glavarstva v Kočevju k davčni administraciji v Ljub- liani, po-koj. Učitelj v Čatežu gosp Peter Župnik v Štangi Pogačnik šel v gosp Mihael Saje je imenovan knezoškcfijskim duhovnim svetovalcem. »Slovenska Matica« vabi na CXXVIII odborovo se vrši v Ljubljani, v četrtek dne 20. marcija 1902 ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1. Naznanila sejo, predsedništva. 2 Potrditev zapisnika o seji Poročilo knjižnega odseka CXXVII. odborovi Poročilo tajnikovo. Eventualia. Ljubljanska meščanska godba se ie razšla, vendar hočejo godci nadaljevati na svojo roko celo podjetje, kar bilo tudi želeti. Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu podpore, v 2 slučajih je rešil dve Slovenki iz nujne bede. Za družbo sv. Cirila in Metoda so članice Jelica Krušič, Marica Pukl, Anica Šušteršič, Ana Krušič nabrale 200 kron. Za sodelovanje je izrekel občni zbor toplo zahvalo slavni „Sloveniji", predsedniku, gg. Rum, Božiču, Roštokarju, Ašiču in Kozini, pa tudi gosp. Prijatelju, ter pevovodji gosp. Krušiču in vsem g. pevkam in g. pevcem. Društvo je lepo napredovalo. Umrli. Na svojem posestvu pri Novem mestu je umrl deželni stavbni svetnik gosp Fran W i t s c h 1 V Starem trgu pri Trebnjem je umrl trgovec in posestnik gosp. Henrik Müller v starosti 65 1 Na Vrhniki je umrla sodnikova udova gospa Leopoldina Mul ley. V deželni blaznici na Studencu se obesil umobolni Anton šmajdek iz Toplic na Dolenjskem. Taščo umorili. Med Orehovcem in Berhovem na Dolenjskem je v nekem jarku našel posestnik Miklavčič truplo 70 letne Marije Rajk iz Gracerjevega turna. Starša je imela na vratu in na glavi globoke rane in strto brado, v rokah pa je držala šop las ki so podobni lasem njene sinahe Helene Rajk. Tašča in sinaha sta živeli v vednem prepiru. V hiši sinahinega očeta so našli krvav nož. Helena R*jk, njena dva brata in njeni stariši so vsi v preiskovalnem zaporu, ker leti nanje sum, da so Marijo Rajk umorili in potem vrgli v jarek. Samomor 72letne starke. *V Karčovini pri Mariboru se je obesila 72letna starka Neža Rumpf, ker ni mogla od sorodnikov dobiti posojenega jim denarja. Izkoriščana nesreča. Posestnik Keber iz Sadinje vasi je t. m Posebna komisij po naročilu dež. šolskega sveta pregledala hranilnično sedanje gimnazijsko poslopje v Novem mestu ter se izrekla da se mora zgraditi novo podopje, ker je sedanje nerabno. ponoči utonil. Njegova dekla Neža Poje ga je našla, a predno je o dogodivši se nesreči koga obvestila, fr . j , fr w- ' >«r - 1 je v hiši pokradla kar je mogla, tudi 180 kron gotovine in knjižico za 1800 kron Nezvesta dekla je že v zaporu š Cerkveni tat, V Gorici je policija aretirala cer- Novo realčno poslopje v Idriji prično graditi prihodnji mesec. Poslopje bo jednonadstropno. Zlato na Gorenjskem? Pri Železnikih so baje kvenega tatu Fr. Werdaua z Dunaja, cerkvah vsakovrstne tatviüe. je izvršil v mnogih našli veliko množino rude, ima mnogo zlata v sebi Afera Wallburg. Obravnava proti Standin Nesreča. V Trstu je zadnji vagon necega tovornega vlaka vrgel 491etnega železniškega čuvaja Antona Črnigoja na tir ter ga popolnoma prerezal na dvoje. je falsificiral poročni list, s katerim so Walburgi hoteli dokazati, da je bila njih mati poročena z najdvojvodo Ernestom, mi, ampak na Dunaju. Nova nemška šola. Deželni šolski svet štajerski se najbrž ne bo vršila v L)ublj Tragedija poštne manipulantinje. Na Dunaju se usmrtila te dni 31 letna manipulantinja Ivana je odredil, da se v slovenski Slatini nemška enorazrednica. pri Rogatcu ustanovi skočila • v • je zi- Učiteljski dom. V Celovcu se je ustanovilo društvo, ki hoče napraviti konvikt za vzgajanje slovenskih učiteljev. Ali je narodnost glavni namen? Deželnozborske volitve na Goriškem. Po izidu je imelo tudi posledice volitve volilnih mož gotovo, da zmaga na Krasu narodno- je s tretjega nadstropja ter bila takoj mrtva Ivana L. vela precej brezskrbno, ker so jo podpirali tudi stariši, ki so v Šleziji ter so precej premožni. Manipulantinja je bila vedno jako tiha in mirna; v zadnjem času pa je včasih zvečer izostajala. Rekla je svoji gospodinji, da hodi v gledišče V resnici imela z nekim moškim sestanke. To ljubavno razmerje stanje skoro Prav pa je zakrivala svoje mesecev svoji gospodinji, potem pa se ji je zaupala Letnik LX. v istem času pa so ji pisali stariši, naj bi prišla domov na počitnice. Ker je dekle odgovorilo, da sedaj ne more priti, jo je hotela obiskati mati. Manipulantinja je skušala na vse možne načine zadržavati mater, da bi ji zakrila tako svojo sramoto, ter je bila v nepopisnem strahu, da bi mati vendar le prišla. Pred nekaj dnevi je dobila dečka, kmalu na to pa je vstala, odprla okno in skočila na cesto. Tajnost, kdo je oče otroka, je nesla seboj v grob. — V zapor silil. K deželnemu sodišču v Brnu se je prišel javit neki Tomaž Dvofak, da je zažgal svojemu očmu hišo v Serovicah. Seveda so ga zaprli. Kmalu se je pa izkazalo, da si je mcž hudodelstvo le izmislil. Zakrivil pa je s tem drugo hudodelstvo, hudodelstvo goljufije. Ker se je še nadalje izvedelo, da je ukradel snop slame, da si je napravil ležišče v nekem svinjaku, obtožen je bil tudi tatvine. Pred sodiščem je izpovedal, da ni mogel nikjer dobiti dela, zato je bil primoran, se sam sebe obdolžiti požiga, da je prišel v zapor, kjer ima vsaj jesti. Njegova pristojna občina je potrdila, da je mož živel res v veliki bedi, sicer pa, da je hvalevrednega vedenja. Sodišče ga je obsodilo v 15 dnevni zapor s postom. Na sodnikovo vprašanje, ali je s kaznijo zadovoljen, odgovori: r> Če bi me vsaj do Žetve zaprli, potem bi že bilo dobiti dela". Ko bo prišel mož iz zapora, bo primoran storiti kako hudodelstvo, da pride do hrane v zaporu. Ko pa bodo statistiki sestavljali podatke o naraščanju hudodelstev, gotovo bodo naštevali vse druge vzroke, le bede ne. — Revščina v Galiciji. Pod tem naslovom je izdal Stanislav Ščepanovski. poljski narodnogospodarski pisatelj, knjižico o razmerah v Galiciji. Na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da umira v Galiciji na leto 50.000 ljudi od lakote in 70.000 ljudi se izseljuje, da bi ušli smrti od lakote. — V Galiciji derejo judje. — Novo parobrodno društvo. Iz „Obzora" posnemamo, da je bila deputacija „parobrodnih društev za Dalmacijo" dne 8 februvarija pri trgovinskem ministru z spomenico, da bi podpiral prošnjo, da se sme za poštno trgovsko službo med Trstom, Dalmacijo in Albanijo vstanoviti veliko delniČno paro-brodno društvo, katero bi napravilo tudi več novih parobrodov za promet. Novo društvo naj bi podpirala vlada kakor podpira sedaj posamezna dalmatinska parobrodna društva in posebno upravo tržaškega Lloyda. Minister se je proti deputaciji izrazil jako prijazno za to osnovo, ter obljubil po svojej moči delovati na njeno vresniČenje. — Kako so poznali Prusi avstrijske vojskovodje. Naš poraz v vojni s Prusko leta 1866. so naši zgodovinarji opravičevali z vsemogočimi uzroki in nagibi. Sedaj po 36 letih Šele se je obelodanil v Berolinu pravi vzrok. Nemško vojevanje, je bilo tedaj proti avstrijskemu, kakor dan proti noči. Ne le, da so poznali svoje vojskovodje tako rekoč do mozga, tudi za vrline in slabosti avstrijskih vojskovodij so se zelo zanimali pri pruskem armadnem vodstvu. Njihov generalni štab je imel v mali knjižici, ki se je ravnokar obelodanila, avstrijske generale pri takozvani severni armadi nastopno popisane: Benedek ni nikak vojskovodja, ni strateg, potrebuje zelo močne podpore pri vodstvu armade; zelo srečen, zelo pogumen, da, celo predrzen vojak; pri celi armadi, posebno pri moštvu, nenavadno priljubljen. — Grof ClamGdlas: Rajši obeduje kakor se vojuje ; ima slabo navado, če gre k bitki, da izbere napačna pota, potrebuje vrlega pribočnika. — Generalmajor vojvoda Virtemberški: slabotnega telesa, predrzno-pogumen vojak, se smatra za velikega bojevnika in vendar mu je veda neznana; se rad kaže; ima veliko občudovalcev, pa še več sovražnikov. — Flml. grof Festetics: Nima najmanjšega pojma o vodstvu vojne; dober konjeniški general; velike protekcije; na sedanjem svojem mesiu je ničla. — Flml; Ramming: Vojaški genij ; brezpogojno najboljši avstriski general, kar tudi ve in s čemur si je nakopal brezštevilno sovražnikov. — General- major grof Huyn: Jeden najpomembnejših avstrijskih jezuitov; premeten, zabit, hinavski, nevaren; vojaškega talenta nima, toda veliko konsekvence in odločnosti. — Generalmajor Koller; Znan po svoji strogosti in odločnosti; brez vojne skušnje, vse ga sovraži. — Princ Holstein: Princ po krvi, sicer nič — Polkovnik Waldstätten : Zelo priljublen, fin, vitežki; ima protekcijo, pa je tudi dober, zanesljiv general; veliko energije. — Generalmajor knez Windischgrätz: Zelo nedolžen, brez vojaškega znanja ali drugih duševnih prednosti. — Polkovnik Grivičič: Mlad, priljubljen; uživa mnogo zaupanja; dober brigadir. — Polkovnik Knebel: Služil vedno v generalnem štabu, mnogo vojnih skušenj, dober vodja, skrben general (bolan na jetrih) — Turško slovstvo. Izmed sodobnih turških pisateljev je najbolj priljubljen TJedžib-Bej, navdušen čestilec pa tudi posnemalec Flaubertov. Njegovega prijatelja Tevfik-Fi-krata smatrajo za najboljšega pesnika, ta je prvi vpeljal v turško poezijo rimo. Turki imajo tudi dve pesnici. Ena, Fa-tima-Allek-Gannomen, posnema George-Sandovo, druga pa Nedžar-Gannum Ben-Osman francoske pisatelje Mu3seta, La- 4 • * A martina in Baudelaira. — Ministrski dovtip. V Elyseeju se je vršil nedavno ministrski svet. V predsobi sta nestrpno čakala dva časniška poročevalca ter obkolila nekega odhajajočega ministra z vprašanji: „Ali se je sklenilo kaj o potovanju predsednika na Rusko?" Minister je bil sprva osupel, potem pa reče s skrivnostnim nasmehom: „Znata molčati— „O da da", zatrjujeta hitro oba. —■ „No jaz tudi", odgovori prijazno minister ter se odpelje. — Šole na Turškem. Pod vlado sedanjega sultana osnovalo se je na Turškem 9.649 nižjih ljudskih šol in štiri višje. Leta 1898 bilo je vseh skupaj 29.166 šol, v katere pa seveda niso vštete posamezne šole kristijanov, kajti turška vlada se za izobrazbo drugovercev čisto nič ne briga. Stavka v Turinu. Stavka v Turinu se širi. V stavko je stopil tudi del delavcev po železniških delavnicah in stavci. Vlada je v delavnice poslala vojake in je sklicala jeden razred rezerve. Oddelek stavkujočih je pod vodstvom poslanca Morgarija poskusil prevreči tramvajske vozove, a ga je prepodila kava-lerija. Štrajk se je začel pri delavcih v predilnicah. Da bi ga zatrli, so dali po noči od 20. do 21. fabruvarija zapreti vse predilne delavce, ki niso imeli deia. To je druge Razburilo. Od začetka je bilo le 1000 štrajkujočih zdaj pa naenkrat okoli 5000, ker so tudi delavke iz predilnice Hoffmann in Poma pritisnile zraven. Agitacija je postala burna, ko je stražnik ranil neko delavko na nogi in ko so aretirali nekega pijanca. Policija je zdaj resno nastopila, ljudstvo je začelo bežati Pri tem so pohodili neko dekle. Zdaj je prišlo vojaštvo. Dela\ska voditelja Casalini in Mofri sta mirila ljudi, Morgari je pa burno hujskal na oblast, na kapitaliste in na policijo. Množica mu je živahno pritrjevala. Kruh za mesto kupujejo peki na deželi, ker pomočniki ne delajo. Štrajkujoči so nagovarjali tramvajske voznike, naj nehajo z vožnjo, a ti se niso udali. Zvečer pa -se je začela zopet živahna agitacija. Proda- jalnice so zaprli. — Začetek univerz. Najstarejše univerze so v Parizu. Bolognji in v Palermu. Po teh je ustanovil Karol VI. 1 1348 univerzo v Pragi, ki je sedaj razdeljena v češko in nemško. Potem pridejo po starosti na vrsto nemške univerze. Ea najstarejših pa je v starem veku Oske (Goeske) v Aragoniji, katero je ustanovil 1. 80. pred rojstvom Kristusovim rimski pretor Šestorij. Tukaj je študiral baje tudi Seneka. V istem času tedaj pred Kristusom je bila postavljena tudi univerza v Valenciji. — Kedo živi dalje, možak ali ženska ? Na Francoskem so opazili zdravniki, da od desetih oseb, ki živijo sto let, je navadno sedem ženskih in le kaki trije možki. Na. v Letnik LX NOVICE Stran 109. nemškem doživi od tisoč možkih samo 413 njih petdeseto leto, drugi vsi vmrjejo v najlepši dobi, a žen doživi polovica, to je 500, svojo petdesetletnico. V splošno zračunjeno je, da od 20 oseb, ki so doživele sto let, jih je šestnajst ženskega spola. Tedaj živi vsekako žena dalje od moža. — Rusija v Sibiriji. O velikosti ruske Sibirije sodi se lahko po naslednih podatkih, katere prinaša „Vrhbosna". Sibirija, nekdaj je to ime pretresalo marsikaterega ruskega prebivalca in tudi nam drugim Slovanom bilo je dobro poznano to ime iz ruske zgodovine. Toda da je to ob jednem krasna in velikanska pokrajina ruskega carstva, ki je obljudena z mnogimi milijoni srečnih prebivalcev to pričajo naslednje številke : Po ljudskem štetju 1. 1897. je imela zapadna Sibirija 3,255 474 km2 površine. Iztočna Sibirija ima 7,245 635 km2 površine in 1,328 150 prebivalcev. Mesta zapalne Sibirije so imela imenovanega leta prebivalcev: Barnaul 29 408, Be- rezov 1073, Büsk 17 206, Isim 7161, Jalutorovsk 3453, Kašinsk 5858. Kolivan 11.703, Kurgan 10.579, Kuznek 3141, Masünsk 8300, N>vjim 1199, Surgut 1126, Tara 7226, Tjukalinsk 7182, Trumen 29.588, Tobolsk 20 427, Tomsk 52 430 Tnrinsk 2940. Istočna Sibirija: Ačinsk 6714, Bala-gansk 1313, Ibinsk 629, Irkutsk 51 434, Jakuts 8534, Jeniseisk 11.539, Hansk 7504, Krasno-jorsk 26 600, Minusinsk 10.255, Nižne Udinsk 5803, Olekminsk 1178, Srednje-Kolymsk 548, Torušaks 200. Verhojansk 356, Verkolesk 1310 in Viljnisk 609 prebivalcev — Amerikansko. Brata Viddle sta bila zaradi umora v Pittsburgu zaprta. Posrečilo se jima je sicer ubežati, toda na begu so ju ustrelili. Pittsburški pogrebnik, ki je ob enem tudi trgovec, je prišel na sebično misel ter je mrtveca razstavil v svoji prodajalnici na ogled proti vstopnini. Prišlo je nad 20.000 ljudij, največ ženske, mrtveca ogledat. Po cele ure so Čakali radovedneži pred prodajalno, da so prišli na vrsto. — O Indijancih. Iz Amerike se piše: Indijanski komisar je dobil novo misel in na podlagi te misli je izdal na vse agente indijanskih reservacij ukaz, da se morajo vsi Indijanci ostriči, da si ne smejo več barvati lica in da ne smejo več plesati. No, vidite, kako gre hitro s civilizacijo naprej. — Dijaški nemiri na Ruskem. Spomladi 1. 1901 so visokošolci vseh ruskih vseučilišč štrajkali. V Petrogradu, Moskvi in Harkovu so bile velike poulične demonstracije, katere so skušali kozaki uduŠiti z nagajkami in knutami. General Vanovski, bivši vojni minister, je postal naučni minister, ter je z najlepšimi obljubami pomiril dijaštvo. Vse se je nadejalo liberalnih, svobodomiselnih reform.- časopisje je smelo razpravljati vseučiliške zadeve, kar ni bilo dovoljeno že od 1. 1880., vsi profesorji, dekani in rektorji so bili vprašani za mnenje, kako naj se zvrše zahtevane reforme. Dijaštvo je zahtevalo, da se odpravijo vladni, uniformovani vohuni, da so odprta vseučilišča dijakom vseh narodnostij, da se dovoli tudi ženstvu študirati, da se smejo dijaki zbirati in imeti svoja društva. Vanovski je obljubil vse, a Že v oktobru je v Moskvi svoje obljube preklical ter uveljavil zopet staro reakcijo. Profesorji, dijaki in časopisi so morali molčati. Seveda je začelo kmalu vreti. V Harkovu so se dijaki v novembru uprli prof kemiku, ki predava že 30 let iz vedno istega rokopisa brez ozira na moderne napredke. Izključenih je bilo zato 200 dijakov. Zato so štrajkali dijaki vsega vseučilišča, politehnike in veterinarske šole. Dijaki in delavci so demonstrirali, in 8 dnij so divjali policaji in kozaki po ulicah. Več sto oseb je bilo aretovanih in nad 600 (lijakov izključenih, vseučilišče pa do novega leta zaprto. V Petrogradu, Moskvi in Kijevu pa so so se dijaki izrekli solidarne z dijaki v Harkovu Izjavili so, da štrajkajo, dokler ne bo 600 izključencev zopet sprejetih. Dne 6 m. m. so v Kijevu sklenili dijaški štrajk. Dae 16. januvarija so se začele poulične demonstracije, katetim so se seveda pridružili tudi delavci. Nad 10.000 oseb je demonstriralo z rudečimi zastavami in pelo revolucinarne pesmi. Dne 17. m. m. je naraslo število na 30 000. Kozaki in nagajke so zopet delovale. 100 oseb je bilo ranjenih, 3 ubite. Ministrstvo je predavanja do jeseni ustavilo. Dijaški nemiri pa še niso ustavljeni. — Srečni naseljenec. Tomaž Milhern, iz Dublina na Irskem, ki je prišel minulo leto v medkrovju parnika „Etruria", in katerega so hoteli poslati nazaj, ker ni imel potrebnega denarja, odpotoval je pred kratkim bogat in srečen v svojo domovino. Minolo jesen je dobil Mulhern, ki je 65 let star, pismo, naj pride v Novi Jork, ako hoče videti svojega brata še živega. V pismu je bilo tudi omenjeno, da je brat zelo bogat in da se mu bo to potovanje gotovo izplačalo. Tomaž se je takoj napotil, in ko je kmalu nato umrl njegov brat, mu je ostavit 90.000 dolarjev. Tomaž si želi vrniti se na Irsko in tam z denarjem svojega brata preživeti zadnje dneve svojega življenja. — Monolog postopačev. „Pa pravijo ljudje, ki imajo denar, pa ga nočejo vsaj nekoliko prepustiti meni, da ie čas denar. Ko bi bilo to res, moral bi biti jaz zelo bogat človek, ker časa mi vedno preostaja Vendar pa so pri tem moji žepi vedno prazni in brez denarja vsi raztrgani". — Poslušna ljubica. Na Dunaju je zažgala 251etna delavka Marija Schuh prodajalno svojega gospodarja Ludovika Spitza; zgorelo je vse blago in hišna oprava. Schuh je izpovedala, da je zažgala na prigovarjanje svojega ljubimca L. Spitza, ki je bil v velikih stiskah in bi bil imel napovedati krido. Spitz je namreč zavarovan za 16.000 kron. M. Schuh in Spitza so zaprli. — Humanitarna dedščina. Po dveletnem procesu je prisodilo dunajsko civilno sodišče volilo pokojnega ministrskega uradnika J. Floissa v znesku 400 000 kron štajerskemu deželnemu odboru za ustanovitev naravnih zdravilišč — »Baron« in pump. „Baron" Friederich de Knoerz, kateri pa tudi na razna meščanska imena sliši, je v Novem Jorku vestno izvrševal načelo raznih „vitezov", „baronov" itd. in povsodi, kjerkoli je mogel, je pumpal navadne ljudi. Končno ga je obtožilo več gospodičen, katere so vse hotele postati baronice in katere je „baron" kot ženin opeharil za njih po-sojilnične knjižice. Viteški „baron" premišljuje zdaj v novo-jo^kih zaporih o minljivosti ženske ljubezni. — Dobro meso — po ceni. Iz Cikaga prihaja naslednja vest: Prav pomenljivo pomoto je napravil v tukajšnjih klavnicah nek paznik, ki je po svoji neprevidnosti zaklal čedo dragih Grallway goved, ravnokar inportovanih iz Škotskega za državno poskuševališče v Ames Razkosano meso teh goved so potem razpečali in prodali kot navadno govedino, dasi je bilo vredno 3 dolarje funt. Pomota se je našla šele po preiskavi, kam so se govedi izgubile. Sedaj bo treba naročiti novo čredo iz Škotskega. — Jan Kubelik v Ameriki je bil sprejet kot zmagovit vojskovodja. 1. tebruvarija je priredil v Čikagu koncert, v katerem je zaslužil 22.000 dolarjev. Na en večer! To je največji zaslužek, ki ga je kdaj kak umetnik dosegel. Občinstvo je slavilo Kubelika, našega brata Čeha, kot se ni slavil še noben vladar. Amerikanci so ponudili Kubeliku, glasovitemu češkemu virtuozu, naj bi priredil prihodnji dve leti 200 koncertov, za kar bi mu plačali 2 milijona kron in poleg tega še nekaj od Čistega dobička. H — Velik požar v Ameriki. Minole dni je divjal v " mestu Paterson v Ameriki velik požar, ki je bil tem hujši vsled velikega vetra, ki jc raznašal iskre po celem mestu. Tako je vpepelil 26 ulic, večinoma vsa javna poslopja kakor sodišče, pošto električne naprave Na stotine prebivalcev ]e brez strehe in priti so morali vojaki, da varujejo last posameznih, ker iz vseh delov so se pridrvili tatovi, ki hočejo to priliko izkoristiti. Tudi hišo, v kateri so imeli anarhisti svoja zborovanja, vpepelil je požar. Stran 110 Letnik LX — • - Loterijske srečke. V Lincu dne 8. marcija t. 1 V Trstu dne marcija t. 24, 46, 27, 84, 90 26, 51, 43, V Pragi dne 12. marcija t. 1.: 38, 37, 2 o 24. 43. Tržne cene, V Ljubljani dne 14. marcija 1902. Pšenica K 9 30 h rž K 7 ječmen 7 oves K h, ajda K 6 50 h, proso 6-80 h, turšica K 6 20 h, leča K 9 fižol K 8 h Vse cene veljajo za 50 kilogramov. in priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani i Vsem tistim, kateri obilno jed, skozi prehlajenje pre- težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečni krč, želodečni bol, težko prebavanje želodečno zazližanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo izkušenj. To je znano na zamorejo osebe vsakega stanu kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. k. Samo v teh zavojih se dobiva pristna ta Ko splosna priljubljena M l: 5 m 'm m t« ti vil J prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich zeliščno vino. zeliščno vino izborno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi oeli človeški prebavni organizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročnjejo deluje prenovitev zdrave krvi. pravočasni rabljivosti vsaki želodečni vsem drugim močnim zeliščnega vina, kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti kratkem povživanju tega vina prenehajo. glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže Zabasanj e temu slabi nasledki, tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in creva skozi zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. tJO viMrj^t VMblM «00 gramov. O*1SJ * ™ v % v polnih trnih. Gaffusmerieve tovame za sladoo kara Wi onakovo > Ceoa za 60 vinarjev. vsebina 300 gramov. \ iwrnlri t » m m 'Va sla^ v polnih trnih fetlraepe tovarne za sladno kayo Monako vo i s: Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava Sulii l>leđi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutn, kakor vednem glavo - počasi novo moč. pomanjkanja spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu ljenje reditev, Tino povzdigne preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. kr. gld. lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto- Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Odgovorni urednik Aygust Pucihan Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.