Poštnina plačana v gotovini Cena Din l'-l Štev. 151. V Ljubljani, četrtek 7. julija 1938. Leto III Had mestom Kobe neprestano life, voda dere po sredi mesta — Bližnji hribi se pogrezajo in lomijo — 1000 mrtvih Strahovite poplav® pustošijo laponsko Kol)C, 7. Julija, o. Strahovito poplave, Id so jih povzročili neprestani nalivi, so pripravilo velikemu japonskemu pristaniškemu mestu Kobe dneve največje groze in strahu. Že tri dni neprestano dežuje, da so vode iz hribov v obliki velikih rek prelivajo skozi osrčje inesta in okolico proti morju. Povsod se nudi slika groznega razdejanja. Hišo so podrte, voda nosi s seboj trupla utopljencev, a iz mesta bežijo dolge kolone ljudi, ki jim jo poplava uničila vse. Po dosedaj znanih poročilih je utonilo 480 ljudi, prav toliko pa jih še pogrešajo. V naglici odposlane rešilno ekspedicijo so proti navalu vodo skoro brez moči, le zbeganemu prebivalstvu postavljajo zasilne šotore in pripravljajo hrano. Silno množino vodo so odtrgale s hribov, ki obkrožajo od vzhodne strani mesto, silne množine kamenja in zemlje in ga naplavile v mesto. Ta plaz podira pred seboj vse, na kar naleti. Silna nevarnost pa grozi mostu zaradi razpoklin, ki so se pojavile na teh hribih. Ljudje z grozo opazujejo, kako so hribi polagoma, a nevzdržno pogrezajo in pripravljajo mestu še večjo katastrofo. Hoje se, da bi so celo celi hribi pogreznili v dolinico, kjer leži mesto, in uničili še tisto, kar jo ostalo še neprizadetega po vodi. Katastrofa je ena največjih, kar jih Japonska, razen velikih potresov, pomni v zadnjih desetletjih. Kobe, 7. julija, o. Število ponesrečencev in utopljencev neprestano narašča. Dosedaj so ugotovili smrt žo več kot tisoč ljudi. Oblastem in reševalcem delajo silne preglavice skrbi za preskrbo prebivalstva s hrano in stanovanji. Vsa industrijska četrt mesta je že porušena. Dež pa neprestano lije ter je vsa okolica že obkrožena od vode. Ce deževje ne bo ponehalo, grozi mestu popolna propast. Vsa japonska javnost se odslej zanima zgolj za to veliko katastrofo ter nima časa, da bi se zanimala za dogodke na kitajskem bojišču. Zdi se, da sc bodo japonske armade na Kitajskem zaradi te nesreče omejile pri svojem prodiranju. Stroški za pomoč bodo požrli veliko denarja, ki ga v državnih blagajnah že tako primanjkuje. Dr. Stojadinovič spustil v pogon električno centralo na reki Treski: Velika dela in obsežni načrti vlade dr. Stojadinoviča Skoplje, 7. julija. AA. Blagoslovitev velike liidrocentrale na Treski, ki je bila včeraj dopoldne Iv navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadinoviča, predstavlja krono vseh slovesnosti, ki se jih je udeležil predsednik vlade v zadnjih dneh v Južni Srbiji. Ljudstvo iz Skoplja in vse Južne Srbije je prihitelo te dni pozdravit dr. Stojadinoviča ter mu izkazat svojo zvestobo, vdanost Ln hvaležnost za njegova velika dela. To, kar se je danes videlo !V dolini reke Treske, je v resnici simbol za vso državo Jugoslavijo, ki je danes v znaku velike prenovitve! Nepregledna pustinja v dolini reke Treske, ki je bila do danes človeški nogi skoro nedostopna, ker človek ni bil v njej varen življenja Sn imovine, je zdaj spremenjena v veličasten izvir. Ob 10 dopoldne je prispel dr. Stojadinovič v (spremstvu bana vardarske banovine Marka Novakoviča ter Sefa kabineta v predsednišitvu vlade dr. Jovana Markoviča na svečano sejo trgovske zbornice. Takoj po prihodu dr. Stojadhioviča je visokega gosta pozdravil predsednik zbornice Zerajic iter mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Zatem je spregovoril ministrski predsednik idr. Stojadinovič, ki so ga navzočni viharno pozdravili. Dr. Stojadinovič je naito odšel 6 svojim spremstvom v Muzej Južne Srbije, kjer si je ogledal vse njegove znamenitosti, nakar se je odpeljal z avtomobilom v zaseko reke Treske, ki je oddaljena kakih 18 km od mesta Skoplja. S predsednikom "vlade so tja prispeli tudi minstri Dobrivoj Stošo-ivič, Svetozar Stankovič, Bogoljub Kujundjič, Dimitrij Magafasevič in dr. Miha Krek, zatem ban vardarske banovine, Marko Novakovič s svojim pomočnikom Nešlčem in načelniki oddelkov. Svečano blagoslovitev nove hidrocentrale na Treski je iz-fvršil skopljanski metropolit Josif. Svečanosti posvetitve so prisostvovali še škof dr. Ivan Gnidovec, glavni rabin Nikola Laško, predsednik ulema med-zlisa Halis Sefir Osman ter veliko število senatorjev, narodnih poslancev, gospodarstvenikov in strankinih voditeljev. O priliki blagoslovitve nove hidrocentrale na Treski je imel skopljanski metropolit Josif tudi krajši govor. Po govoru metropolita Josifa je predsednik vlade dr. Stojadinovič spustil v pogon stroje, ki bodo od zdaj stalno dajali električno energijo Južni Srbiji. Zatem je predsednik vlade v spremstvu metropolita Josifa in drugih predstavnikov civilnih m vojaških oblasti odšel peš k samostanu sv. Andreja, jer s; je ogledal freske ter dela za zgraditev novib poslopij. Kakor že v Gra-čanici, tako je zdaj dr. Stojadinovič poklonil tudi temu samostanu veliko darilo. Zatem se je ministrski predsednik podal k reki Treski, k novo zgrajeni hidrocentrali sv. Andreja, kjer je bilo prirejeno tudi slavnostno kosilo za nad 600 povabljenih uglednih osebnosti, ki so bile v gosteh skop-Ijanske občine. Za časa banketa je izrekel zdravico skopljanski župan Jovanovič. Po njegovem govoru so vsi navzoči znova navdušeno vzklikali predsedniku vlade in ostalini ministrom. Že je spregovoril tudi gradbeni minister Dobrivoj Stošovič, ki je v imenu kr. vlade dejal: Čast mi je v imenu kr. vlade pozdraviti svečano opravilo posvetitve hidrocentrale sv. Andreja in začetek njenega obratovanja. S tem dejanjem je bilo izvršeno eno najpomembnejših tehničnih Bel za napredek in blagostanje mesta Skoplja in Vse Južne Srbije. Električna energija, ki jo bo proizvajala Treska v tem obratu, mora biti ne samo široka podlaga za nadaljnje komunalno gospodarsko delovanje mesta Skoplja, ampak tudi začetek elektrifikacije vardarske banovine, k' naj nudi poceni bogato vodno moč za izkoriščanje naravnih bogastev, za eksploatacijo rude, za izsuševanje prostranega zamočvirjenega ozemlja ter za saniranje in melioracijo krajev ter za vzpostavitev kulturnih tal v teh krajih. Preteklo leto je predsednik vlade dr. Stojadinovič položil temeljni kamen za velik jez, ki naj bi vzdignil površino reke Treske ter omogočil večji padec vode na ogromne turbine električne centrale. Ta centrala je danes dovršena in je začela obratovati. Načrt zanje so naredili naši strokovnjaki, zgradila pa so jo naša podjetja z našimi delavci. To, kar danes doživljamo ob bregovih Treske, lahko rečemo, simbolično predstavlja vse ono, kar doživlja danes ves naš narod. Končuje se doba triletnega dela kr. vlado pod vodstvom dr. Stojadinoviča, v kateri so postavljene široke osnove ne samo za naš gospodarski in nacionalni preporod, pač pa tudi za kulturno prosveto. Mi gremo v novo dobo konstruktivnega dola, da zgradimo še bolj trdno in še bolj varno podlago. Kaj je bilo na tem polju storjenega, morete videti. Iz tega pa se tudi jasno vidi, kakšna je politika in cilj vlade dr. Stojadinoviča. Kljub lemu, da so vsa ta dela pomembna, vendar so le motna slika nasproti onim delom, pred katerimi stojimo in ki bodo opravljena v prihodnjih letih. Nameravamo zgraditi nove tovarne, začeti z novimi javnimi deli, gradili. železniške proge in moderne ceste, urediti ter na novo zgraditi pristanišča, izsušili močvirnato ozemlje, regulirali reke in hudournike, položiti mostove, ki naj ne sluiijo samo današnji, pač pa ludi bodočim generacijam za njihovo boljše, udobnejše, čim popolnejše in varnejše življenje. To nedeljo ste vi vsi, kakor tudi oni iz vzhodne Srbije ter tistih 20.000 ljudi s Kosovega, neposredno sodelovali pri delu za uresničenje programa in politike dr. Stojadinoviča. Lahko rečemo, da je bila dr. Stojadinovičeva vlada to nedeljo razširjena in je tako rekoč dobila 100.000 novih ministrov. Mi smo mogli ugotoviti, da so vsi ti naši ministri z navdušenjem sodelovali pri tem programu, i Morem vam zagotavljati, da je bil vsak teden preteklih treh let izpolnjen z intenzivnim delom za napredek našega naroda in naše države. iS takšnim delom bomo nadaljevali tudi v bodočnosti brez oddiha. Vlada dr. Stojadinoviča upošteva in spoštuje samo ti dve volji, nihče pa se ne more ozirati na morebitne želje in voljo, ki bi jo izrazil kdo izven naših državnih meja. Imamo pred očmi naše lastne narodne interese ter se zato posvečujemo le delu za izpopolnitev naše gospodarske, kulturne, socialne in obrambne bodočnosti. Iz izjave, ki jo je predvčerajšnjim podal v Skoplju na banketu banovinske konference JRZ predsednik vlade dr. Stojadinovič, nisem mogel razbrati, kdaj bodo volitve. Dejal je, da imamo do teh volitev še celo leto dni časa. V vsakem primeru, pa naj bodo volitve kadarkoli, sem prepričan, da narod želi, da bi se mogel teh volitev udeležiti ter se pri njih izjaviti za ali proti politiki, kakršno je izvajal pretekla tri leta dr. Stojadinovič. To ljudsko sodbo more vlada dr. Stojadinoviča z vedrini čeloin in s ponosom pričakovati. Govor ministra Stošoviča so navzoči pogosto prekinjali z dolgotrajnim in navdušenim vzklikanjem kr. vladi in dr. Stojadinoviču. Bombe v Haifi Jeruzalem, 7. jul. o. Včeraj je v trgovski četrti llaife eksplodirala bomba, ki je ubila 20 ljudi, okrog 30 pa težko ranila. Med mrtvimi se nahaja tudi inžener Tugia Dounije, svak predsednika mednarodne judovske mednarodne federacije Vaic-mana. Po eksploziji je takoj prisilo do 'pouličnih spopadov med Arabci in Judi, da je bila policija prisiljena rabiti strelno orožje. Visoki komisar je nato nad mestom proglasil obsedno stanje. Parklievka v Nemčiji Berlin, 7. jul. o. Živinska bolezen parkljevka se v Nemčiji silno širi. Po službenih ugotovitvah je število okuženih goved že 103.630, med tem ko je bilo 15. junija okuženih le 69.577 goved. Nove telefonske zveze Belgrad, 6. julija. AA. Z odlokom ministra za pošle, telegraf in telefon se začno 10. julija redni telefonski promet med sledečimi kraji: Bohinjska Bistrica—Torin v smeri Ljubljana—Trst, Jesenice na Gorenjskem do Opatije skozi Sušak ali Trst, Ptuj—Opatija skozi Ljubljano—Trst, relacija Štore—Reka v smeri Ljubljana—Trst, Štore—Benetke’ v smeri Ljubljana—Trst, Šibenik— Vincenza v smeri Zemunik—Zadar, Belgrad—Bi-sto Arsicio skozi Ljubljano—Trst, Virovitica— Bologna skozi Ljubljano—Trst, Crikvenica—Rim skozi Sušak—Keka, Zagreb Taormina _skozi Ljubljano—Trst, Zagreb—Abano skozi Ljubljano— Trst. Belgrad, 6. julija. AA. Z odlokom ministra za pošte in telegraf in telefon, se je vpeljal redni telefonski promet med Jugoslavijo in grškim mestom Stilis. Pristojbina za običajni razgovor treh minut znaša 4 80 zl. fr. z mesti v prvi jugoslovanski zoni (vardarska banovina) 6.60 zl. fr. za mesta in kraje v drugi jugoslovanski zoni (moravska, zetska, drinska in dunavska banovina . ter področja mesta Belgrada) in 7.50 zl. fr. za kraje v tretji jugoslovanski zoni (savska, vrbaska, primorska in dravska banovina) Kam bodo odpravili španske prostovoljce London, 6. julija, o. Načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Špani je, ki je bil včeraj sprejet, predvideva kot zatočišče teh prostovoljcev mesta London, Hamburg, Marseille iii Genovo. Po tem načrtu bodo poslani prostovoljci, ki so nemški državljani, vsi btez razlike v Hamburg, vsi italijanski prostovoljci v Genovo, angleški pa v London. Glede ostalih prostovoljcev načrt predvideva tale razpored : Prostovoljci, ki so se borili za republikansko Španijo ter so državljani južnoevropskih držav, bodo poslani v Marseille, državljani severnih evropskih pa v London. Prostovoljci, ki so se borili za nacionalno Španijo in so državljani severnih evropskih držav, bodo poslani v Hamburg, oni iz južnih evropskih držav pa v Genovo. Prevladuje prepričanje, da se oblasti onih držav, katerih državljani bodo morali oditi iz Španije, v večini primerov ne bodo upirale tej vrnitvi svojih ljudi v domovino. O usodi prostovoljcev, ki jih njihove države ne bodo hotele sprejeti, se bo razpravljalo naknadno v omenjenih glavnih pristaniščih, čim se bodo prostovoljci v njih zbrali. Težav še ni konca London, 6. julija, o. Jutranji angleški časopisi pozdravljajo sporazum, ki se je včeraj dosegel v vprašanju umika prostovoljcev iz Španije, in poudarjajo, da pomeni to velik uspeh angleške vlade. »Times« pišejo med drugim, da je odbor za nevmešavanje včeraj dosegel svoj največji uspeh v teku dveh let svojega dela. Tu ni govora o kakem teoretičnem vprašanju. Da gre tu za praktične odločbe, se vidi tudi po tem, da so predstavniki štirih velikih sil že včeraj izročili tajniku odbora za nevmešavanje potrebne čeke za izdatke komisij. »Daily Telegraph« pričakuje, da bosta vladi v Bur-gosu in Valenciji pravočasno odgovorili na predloge odbora za nevmešavanje, ker gre tu za politične, kakor tudi za strategične zadeve. Če se bo sporazum postopoma uveljavljal, se bo s tem pospešil zaključek državljanske vojne v Španiji. »Daily Exprčss« misli, da bodo posamezne točke angleškega načrta o umiku prostovoljcev izzvale nove napade s strani londonske parlamentarne opozicije, zlasti zaradi tega, ker predvideva angleški načrt, naj se nekaj tisočev prostovoljcev iz Španije prepelje najprej v Anglijo in šele kasneje vrnejo v svojo domovino. Zavarovanje poljedelskih delavcev Ljubljana, 7. julija. S f. TX. 1937 je bilo uvedeno zavarovanje za starost ter onemoglost, tako da se sedaj izvaja zavarovanje za vse tri primere, ki jih predvideva zakon o zavarovanju delavcev. ’l’a zakon je začasno izvzel iz zavarovanja močno stroko, to je poljedelske delavce. Po pooblastilu istega zakona pa more minister s posebno uredbo predpisati tudi zavarovanje zanje. Ta ured-ba lii morala biti izdana že do 1. julija 1923, vendar je še vedno nimamo. Tako so ostale nezavarovane množice poljedelskih delavcev z izjemo poljedelskih delavcev, zaposlenih pri poljedelskih strojih, ki pa so zavarovani samo' zoper nezgode ter okrog 4000 osoli iz vse države. ki so zavarovane za vse tri primere (vrtnarski pomočniki itd.). Ker poljedelski delavci ne uživajo dobrot zakona, vladajo med njimi razumljivo slabše higienske razmere kot pri ostalih delavcih. Njihovi prejemki pa niso zadostni za nakup zdravil in za izdatno zdravniško pomoč. Zato je utemeljena zahteva strokovnih organizacij, da se izvede tudi zanje zavarovanje, še bolj kot l>ol-niško zavarovanje pa je potrebno poljedelskim delavcem starostno zavarovanje. Usoda hlapca Jerneja se y zadnjih desetletjih ni prav nič zboljšala. Preje bi mogli reči, da se je poslabšala. Poljedelski delavec, ki je garal vse svoje življenje, ostaja na starost brez sredstev. Njegova življenjska jesen je najtrpkejša. Število poljedelskih delavcev ni ravno tako tako nizko, kot bi kdo mislil. Po statistiki prebivalstva naše države iz leta 1931 je bilo tedaj moških delavcev 302.971, ženskih pa 171.386, skupno torej 47435?. V teh številkah seveda niso všteti družinski člani, temveč samo osebe, ki se pretežno preživljajo z najemnim delom v poljedelskih panogah. 111 od te, skoraj polmilijonske množice so zavarovani pri OUZD-ih samo skromni štirje tisoči. Iz teh skromnih podatkov je razvidno, kako važna je zadeva zavarovanja poljedelskih delavcev, da to ni le Vesti 7. julija Večji del republikanske mornarice so onesposobila nacionalistična letala ob priliki bombardiranja pristanišča Cartagene. Popravila ladij bodo trajala več mesecev. Zatočišča pred zračnimi napadi bodo morali zgraditi v vseh starih in novih hišah na Norveškem. Tako se glasi odločba pravosodnega ministrstva. Mednarodni jekleni kartel, se je podaljšal za tri leta s pristavkom, da se vanj lahko vpišejo še vse tiste države, koder se proizvaja jeklo. Besedilo angleškega načrta vojnih prostovoljcev iz Španije so včeraj poslali iz Londona obema španskima vladama v odobritev. Predsednik Združenih držav Roosevelt bo svoj letni dopust prebil na .jahti, s katero bo križaril po Tihem oceanu. V tem času Roosevelt ne bo obiskal nobene srednje- ali južnoameriške države. Zlato iz zalog španske Narodne banke, ki je bilo spravljeno v kleteh francoske narodne banke, bo po odločbi pariškega sodišča ostalo za enkrat še vedno shranjeno v Parizu. Ce pripada zlato valencijski ali burgoški narodni banki, pa sodišče ni odločilo, češ da za to ni pristojno. Sirijska vlada, ki ima sedež v Damasku, lx> najbrže še danes odstopila. Novo vlado bo najbrž sestavil vodja nacionalnega bloka in dosedanji predsednik vlade Martanbej. Bivšo svetovno prvakinjo v tenisu Suzano Lenglen je do zadnjega počivališča spremila velika množica ljudi. Polnoštevilno so se pogreba udeležili slavni francoski teniški igralci, kakor Borotra, Burgnon, Petra, Destrenio in drugi. Zemske ostanke bivšega voditelja avstrijske socialne demokracije dr. Ota Bauerja so včeraj sežgali na pariškem pokopališču. Pri tem je bil navzoč tudi predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum s svojimi prijatelji Dormoyem, Faurom, Zyroinskim in drugimi socialističnimi prvaki. Mussolini si je ogledal stavbne prostore med Rini'0111 in Ostijo, kjer bodo postavili paviljone za mednarodno razstavo leta 1942. Po načrtih, ki so že odobreni, bodo znašali stroški za razstavo eno milijardo lir. Nekega turista so obstrelili na francosko italijanski meji italijanski obmejni stražniki. O incidentu, ki ga preiskujejo francoske oblasti, pa poroča tako francosko kot italijansko časopisje v za čuda mirnem tonu. Več kot 100.000 Sokolov in Sokolic je včeraj korakalo v sprevodu po praških ulicah. Z včerajšnjim dnem se je sokolski zlet v -JPragi tudi zaključil. Albanski kralj Zogu l>o v kratkem prišel na Slovaško v družbi svoje žene in se nastanil v gradu Kovarči, ki ga je kupil svoji ženi za poročni dar. Kralj Zogu ima na programu za enkrat samo lov. Spominsko svečanost v čast reformatorja Jana Husa so imeli včeraj v Pragi. Pri tej priliki so peli pobožne in bojne pesmi iz tiste dobe. Pod vojaško nadzorstvo so japonske oblasti postavile sovjetskega ubežnika, bivšega šefa GPU na Daljnem vzhodu Samojloviča. Obenem so ja-jionske oblasti objavile nedvoumne dokaze, da je neresnična vest sovjetske vlade, da bi Samojlo-vič ne pobegnil. Svetovno razstavo na Japonskem 1940 bodo zaradi stroškov kitajske vojne odložili. Iz istih razlogov bodo prihodnjo olimpijado organizirali v zmanjšanem obsegu. 1,300.000 ljudi je izgubila Kitajska v enem letu kitajsko-japonske vojne. Tako poročajo Japonci, ki postavljajo za svoje lastne izgube le številko 56.629 mrtvih. Večino političnih krivcev so izpustili iz zaporov v Antiohiji. Po sklenjenem sporazumu med Francijo in Turčijo. Novega moža so Nemci postavili proti boksarskemu prvaku Louisu. Je to prvak Evrope Adolf Neusel, ki se bo s črncem udaril 11. septembra v Berlinu. Predsednik braziljsko republike Vargar bo letos obiskal Portugalsko na povabilo predsednika republike Cremone. 1002 toni živega srebra so v prvih petih mesecih letos pridobili v Italiji. V istem času lani je znašala proizvodnja le 971 ton. Angleško trgovsko ladjo »Ishangta« so oropali kitajski pomorski roparji, oboroženi s strojnimi puškami. Med plenjenjem so več jiotnikov tudi ranili. Na tri leta ječe in pet let izgube častnih pravic je budimpeštansko sodišče obsodilo voditelja madžarskega fašizma majorja Salasszja. Predsednik fašistične bančne korporacije dr. Parisi je prišel v Nemčijo na obisk. Obiskal bo vsa industrijska središča v zapadni Nemčiji. V stratosfero namerava poleteti znameniti poljski letalec^ Birdzinski. Pred nekaj dnevi se jo vrnil iz Združenih držav, kjer je preučeval stratosferske razmere. Za 5 odst. se bodo znižale mezde belgijskih rudarjev. Znižanje opravičujejo lastniki premogovnikov s kritičnim stanjem na premogovnem trgu. Večje število Angležev, ki so bivali v Leningradu, so izgnale sovjetske oblasti. Po izjavah teli pregnancev se v Rusiji nahaja še zelo malo tujcev. V Varšavi je včeraj umrla ruska velika kneginja in hčerka zadnjega ruskega carja Nikolaja Tatjana, katero je pred pokoljem v Jekaterinem-burgu baje rešil neki vojak. Da je ta kneginja zares ostala živa, o tem si raziskovalci usode bivšega ruskega carja niso bili edini. Večinoma so trdili, da so sovjeti dali pobiti vse člane carjeve rodbine in torej tudi veliko kneginjo Tatjano ter da smrti takrat ni nihče ušel. v korist nekaj tisočev, temveč stotisočev delovnih ljudi. Poljedelski delavci zato pričakujejo, da se bo kraljevska vlada oz. soc. politično ministrstvo pričelo pečati tudi z njihovim vprašanjem, da bo končno po 16 letih obstoja zakona izvedeno ludi njihovo zavarovanje in s tem izpolnjena njihova vroča želja. Šole počivajo V mestu sc fe naselilo poletno razpoloženi« Ljubljana, 6. julija. Teden dni je že, kar so 6« izpraznile naie šol* in je učeča se mladina odšla na vse kraje. Učni zavodi od najnižjih osnovnih šol pa do srednje šole in vseučilišča nudijo podobo pokoja in tišine. Prej tako živahnega vrvenja po ulicah in zaskrbljenih obrazov, ki so malo pred osmo uro hiteli v šole, v strahu pred dvojkami, ni opaziti več. Dvorišča šolskih poslopij so prazna, hodniki n« odmevajo več od dijaških razgovorov, učilnice so prazne, in šolske klopi, ki bi vedele pripovedovati marsikatero mikavno zgodbo o pisanju šolskih nalog, so pogreznjene v dvomesečni molk tišine in samote, ki jo je zmotil samo šolski sluga in snažilka, ki sta prišla pospravljat dediščino po klopeh: pozabljene šolske knjige, šolske zvezke in tu pa tam morda kak dijaški dnevnik. Mature in oficielne proslave Vidovega dne so za dijaki. Abiturienti, ki so pokukali s svojimi glavicami komaj že v življenj«, so še vsi nekoliko pod psihozo srednje šole in učne snovi, ki se je skušajo otresti. Pred njimi je življenje, življenje, ki ga trenutno še morda ne občutijo v kruli borbi za samostojnost človeškega obraza in v kruti borbi za obstanek. Po srednjih šolah so zaključki šolskega leta po navadi vsako leto enaki, maturantje ponavadi zaključijo svoje srednje šolanje s poslovilnim večerom, tako zvano valeto, na katero povabijo profesorje in direktorja. Tedaj se izrečejo slovesne poslovilne besede, besede zahvale za trud in podobno ter še kakšni očetovski nauki ravnatelja za dalinjo pot v življenje. Poročilo o šolskih uspehih, tako zvana »izveslja«, ki so vsa vsako leto po istem obrazcu narejene, leže na mizah, učenci, starši in oblasti so jih prečitali. Oblasti eo iz njih naredile zaključke o učnem nivoju zavoda, starši so v njih videli nekak letopis učenja in šolskega dela, dijaki pa so v njih za vselej ovekovečeni s svojim imenom po tem, ali so odlični, prav dobri, dobri ali zadostni. Skrbi povzročajo pripombe, kakor: popravljajo, ali niso izdelali. V tem primeru čaka popravljalce delo v počitnicah, v avgustu imajo izpite, padli pa so se vdali v usodo in priznavajo počasi svojo »krivdo«. Poletje je. Čas kopanja in odpočitka. Po ulicah že tiodijo mladi obrazi dijakov, ki se jim pozna, da so vneti turisti, kopalci ali kaj podobnega, obrazi so jim ogoreli, čokoladna barva njihovih lic priča o njihovem mladem zdravju. Omenimo pa naj tu še prav slovesen zaključek šolskega leta na Trg. nadaljevalni strokovni šoli v Ljubljani, ki je bil 24. junija v veliki dvorani Trgovskega doma. Zbral se je ves učiteljski zbor z ravnateljem šole g. Radom Grumom na čelu, ki je pozdravil predstavnike Združenja trgovcev. Zahvalil se je vsem ciniteljem trgovskega stanu, ki vestno in skrbno gledajo na vzgojo trgovskega naraščaja t«r nudijo Šoli vse, kar potrebuje za svoj napredek in vzgojo. Načelnik šolskega odbora g. Anton Verbič je v svojem govoru pozival mladino k delu, k spoznavanju življenja in k samostojnosti v bodočem trgovskem in privatnem udejstvovanju. Nato so bili učenci in učenke obdarovani namesto s knjigami s hranilnimi knjižicami. Veliki prijatelj trgovskega naraščaja g. Avgust Volk je daroval znesek 500 ain v obliki hranilne knjižice za najpridnejšega absolventa šole, dalje pa so darovali: Mestna hranilnica 8 knjižic po 50 din, Ljudska posojilnica 5 knjižic po 50-din, Ljubljanska - -kred. banka 2 knjižici po 200 din in katehet stolni kanonik g. dr. Zupan eno hranilno knjižico. G. načelnik je nato svetoval obdarovancem, naj pridno dolagajo svoje prihranke v te hranilne knjižice. Sledilo je nato poročilo, ki navaja: Poročilo V začetku šolskega leta se je vpisalo 123 učencev in 113 učenk, skupaj 236. Koncem leta je ostalo Šell5 učencev in 110 učenk, skupaj 225. Od teh je bilo odlično ocenjenih: 2 učenca ki 8 ■učenk, prav dobro 14 učencev in 35 učenk, dobro 43 učencev in 38 učenk, zadostno 11 učencev in 4 učenke, nesposobnih je bilo 7 učencev in 1 učenka, neiz-prašanih 6 učencev in 2 učenki, popravne izpite ima 32 učencev in 22 učenk. Učni uspeh je bil letos v splošnem boljši nego lansko leto. Šolski obisk je bil povprečno slabši kakor lansko leto in je znašal 91%, to je za A% manj od lanskega leta, Po predhodni predizobrazbi je bilo s 4 gimnazijami oziroma meščanskimi razredi na šoli 33% učen-cev(k), s 3 razredi 30%, ostalih 37% pa je bilo z manjšo predizobrazbo. Po trgovskih strokah je bilo največ učencev(k) špecerijske stroke (trgovine z živili) ki sicer 41% oblačilne stroke (manufaktura, konfekcija, moda, čevlji in klobuki) 30%, ostalih 29% pa je bilo porazdeljenih v razne druge panoge trgovstva. Od zaključnih izipitov naj omenimo zaključne izpite na državni trgovski akademiji v Ljubljani, ki so bili od 3, do 23. junija 1938 pod predsedstvom ministrskega odposlanca Davida Noeeniča, načelnika ministrstva trgovine in industrije v pok,, izpite za Drž. dvorazredni trgovski šoli, ki so bili od 7. do 24. junija, pod predsedstvom prof. Ekonomsko-komercialne visoke šole v Belgradu, dr. Milivarom Lutovcem in zaključne izpite na Abiturientskem tečaju Zbornice za TOl od 11. do 27. junija na drž. trg, akademiji v Ljubljani pod predsedstvom ministrskega odposlanca Mihaela Prešla, ban. inšpektorja. O izpitih na srednjih šolah so v večini časniki že poročali, rotekli so pri nas vsi brez incidentov, kar priča o naši veliki kulturnosti, čemur bi se morda kdo čudil, da to sploh pripominjamo. Ni pa to tako povsod: neki mlad suplent, ki služi nekje na jugu, mi je potožil te dni o primeru, ki ga je doživel na neki gimnaziji Neko petošolko bi moral »vreči«. Ko pa se je sprehajal nekega dne po mestni ulici, ga ta petošolka ustavi: stavim, da se me ne boste upali vreči, in mu je pomenljivo nakazala svojo misel. Suplent je res ni vrgel, nemalo pa se je začudil, ko so ob zaključku šolskega leta vsi profesorji izginili, šolsko poslopje pa je bilo zaščiteno. Pri nas šole počivajo ki v tem počivanju je res nemalo melanholije. Profesorji geografije, kemije, fizike, matematike, priljubljene mineralogije In zoologije so odšli v provinco, morda celo na morje, na Rab, Krk, ali pa kar v romantični Bohinj. To je pač tudi čas skavtov in taborjenja, čas stega, tomahavka, ko kraljuje divjina, Sinji orel, Črni mustang, Dolga roka. Izjava finančnega ministra dr. Dufana Lettce O izenačenju cen motornih pogonskih sredstev Belgrad, 6. julija. AA. Finančni minister dr. Du< Kot članica tega boljšega, najvišjega družabnega razreda je dobivala na mesec po pet sto rubljev, razen tega seveda pa še nagrade. Za gospodinjstvo ji je skrbela posebna strežnica, katero so ji dodelili. Svoje potrebščine je kupovala v »Magazinu«, zalogi, ki je bila namenjena najvišjim oblastnikom v Moskvi. Tam je lahko dobivala stvari in hrano, kakršne delavci niso nikdar dobili pred oči. Ko sem se nekega dne vračal iz tovarne proti domu, sem koračil ob strani te časti vredne osebnosti. Siromašna ženska naju je ustavila za miloščino. Ko sem segel v žep, da bi ji kaj dal, m« j« Rosenbergova turovo ustavila: »Ne delaj tega, tovariši Smithi Ti ljudje so lenuhi, ki ne marajo delati. Če jim daješ podporo, jih opogumljaš!« Nekaj dni pozneje sva ipst ila skupaj. Ko sva se približala stanovanju, sva videla moškega in žensko, ki sta brskala po smeteh. Prepoznala sva Adama in Pečenikovno, ki sta oba delala v tovarni. Obrnil sem se k Rosenbergovi in ji dejal: «No. kje so pa zdaj tvoji nauki o ljudeh, ki ne marajo delati?« Klavdija in Viktorij« Klavdija in Viktorija sta bili dve fletni dekleti z dežele. Bili (ta plavih las, nagli, veseli. Delali sta v tehničnem oddelku naše tovarne. Imeli sta devetnajst in ena in dvajset let in sta bili pri Komsomolu, zvezi komunistične mladine. Dognal sem, da dekleti nista dobivali po 75 rubljev kakor druge ženske v tovarni, marveč po 150 rubljev. Ni jima bilo treba živeti v kasarni in plačevati naprej, k«kor je bilo to splošno v navadi. Stanovali sta zasebno v hiši na Matroskaji Tišini. Plačevali sta stanovanje, kadar se jima je zdelo. Bili sta vedno lepo oblečeni, imeli sta pordečene ustnice, obraz naličen, bili sta odišavljeni, tako da sta bili v čudnem nasprotju s kričečo revščino, ki so jo kazal« njune tovarišice v tovarni. Jaz at tega pojava nisem xnal razlagati. Klavdija in Viktorjija sta vedno prihajali v hišo, kjer sva stanovala midva. Na drugi strani hodnika, skoraj nasproti najini sobi, sta stanovala dva amerikanska mehanika, eden strugar, star pet in petdeset let, drugi popravljalec orodja, star dva in trideset let. Ker je bila za tri tobe na razpolago samo ena kuhinja, sva midva delila svojo z Amerikancema, katerima sta pripravljali jed Klavdija in Viktorija. Jemali sta kar lepo in brez besede najin živež in posodje, potem sta pa puščali kuhinjo tako umazano, da ni mogoče popisati. Po razbrzdani prebiti noči sva z ženo pogosto našla tla v kuhinji in po hodniku vsa pokrita z izpluvki obeh mladih komunistk. Včasih je katera izmed njiju, včasih pa sta kar obe obležali v svojem kozlanju v sami spodnji obleki vse do trenutka, ko sta Amerikanca prišla ponju. Vlekla sta ju kar po tleh kakor vreče. Ponoči je bilo zaradi vrišča, ki je prihajal iz njihove sobe, nemogoče spati. Peli so, pili, plesali. Moje potrpljenje je šlo h koncu. Zahteval sem, naj s tem nehajo, če ne se bom pritožil oblastem. Dekleti sta se mi režali in mi govorili: »Saj smo v svobodni državi. Ne moreš naju dati zapreti!« A vseeno sem se pritožil upravnemu odboru naše hiše in dobil za-‘ gotovilo, da bodo začeli nekako pre- iskavo. Seveda ni bilo iz vsega nič kakor ponavadi in zatopil Bem se v otožne misli. Kaj je to mladina, na katero stavi Sovjetska Rusija svojo bodočnost? Klavdija in Viktorija nista bili prisiljeni k enakemu redu kakor drugi delavci in delavke. Ni jima bilo treba hoditi n a sobotnike. Z ozirom i »usluge«, ki sta jih izkazovali raznim oblastem v tovarni, eo ju kar samo od sebe povzdignili na stopnjo udarnikov. Kolektivna pogodba, ki je urejala delo, mezde in življenjske pogoje za večino teh smrtnikov, je bila za njiju mrtva črka. Nekega dne, ko sem fti odkrito vprašal, kako in zakaj st^ deležni takih izrednih ugodnosti) mi je Klavdija nesramno odgovorila: »Dajo nama veliko, kker naju ima veliko ljudi radi...« XVI. POGLAVJE V Sokolnicki četrti, kjer sem stanoval jaz, je bilo veliko hii, v, kate' rih so stanovali delavci iz raznih to varn. Ta predel je veljal za enega najboljših v vsem mestu. A nikjer tam blizu nobene — šole. Če je človek hotel poslati otroke v šolo, so morali stopiti na tramvaj, bodisi' v spremstvu očeta ali matere ali njanke, varuhinje. Seveda, to je veljalo samo za tiste, ki so mogli pla čati vožnjo. Tudi tu so se razredne razlike kazale v sramotni luči. Bolje plačani tehniki, inženirji in propagandisti so svoje otroke pošiljali v najboljše šole zunaj Moskve, katere so propagandisti ponosno razkazovali tujcem. Delavski otroci pa so hodili v navadne šole ali pa sploh nikamor. nali.« Uršičeva mati je podpisala izjavo, da po* ravnn škodo. Uršičeva mati Marija Paecolo: »Dolgo nisem sploh vedela, kje je Karol. Pepca in Tončka ste mi govorili: »Ce ne veste zanj, gotovo Karol ni vež živ. Prišla je k meni Tončka vsa bleda, rekoč: »Korelna iščejo orožniki.« Zaslišanih je bilo še več drugih prič o raznfbi okolnostih. Obtoženki, v prvi vreti Pepca, ste predlagali kot razbremenilno pričo Valentina Rovšaka, ki pa ju je pustit no cedilu. Ta je obširno pripovedoval, kako ga je skušala Pepca nagovoriti, da bi pri sodišču pričal v njeno korist. Najela Je celo posredovalca. Priči je dejala: »Bom plačala za pričevanje enega jurja!« Pepca je protestirala in trdila, da priča laže. Vsi trlie obsojeni Po enournem posvetovanju malega senata je predsednik g. Rajko Led er bas objavil sodbo. Bili so obsojeni: Karol Uršič zaradi zločinstva odnosno prestopka vlonine tatvine pri Prodniku in Prelesniku na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Pepca Berlčeva zaradi zločinstva nagovarjanja in sodelovanja pri obeh vlomih na 10 mesecev strogega zapora in v Izgulio častnih državljanskih pravic za 3 leta. V smislu § 280 k. p. pa je bMa zaradi pomanjkanja dokazov oproščena od Obtožbo zločinstva krive prisege. Tončka Berlečeva pa zaradi vloma pri Prodniku na 5 mesecev strogega napora in v izgubo častnih pravic za 2 leti. Oproščena je bila zaradi vloma pri Prelesniku. Karol Uršič in Pepca Berlečeva morata solidarno povrniti Prelesniku škodo v znesku 7.799 dinarjev. Uršič Je kazen sprejel. Sestri se niste izjavili. Razprava je bila ob 19 končana. Kongres železniških in ladijskih kurjačev Maribor, 6. julija. Maribor ima v svoji eredi kot goste kurjače drž. železnic in ladij iz vse države, ki eo ee zbrali kot delegati svojih pokrajinskih organizacij k letnemu občnemu zboru evoje osrednje organizacije. Skupščina, ki se je pričela danes ter bo trajala tri dni, se vrši v Grmekovi dvorani v Studencih — v bližini železniških delavnic in kurilnic. Udeležuje se Je okrog 120 delegatov iz vseh delov države. Poleg delegatov pa je na skupščini tudi večje število članov, predvsem seveda Mariborčanov; mnogi delegati so prispeli tudi s evojimi družinami. Je to 14. skupščina Združenja železniških in ladijskih kurjačev kr. Jugoslavije, vrši ee pa sedaj prvič v Mariboru, ki je udeležence iz drugih pokrajin s svojimi naravnimi krasotami zelo navdušil. Pričetek skupščine je bil danee precej buren. Vršili so se volitve predsedstva kongresa, pri katerih se je pojavilo več kandidatnih list ter so ee delegati šele po več ur trajajočem prerekanju zedinili, da so izvolili za predsednika kongresa Ivana Matana iz Zagreba, za tajnika pa Stojana Go* loba. Predsednik je nato pozdravil zastopnika železniškega ministrstva in direkcije v Ljubljani, načelnika strojnega oddelka inž. Franca Finca iz Ljubljane, šefa mariborske kurilnice inž. Ivana Zagorška, predstavnika politične oblasti, pristav« okrajnega glavarstva dr. Brunška ter sivolasega ustanovitelja organis^ije. Ivana, Čeha iz Ljubljane. Dopoldne sta podala svoja poročila predsednik Združenja Miloš Cesič in tajnik Svetielav GJuratič. Popoldansko nadaljevanje je bilo izpolnjeno s poročili ostalih funkcionarjev. Na dnevnem redu Je poleg poročil več važnih stanovskih zadev, o katerih se bodo razvijale obširne debate. Novi člani Pintaričeve tolpe pod ključem Maribor, 6. Julija. Razbojnika Melhlorja Pintariča so danes orožniki izročili sodišču. Pintarič se je nerad poslovil od orožnikov, pri katerih je bil skoraj teden dni gost. Imel je primerno hrano, dovolj cigaret, orožniki so z njim lepo ravnali, pa tudi dolg čas mu ui bilo, saj so ga zasliševali od jutra do večera, in ker je bil zgovoren ter Je veliko v kratkem času doživel, je imel dovolj »novi za pripovedovanje. Kar prebledel Je danes, ko »o mu sporočili, da ga bodo odgnali na BodiŠče. Osem novih aretadl Zadnji aretiranci »padajo v krog Plntaričevega pajdaša Kodra, nedvomno pa je imel tudi PintariS z njimi zveze. Dober lov so napravili orožniki predvsem s tremi brati Maglica iz Skok na Dravskem polju. So to 18 letni mesarski vajenec Rudolf, 25 letni delavec Jožef in 20 letni delavec Martin Maglica. Dočim sta brata Jožef in Martin Maglica samo nekoliko zapletena v Kodrove podvige, je najmlajši, 18 letni Rudolf, pravi kriminalni tip, ki ima na vesti Že več vlomov ter je bil intimen prijatelj razbojnika Kodra. Rudolf Maglica je vlomil v mesnico svojega mojstra Peseka, kateremu je odnesel za 1000 din prekajene svinjine, dalje je vdrl v stanovanje prevžitkarja Andreja Bizjaka K Skokah ter mu odnesel 1900 din gotovine in hranilno knjižico za 50.000 din. Ker pa je videl, da knjižice ne bo mogel vnovčiti, jo je prihodnjo noč na skrivaj vrnil. Posestniku Ivanu Vajsu pa je odnesel 450 din gotovine. Mdflllca Izdal posestnika Ačka razbofnlkom Mladi Rudolf Maglica je tudi izdal Kodru in Pintariču posestnika Ačka. Mesarski mojster Pesek je kupil od Ačka na Kalšah par volov ter mu je zanje izplačal 7000 din. Peskov vajenec Maglica je za to vedel, pa je obvestil Jožefa Kodra, ki je pozval nato Pintariča ter sta oba razbojnika nato napadla Ačka in ga ustrelil. Poleg bratov Maglica je bila aretirana tudi njihova sestra Marija, poročena Adam. Kljub temu, da ima moža in štiri otroke, je imela razmerje z Jožefom Kodrom, ki jo je nagovoril, da je celo vložila tožbo za ločitev zakona ter se je nameravala s Kodrom poročiti. Celo sorodstvo |e živelo od plena Kodrovo sorodstvo je prav veselo živelo na račun dote, ki jo Je posestnik Greif pripravil za svojo hčerko, ter na račun drugih tatvin, ki jih je Jožef Koder izvršil. Kodrov brat Edvin, ki ga imajo zaprtega, je dobil od Jožefa več tisoč dinarjev. Tudi svojemu svaku Kacu je dal Jožef Koder 1800 dinarjev, da kupi čevlje zanj, za njegovo ljubico Marijo Adam, za njeno sestro — poročeno Godec, ter za ženo njegovega brata Edvina, ostanek pa lahko obdrži za sebe. Orožniki so nadalje aretirali Še tovarniška delavca Ivana in Antona Godca, 19-letnega delavca Antona Kirbiša ter PintariČevo ljubico Nežo Majšle? Od tu in tam Voditelji belgrajskega dela »družene opozicije *f> «e predvčerajšnjim zbrali na stanovanju Miše Trifunoviča in se porazgovorili o akciji, ki jo bo opozicija spet začela med narodom. Uvod v novo delo bo sestanek vseh predsednikov posameznih »Pozicijskih skupin, med njimi tudi dr. Mačka in Adama Pribičeviča, ki bosta v kratkem obiskala ^elgrad. Po sestanku se je Ljuba Davldovič odpeljal v Vrnjačko banjo na kratek odmor. Včeraj je minilo sto let, odkar se je rodil veliki učenjak slavist dr. Vatrosiav Jagič, po rodu Hrvat. Sprva je bil Jagič profesor za grščino in latinščino, a s svojimi znanstvenimi spisi si je hitro priboril veliko ime in veljavo, nakar je bil Poklican na rusko univerzo v Odesi. Od tam Je prišel na berlinsko univerzo in nato na dunajsko. Kot učenec velikega slavista Slovenca dr. Franca Miklošiča je nadaljeval delo svojega učitelja, čim je po Miklošičevi smrti zasedel slavistično stolico na dunajski univerzi. Jagič je zapustil ogromno znanstveno zapuščino. Prvi kovinarski kongres v naSi državi bo, kakor poročajo iz Belgrada, v jeseni in sicer v Belgradu. Udeležili naj bi se ga zastopniki kovinarske industrije iz vse države. Že zdaj pripravljajo podrobna poročila, ki jih bodo prebrali na tem kongresu in v katerih bodo podali današnje stanje železarske industrije. Razmišljajo pa tudi že mnogo o tem, kako bi se dalo to našo industrijsko panogo v bodoče postaviti na trdnejše noge. Menda mislijo tudi pri tem na vso državo. Nova rudarska družba je bila ustanovljena v Belgradu. Družba se naziva »Rudokop d. d.« in ima svoje središče tudi v Belgradu. V soboto bo ustanovni občni zbor, na katerem bodo ustanovitelji družbe poročali o svojem dosedanjem delu. Na dnevnem redu tega ustanovnega občnega zbora je tudi sprejetje pravil ter volitev prve uprave te družbe. Naj večja vojna ladja na sveto »Hoodc, ki je •eveda angleška, bo priplula še ta mesec v naš Jadran ter se bo ustavila v Dubrovniku. Spremljali jo bosta še dve drugi angleški vojni ladji. Lozdaj še ni točno znano, kdaj bodo ti trije morski pelikani pripluli v Dubrovnik, pa tudi če ne, koliko časa bodo v naših vodah ostali. Redni letni občni zbor članov Osrednjega pokojninskega londa gledaliških igralcev je bil te dni v Splitu takoj po kongresu gledaliških igralcev iz vse države. Vsa poročila, ki so jih odborniki podali na tem občnem zboru, eo navzočni soglasno sprejeli. Med drugim je iz njih razvidno, da Pokojninski fond razpolaga z vsoto 8 milj. din ter je od začetka svojega obstoja, t. j. od 1. aprila 1985, do danes izplačal približno poldrugi milijon dinarjev pokojnine. Devet oseb se je ▼ vasi Ložnica v Srbiji zastrupilo s pokvarjenim mlekom ter sta dve osebi že umrli. Pri kmetu Milanu Batanoviču je delalo na polju sedem delavcev. Po končanem delu so se najprej dobro najedli, nakar jim je gospodinja prinesla velik lonec mleka, da bi si pogasili žejo. Iz lonca so pili vsi z gospodarjem in gospodinjo vred. Sredi noči pa 60 vsi začutili silne bolečine v trebuhu. Proti jutru, preden so se zavedli vzroka bolečin, sta umrla dva delavca v strašnih bolečinah. Ostali so nevarnost preboleli. Da bi ee ugotovila vrsta strupa, je oblast odrodila izkop obeh mrtvih. 800 gosk je zastrupil neki neznane« kmetom v vasi Vučkovcu pri Varaždinu. Ko so kmetje zjutraj odprli hleve, da bi gosi pognali na pašo, so našli že več kot polovico živali mrtvih. Vse ostale pa so poginile v teku dveh ur. Kmetje sumijo, da jim je živali zastrupil kak nevoščljiv sosed. Dve uri so se borili z valovi razburkanega morju mornar Martin Frani? in njegova žena ter ®oseda Stana Boganac. Vsi trije so natovorili na *vojo barko precejšnjo količino sena in krenili iz Splita proti otoku Čiovu. Čim eo prišli na odprto morje, je zavel silen veter, da so se valovi z barko *ar poigravali. Kljub velikim naporom, da bi prijadrali do otoka, od katerega so bili oddaljeni komaj dva kilometra, so jim valovi prevrnili bar-«°. Vsi trije so se, čeprav eo bili dobri plavači, morali držati ostankov barke, dokler jih po dveh 'Jrah nj slučajno rešil neki mimovozeči parnik. Ded in vnuk sta se obesila v isti uri v vasici Petrovčiču v Sremu. 19 letni Slobodan Radoeav- . J6, bil eilno zamišljen in vase zaprt fant, ki se m brigal za družbo, temveč je bival samo doma in opravljal «Voja dela. Pred nekaj dnevi Je začel ves zamifiljen pohajkovati okrog domače hiše. Pred tremi dnevi pa so ga našli obešenega v hlevu. V hiši Je zavladala velika žalost, ki Je 1 Pr®vze'® samomorilčevega starega očeta. Tisti čas, ko so preoblačili Slobodana, je starec vzel njegovo vrv in s« gel že sam 0i,esit na podstrešje. Tako sta si v eni uri dva končala življenje v isti hiši. Obadva eo potem pokopali v •kupen grob. Enega od dveh kmetov |, Despotovca, ki sta Stegnila v gore na pomoč preganjanemu hajduku Pavlu DokiČu, so rožniki pred dvema dnevoma oblili in ujeli. Oba, ^a>nat£vi8 in Rajič, sta se *vecer hotela prebiti skozi obroč orožnikov v Za-Kubici. Toda pri begu Ju je zalotila orožniška pasulja in ju pozvala, naj se udasta. Begunca sta •akoj začela streljati na orožnike in 8ta rageja “ežati dalje šele potem, ko jima ie Zl|'an]kalo mu-"'cije. Toda en strel iz puške vodje orožniške parole je zadel Stamatovica in ga hudo ranil, cim •o odmetnika pripeljali v vas, so se vsi kmetje *brali pri njeni. Kljub težkim poškodbam je Sta-matovič ostal pri življenju. _V pristanišče v Gružu je včeraj priplul« Poljska šolska ladja »Iskra«. Zastopniki naših Pomorskih oblasti so najprej obiskali poveljnika poljske ladje, nakar so Poljaki ta obisk 'vrnili. Poljaki bodo ostali v Gružu in Dubrovniku osem dni. štirje mladi fantiči, v starosti 15 do 20 let, so poskušali oni dan vlomiti v pisarno župnega Vrada v Ložnici v Severni Srbiji. Svečenik se Je prebudil, ko je slišal sumljivo škripanje pisarniških vrat. Zavpil je na pomoč, nakar je videl, da so iz župnišča pobegnili štirje paglavci, katere so potem že naslednjega dne prijeli. . , Steklega volka je zadavil pastir Osman Su-jejmanovic iz Venčanov pri Strugi v Južni Srbiji. Osman je spal pri svojih ovcah. Kar zasuje, da okrog staje tuli volk. Ne da bi pomislil ?a nevarnost, je skočil pokonci in zgraoil vol-^a. Začela se je borba na življenje in smrt. *°lk je divje grizel Osmana, dokler se temu ni posrečilo vtakniti svojo roko volku globoko v Velo. S tem jc volka onesposobil za toliko časa, dotkler ni pritekel na pomoč neki deček, ki je vrscl volku okrog vratu vrv in ga zadavil. Hijenski zavod je potem ugotovil, da je bil volk **ekel. Osman je moral zaradi svojih ran takoj s Pasteurjev zavod Travestl|a »Desetega brata ff Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Novo Ime ee Je te dni pojavilo v ekromni izvirni eloveneki književni proizvodnji: Ivan Rob. Tega mladega avtorja je doslej poznal ekoraj le najožji krog njegovih znancev. Tisti, ki so kdaj v ljubljanskem radiu elišali kakšno duhovito slušno Igro, ei ga eporaj niso utegnili zapomniti. »Kar zabavno je, «eo si dejali in prihodnjič spet poslušali; kaj boli in globlje pa Jih etvar ni ganila, saj je etar običaj med nami, da je našim »pereearjem« priznana kvaliteta šele takrat, kadar »e o njej razpišejo literarni kritiki. Nekaj njegovih krepkih satirično pisanih zadevic je od časa do časa zagledalo iluč belega dneva tudi v »Družinskem tedniku« (tako Deseti brat) ter v raznih priložnostnih lietih. Nihče pa menda teh etvari ni jemal preveč zares, češ, šaljivo pisanje nima z umetnostjo ničesar ekupnega. Zdaj p« ee je Ivan Rob sam nenadoma opogumil in zbral »raztresene ude« v posebno knjigo, ki ji je dail naalov po glavnem delu »Deseti brat«. Prav nič pretiran« ni trditev, da je njegov »Deseti brat« najduhovitejše pisana slovenska satira, ponekod lahkotna in vesela, drugod težka in žgoča, saj razgalja v posmehljivi obliki preneke temne plati našega zasebnega in javnega življenja, katero izčrpava prav od vseh plati; z gospodarske, kulturne, socialne ga razgalja v porogljivi svetlobi. Srečna je bila ideja, da bi naše javno in privatno življenje paTodiral prav na najprimernejšem objektu, ki slika slovenske malomeščanske razmere, n« Jurčičevem »Desetem bratu«. Oeebe, ki v tem Jurčičevem romanu nastopajo, so se zdele Robu najprimernjše za sodobno, aktualno »preobleko«. Iz Lovreta Kvasa je napravil navdušenega športnika, Marjana je naredil za petičnega: einu, poeta, Manico za razvajeno moderno dekle, njeno mater za sodobno »mamo«, ki bi hotela ostati večno mlada, pa gleda za inštruktorjem svojega sina, Kavesa za tovarnarja in verižnika, Benjamina za trgovca, ki »na desno Je, na levo kimal, znal biti umen je in glup, tako je kupce si primamljal, tako je novcev rasel kup«, postrežnico na Slemenicah je napravil širom naših učilnic znano, pol bajeslovno bitje, — »to Urša Plut Je, ki v okužbo jezika ,išče se* povsod.« Martinek Spak Je Kavesov nezakonski sin, ki očeta straši s papirji, ki dokazujejo njegovo verlžništvo, razen tega je brezposeln po svoji volji. Krjavelj je vojni invalid. Tudi vse druge oeebe, ki nastopajo v knjigi, so sodobno preoblečene in duhovito spremenjene. V izredno gladko tekočem dialogu, ki je bogat na presenetljivih domislicah in vprav neverjetno sijajnih obratih nam avtor razgrinja vrsto zdravih, jedkih satiričnih misli, krepkih kritičnih opazk in vedrega humorja, vse v smislu »ridentem dicere verum«, v smehu je treba povedati resnico. Slovenci smo potrebovali in še potrebujemo take literature. Nikjer na svetu menda ljudje niso tako zagrizeno resni, sramežljivo togi in patetični kot smo pri nas. Prav Je, da je Rob izpolnil kot prvi to vrzel v naši literaturi. Izhajale so tudi pri nas sicer že razne satire, ki pa so bile vse več aili manj robate, brez duhovitosti in povrh Se zagrenjene, brez tiste mikavne okretnosti in superiornosti, ki ne žali, ampak je edina sposobna, da nerodne reči in napake oponese tako, da jim nihče ne zameri, temveč se od njih pouči in ta pouk vzame v življenju zares. »Deseti brat i« 2S 1 e ■s S p Veter Pada- vine i ra =1 ,2 “e (»mer. Jakost) a a vrsta Ljubljana 169-9 17-4 14-2 81 6 NEi 2-8 dež Maribor 769-3 15-8 7-0 90 0 0 — —- Zagreb 763-0 22-0 17-0 70 6 E. — — Belgrad 7620 30-0 14-0 70 0 SW, — — Sarajevo 764-4 30-0 14-0 90 2 0 — — Vis 764-2 26-0 19-0 60 0 SE, — — Split 762-5 32-0 19-0 50 0 0 — — Kumbor 761-5 28-0 19-0 70 0 SW, — — i Rab 762*4 27-0 19-0 70 7 SSEj — — | 1 aabpovnih — — — — — — — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in stanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Ob 9.30 je nekoliko rosilo. Od 12.35 do 12.50 pa je precej močno deževalo. Tudi popoldne je v presledkih večkrat malo rosilo. Ob 17.80 se Je oblačnost nekoliko zmanjšala in je za kratek Čas posijalo sonce, nakar se je zopet pooblačilo in tako ostalo v noč. Koledar Danes, četrtek, 7. julija: Vilibald. Petek, 8. julija: Evgenij. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec, Rimska cesta 81. Obvestila Promet kopalnega vlaka na progi Ljubljana gl. kol.-Škofja Loka. Pričenši od četrtka dne 7. julija dalje vozi na progi Ljubljana gl. kol.-Škofjo. Loka dnevno redno do preklica kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13.80 in e prihodom v Škofjo Loko ob 14.10. Povratek kopalnega vlaka iz Škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18.49. Vsem udeležencem izleta v Italijo, ki ga priredi Zveza bojevnikov, v vednost: Potovanje smo zaradi tehničnih ovir morali preložiti in bo 23. in 24. julija t. 1. Vsak naj nemudoma pošlje še eno sliko. — Novo prijavljeni potrebujejo predhodno dovoljenje okrajnega poglavarstva, 2 sliki s podpisi in podatke, rojstni kraj in datum, očetovo ime in materino ime ter dekliško ime, poklic, naslov in pristojno občino. Potovanje stane 180 din in je v tem znesku všteta vožnja, prehrana, prenočišče, avtobus in skupni potni list. — Prijave sprejema Zveza bojevnikov samo še do 12. t. m. Kdor še ni nakazal zneska, naj ga nemudoma pošlje. Ustanovitev okrafne organizacije mlad. JRZ v Kranju ■ >■ Kranj, 6. Julija. V nedeljo Je bila ustanovljena v Kranju organizacija MJRZ za okraj Kranj, ki je ena iz- med prvih tovrstnih okrajnih organizacij v Sloveniji. Zborovanja so Be polnoštevilno udeležili delegati vseh občin kranjskega okraja, v katerih je ustanovljena krajevna MJRZ. Na občnem zboru je bil navzoč tudi podpredsednik banovinske MJRZ g. inž. Sodja iz Ljubljane, ki je imel na zborovalce pomemben daljši govor. Medtem je prišel v dvorano tudi narodni poslanec g. dr. Šemrov, ki je vesel odzdravljal pozdravu navzočih delegatov in jim po govoru g. inž. Sodja podal Bmernice za bodoče delo. Pri izvolitvi odbora so bili soglasno Izvoljeni za predsednika g. Karl Ham iz Kranja, za podpredsednika g. Markič Matej delaveo iz Strahinja, tajniško mesto je prevzel can. Jur. Marinšek Vinko iz Strahinja, blagajniško pa g. Anton Umnik ml. iz Šenčurja. Vsi delegati so z velikim zanimanjem sledili poteku občnega zbora in pokazali do svoje organizacije veliko veselja. Tat odnesel 400 din Slov. Konjic«, 5. julija. Te dni Ja bilo vlomljeno v »tanovanje najemnice Germ Katarine v VeSeniku, Katarina, ki prejema mesečno dosmrtno rento od Okrožnega urada za svojim možem, je bila tokrat na delu v vinogradu nedaleč od doma. Ker ni bilo nikogar v bližini in ker ie ta hiša za gozdom pod hribom, je tat izrabil priliko. Pobrskal je vse predale ter odnesel 400 din, katere j« Katarina pred par dnevi prejela. Vlomil je skozi okno. Ta tatvina je ena izmed številnih, ki «o se zadnje Čas« odigrale po slovenjekonjiiki okolici. Sklepajo, da je to storil človek, katerim «o razmere pri Germovih znane in ki je imel pri sličnih štorijah drugod gotovo tudi svoje prste vmes. Stvar so vzeli v roke tudi orožniki, ki bodo z odkritjem tatinske »zvezde« storili tukajšnjim ljudem veliko uslugo. Žrebanje parov ta državno nogometno prvenstvo Ljubljana igra v prvem kolu, 7. avg. proti Jugoslaviji v Belgradu. Povratna 18. dec; v drugem kolu, 14. avg. proti Hajduku v Ljubljani. Povratna 5. marca. v tretjem kolu, 21. avg. proti Basku v Ljubljani. Povratna 12. marca. v četrtem kolu, 11. sept. proti Gradjanskemu v Zagrebu Povratna 4. dec. v petem kolu, 2. okt. proti Jedinstvu v Belgradu. Povratna 19. marca; v šestem kolu, 9. okt. proti Slavij! (Sarajevo) v Ljubljani. Povratna 26. marca; v sedmem kolu, 23. okt. proti zmagovalcu ie tekme Gradj. (Skoplje) : RadniČki v Kragujevcu ali Skoplju. Povratna 2. aprila; v osmem kolu, 6. nov. proti zmagovalcu Con-cordia : Slavija (Varaždin) v Zagrebu ali V«-raždino. Povratna 9. aprila; v devetem kolu, 13. nov. proti BSK v Belgradu. Povratna 16. aprila; v desetem kolu, 20. nov. proti zmagovalcu Slavija (Osj.) : Sparta (Zemun) v Ljubljani. Povratna 23. aprilu; v enajstem kolu, 27. nov. proti Hašku v Zagrebu. Povratna 30 .aprila. Kakor je videti, bo letos Ljubljana odigrala ogromno večino tekem na tujejn, tako da bo imela v spomladanskem delu prvenstva mnogo lažje delo kot ostali. Celiske novice 4. julija je bil« pri banski upravi v Ljubljani licitacija za dela četrte etape regulacije Savinje v Celju. Prijavilo se je 5 ponudnikov. Licitacija pa zaradi formalnih razlogov ni uspela in so bo morala vršiti v najkrajšem času druga licitacija. S tem se je seveda regulacija Savinje zopet nekoliko zavlekla, upamo pa, da bo druga licitacija uspela, da so ta velevaŽna dela za Celje hitro nadaljujejo. Dvodnevne duhovne vaje za dekleta, zaposlene po tovarnah in obratih, lvodo v Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu od 13 avgusta od 8 zvečer do 16. avgusta do 5 zjutraj. Priglasite se kmalu na naslov: Dom duh. vaj. Hrib Sv. Jožefa, Celje. Oskrbnina znaša 50 din. Upravičeno zgražanje občinstva. Na predvečer Vidovega dne jo cestna drhal namazala stebre in stopnišče poslopja celjske realne gimnazije. Policija je podvzcla potrebne korake, vendar krivcev ni izsledila. Zadnje dni pa ta cestna drhal nadaljuje nesramno delo in je namazala več hiš v mestu. Nesramneži so toli predrzni, da so šli celo na hodnike posameznih hiš in namazali stene. Napisi gotovo najbolj ugajajo skupini mlečnežev. ki jih občinstvo vidi pri vsakem prihodu ali odhodu vlakov in avtobusov. Občinstvo obsoja tako početje in pričakuje, da bo policija to nadaljno početje m mazanje poslopij preprečila, fakinažo pa najstrožje kaznovala. Izza naših meja 25 letnica dela. V soboto, 2. t. m., je med ostalimi praznoval 25 letnico dela in zaposlitve pri tržaških javnih skladiščih tudi Slovenec Josip Fer-luga. Ob tej priliki se je na čast jubilantom vršila v prostorih javnega skladišča intimna svečanost, kjer so prejeli slavljenci posebno diplomo in mnogo čestitk. Postavitev 17 drogov zn zastave in blagoslovitev zastav v oblinah Kanalu in Kalu. V nedeljo, 8. t. m., so se vršile v raznih krajih gornjih dveh občin domače svečanosti v zvezi s postavitvijo drogov za zastave in istočasno svečanost blagoslovitve zastav. Večji del teh svečanosti se je udeležil go-riškl prefekt Orazi z ostalimi zastopniki oblasti. Te ceremonije je organizirala pokrajinska fašistična bojevniška zveza, da bi s tem jasno pokazala pa-trlotično ta fašistično raapoloženje Hudi iz teh krajev, vsaj kakor pišejo časopisi. Med temi zastavami bosta dve črui z vdelanim fašističnim znakom- 20. junija |e bila Evropa tik pred vojno Kje so spletkarji, ki bi radi spet zanetili svetovno vofno počni oblastnik ix Kremlja, ki mu pravimo tudi Stalin, je pooblastil tri zastopnike za to sejo: š vernika, predstojnika Internacionale rdečih sindikatov in zaupnega prijatelja Žuova, Ma- Pariški »Gringoire« je v zadnji številki prinesel članek, ki je vzbudil po vsem svetu ogromno pozornosti. Članek se nanaša na znano grožnjo barcelonske vlade, da bo poslala svoja letala nad nemška in italijanska mesta, če Nemčija in Italija ne prenehata s podporo generalu Francu. Članek razkriva pravo vzroke in pobude, po katerih je do tega brezumnega koraka prišlo, nazorno kaže, kje tiče spletkarji, ki bi ob španski državljanski vojni radi Evropo za vsako ceno vrgli v vojno vihro. Članek pravi takole: Kominterna na noben način noče prenehati (S svojim odkritim ali pa vsaj podtalnim ro-•vanenjem. Na vso moč se prizadeva, kako bi preprečila namero, da bi sc narodi spet znašli v mirnem sožitju in enkrat za vselej prenehali S prelivanjem krvi. Vznemirjenje po Evropi se zaradi takšnega početja komunističnih prerokov še kar noče poleči. 20. junija letos smo dobili poročilo o brezumnem poskusu v rdeči Barceloni. Zvedeli smo o tem poskusu šele iz Londona po neki depeši. Negrinova španska vlada je obvestila Pariz in London, da namerava, z letali bombardirati italijanska in nemška mesta. Angleška in francoska vlada sta pač morali takoj uvideti, kako brezufnna je ta grožnja. Izjavili sta, da bi Barcelona gotovo ne doživela drugega kot strahovit poraz, ki bi ga ji z vso gotovostjo preskrbeli Italijani in Nemci, računati pa ne bi mogla v nobenem primeru na kakšno pomoč od strani Francije in Anglije. Po tej izjavi, iz katere je pač lahko spoznal, da nima nikjer cniti simpatij, še manj pa kakšne zaslombe, se je kar nekam umaknil. Brž je svojo prejšnjo grožnjo nekoliko popravil ter dejal, da ni mislil bombardirati drugega kot le otočje Baleari. Nespametno pa bi bilo tudi misliti, da je Francija tej drugi izjavi verjela. Označila je to izjavo kot čisto navadno laž. Ni mogla verjeti, da bi Negrinova letala skušala bombardirati’ le španske Baleare, pač pa je še danes prepričana, da se je ona grožnja nanašala tudi na tuje ozemlje. Tako se je spet pokazalo, kako se spansiki komunisti na vso moč prizadevajo, kako bi zapletli Evropo v medsebojna nesoglasja in ustvarili primerno razpoloženje, ki iii utegnilo koristiti le njim. Ta afera pa skriva v sejbi še druge, res značilne podrobnosti Prišlo je povelje, seveda spet iz Moskve, naj se skliče skupna seja španske komunistične stranke 25. maja. Seja je trajala cele tri dni. Proti pričakovanju ni bila niti y Valenci ji, niti v Barceloni, pač pa v Madridu. Mo- ■> Po tej sliki človek res dobiva vtis, da ni nobeno stvari na svetu več, ki bi jo ženske ne uporabile za svoj klobuk. Takšno, klobuke, ki so že skoraj podobni plinskim maskam, potisnjenim nad '»trajno pričesko«, so začele nositi Angležinje. Tudi one menda nočejo zaostati v splošnem oboroževanju. nuilskijevega sina, ki je član osrednjega odbora ruske komunistične stranke, ter generala Čerkasova iz vrhovnega poveljstva sovjetske armade. Na prvi seji j>e član osrednjega odbora španske komunistične stranke, neki Fernandez podal svoje poročilo. Povedal je mod drugim tudi, da je predsednik sveta_valencijske vlade Negrin sklenil glede zunanje politike storiti vse, kar bi mu svetoval Stalin. To se je pokazalo "5. maja. V službi svojega poslanstva je Negrinova vlada dobila nove pošiljke letal, protiletalskih topov in drugih stvari, ki jih potrebuje vojska. 27. maja je Moskva poslala znova precejšnje množine orožja. Poleg tega pa so bili tja poslani trije možje, in sicer zastopnik komisariata vojne industrije v Belgiji inž. Survovov, zastopnik komisariata za sovjetsko obrambo polkovnik Chapiro ter zastopnik sovjetske težke industrije inž. Eisen-berg. Za spremstvo so jim dali še dva nadzornika, Feinschmidta in Sorokina. Kot nadomestilo za te izdatke so po pristanku Larga Caballera poslali v Moskvo zalogo zlata v vrednosti 200 milij. zlatih pezet. Tafni odbor za zunanje zadeve Ko so bila vsa gmotna vprašanja rešena, je bilo na konferenci sklenjeno, da je treba od Nogri.na zahtevati, naj ministrski svet izbere pot oseb, ki bi tvorile tajni odbori kateremu bi bilo poverjeno vodstvo španske politike. Negrin se je odločil 12. junija. Svojo vlado je kar sam zastopal, nato Del Vayo. Trije stolčki so bili rezervirani za komuniste: Fer-nandeza, Diaza in španskega komunista z imenom Miguel Valdez, ki je bil poslan nalušč iz Moskve. Bili so izvoljeni. Mironov prinesel povelja iz Moskve f-i. junija je ta petor.ica imela prvi sestanek. Fernandez je izjavil, da je treba z vso silo nastopiti proti fašističnim državam in tudi proti demokratičnim, zlasti pa proti Franciji. Druga seja je bila 16. junija. Na tej seji je bila oseba, ki v resnici vodi zunanji politični urad ruske komunistič. stranke: Mironov. Njegova navzočnost je dala konferenci značaj velike pomembnosti. Mironov je namreč prinesel Stalinova naročila in povelja. Na njegovo izjavo so bili trije komunistični člani odbora za Negrin oni in del Vayem za to, da bi napovedali vojno Italiji in Nemčiji. To je edini način, so dejali, da zapletemo v vojino demokratične države, vsaj Francijo. Negrin in. del Vayo sta v začetku sama podvomila v uresničenje tega načrta ter sta zatrjevala, da Pariz in London ne privolita v to. Zaradi težav je sklenil Mironov, da bo konferenca 20. junija. Sovjetska letalska moč v Španiji To tri dni je Mironov porabil, da je pregledal nova oporišča sovjetskega letalstva v Španiji, ki so jih zgradili maja meseca in v začetku junija. V njih je 75 lahkih bombnikov, 25 težkih, 100 loviskih letal, 15 vodnih letal najnovejšega tipa, narejenih v Odesi. K tem letalom je dodeljenih 200 pilotov, ki so izurjeni za ponočne polete in bombardi-nja, 50 mehanikov, 7 inženirjev, vsakovrstnih specialistov. Razen tega imajo v Španiji 10.000 zračnih torpedov tipa SGS, ki so bili poslani v Španijo leta 1957, in 5000 tipa TPI, ki so jih pripeljala sovjetska letala februarja meseca 1958. Temu letalstvu poveljujejo polkovnik Kri-flkov z majorjem Oguroovim, poveljnik brigado Reichcrt s polkovnikom Vederniikovim, poveljnik brigade Antonov s polkovnikom Nec-nessom, polkovnik Glucho z inženirjem Osi-povim ter inž. Andrejev s kapitanom Lojkom. Dvoje teh oporišč je v Kataloniji, v barcelonskem okraju, tri druga pa pri kartageni, Valeticiji in pri Alicanteu. Most pri vasi Ainsa v Španiji, ki so ga rdeče španske čete pred svojim umikom podrle Letalo sredi Mironov je bil iznenaden nad vsem tem. Ko je ugotovil, da je vse dobro pripravljeno, je predlagal, naj bo konferenca 20. junija. Skupno s tremi komunisti odbora je zahteval, naj barcelonska vlada začne z bombardiranjem italijanskih pristanišč in industrijskih središč, predvsem Genovo, Milan in Turin. Potem pa bi prišla na vrsto tudi Neapelj in Rim. Po dolgem razpravljanju sta tudi Negrin in del Vayo privolila, da se izvede ta načrt Edino, kar bi še preostalo, bi bilo to, da se ustvari tudi primerno mednarodno razpoloženje, ki bi bilo v veliko oporo. Recimo, da bo prvo bombardiranje malo po 10. [ulifu Gotovo sta francoska in angleška vlada pripravljeni in natančno prisluškujeta dogodkom v Barceloni. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da je 5 letalskih oporišč popolnoma pripravljenih. Zadostuje samo povelje agentov Kominterne ali sovjetskega od|x*slanca v Barceloni, bo že izbruhnil požar, ki so utegne strahotno končati za rdečo Španijo. V primeru, če bi španska republikanska letala napadla italijanska mesta, gotovo ne bo Italija držala križem ro.k, ali pa se samo zadovoljila z obrambo. Na jbrž res ne bi bilo v tem primeru dosti drugače, kakor pa- jo Italija v nekem listu že odgovorila na te grožnje rdečih Špancev, ko je dejala, da so bodo v prvem lupu pojavilo trume italijanskih letal nad rdečo Španijo in neusmiljeno opravila svoj krvavi posel. M, Tu se je vojna ustavila... Japonski vojaki so sredi polja naleteli na malega lvitajčka, ki so ga njegovi starši pri begu izgubili. Revček je bil že lačen afriškega pragozda Francoska letala vzdržujejo stalno zvezo med Alžirom in glavnini mestom na otoku Madagaskar-« ju ob afriški vzhodni obali. Ko je zadnjič spet -le« telo veliko trimotorno letalo na tej progi, so sa nenadoma pojavile v motorjih motnje. Tedaj jo bilo to letalo ravno nad velikim pragozdom med krajema Fort Archambaudt in Bangui. Zaradi ta motnje je letalo moralo zasilno pristati, pa naj bi bilo to kjerkoli. S trimotornikom se je vozila po* sadka treh mož, poleg ,nje pa še štirje potniki. Lei talo ni ravno najbolj gladko pristalo, vendar se ni« komur od potnikov ni ničesar zgodilo. Posadka jo brezžično poklicala na pomoč. Res je kmalu pri« letelo nad onim krajem nekaj vojaških letal, ki so vrgla na kraju nesreče potrebna živila za posadko in potnike. Istočasno pa se je že podal proti temu kraju tudi tovorni avtomobil, ki se z največjo te* žavo prebija skozi pragozd ter vozi s seboj nadomestne dele za letalo in potrebno gorivo. Pilot ponesrečenega letala je namreč pred svojim zasilnim pristankom izpraznil bencinske kotle, ker se je bal eksplozije. Posadki in štirim potnikom se sredi tega pragozda menda nič slabo ne godi. Hrana imajo dovolj, saj vselej, kadar kaj nujno potrebujejo, prileti letalo in jim vrže vse potrebno. Celo dobro so ti ljudje sredi pragozda razpoloženi, menda še bolj zato, ker so tako poceni ušli smrti. Trajalo pa bo še nekaj dni, prodno bo prispel omenjeni avtomobil na ta kraj. Prej tudi letalo ne bo moglo odleteti. Medtem pa bodo poskušali na tem kraju primerno izsekati gozd, če ne, bo letalo moralo obtičati sredi pragozda in ne, bo moglo nadaljevati poti proti Madagaskarju, kamor je namenjeno. Prosraml! Milo Lftsbfiana Četrtek, 7. julija: 12 V poletju za oddih (plošSe) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert sloven-škili skladateljev,(Haitijski orkester) — 14 Napovedi — 1!) Napovedi, poročila — 1!).30 Nnc. ura — 19.50 l)esot minut zabave ((?. Fr. Lipah, 61an Nar. Bled.) — 20 Puccini: Dva speva iz opore »Madame Butterfly (551. Ojungjenac) - plošte — 20.10 Slovenščina za Slovence (K. dr. liiulolf Kolarič) — 20-30 Violinski koncert ff. l»rof. Karla Rupla, pri klavirju g. prof. M. LipovBek — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Okrogle in vesele (plosoee). Drugi programi Četrtek, 7. julija: Bo 1 jr rad - Zagreb: • i .1' ..,.,.,.,1 flrk. konc.. 9.1^1 \t„.. plesna gl. — Bud i ra peSta: 1(8.15 Ork. konc., 22.10 Cig. ork., 23.10 Koračnice in valčki. T r s t - M i 1 a n: 21.00 Igra, nato violina. — R i m - B a r i ; 17.15 Itali-jansko-brazilskl konc., 21.00 J uccinijeva opera «La Bohemo«. — Dunaj: 19.10 Sekstet, 20.00 Petje, smeh in ples, 22.30 Pihala, 24.00 Deželni ork. iz Gdanska. — K o n i g s b e r g : 20.00 vVagner.jova opera »Mojstri pevci«. — V j* a t i s 1 a v a : 20.30 Operna gl. — Lip? e k o : 10.30 Komična opera «Dona Diana«, 1 Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« 19 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Nekoč ]e prišlo pismo od Denisa. Iz Marseillea pojde ladja v New Orleans drugi ponedeljek v septembru. Naročil je sobico na ladji za »ženo in sobarico«'.. Torej je bilo gotovo, da bo šla tudi Lucia z njima. »V noči od tretjega pridem nazaj. Pazite!« Maria je pospravila nekaj svojili reži, n^ed njimi seveda malo Marijo. Luciji je gospa pomagala pri dolgem pismu. Dekle vendar jio bo nikdar več videlo svojih staršev. Ko sta pisali, sta obe jokali. Koledar pa je naglo drsel v September. Prvega je Don Luis jezdil v Royat. To mu je izborno storilo. Maria ga je le s težavo pregovorila do tega, da je smela za njim y kočiji, namesto da bi jezdila. Drugega je še vedno sedela v kopališču z ženami bolnih goT Spodov in skušala kazati vesel obraz. Tretjega zjutraj se je sama umaknila v enega od številnih tem-pelčkov. Bila je napol iz uma od nemirnega pričakovanja: Ali bodo o pravem času šli domov? Kaj pa če ostanejo tu, kaj bo potem? Don Luis je vse dopoldne sedel v vrelcu in držal noge do kolen v vodi. Za železno mizico, ki so jo postavili na plitvem mestu v topel, je z vojvodom Ayenskim igr^il karte, med prsti pa so mu plezali mehurčki iz vrelca. Sedeti tu je bilo vroče. Karte, so se lepile na vlažno mizo in igra je le s težavo napredovala. Vojvoda je imel nesrečno nagnjenje do kemije. Na široko je razpletal govor o tem, kakšne posebne sestavine imajo toplice, vezal je otrobe o kopalisčarstvu, o vodnih urah, o merjenju časa, o klasični godbi in nazadnje o operi, katero je vdano ljubil. Vojvoda je veljal za ljubeznivega kramljača. Markizu pa je opera pomenila poseben kamen spotike. Tako je dopoldne naglo poteklo med vročim prepirom o tem, ali naj imamo opero za samostojno umetnost, ali ne. Donu Luisu je bila opera samo skupek glasbe, slikarstva in slabe drame. Gospod Ayenski pa je trdil, da je treba samo dobre uprizoritve z izbornimi umetniškimi močmi, pa se vse sodelujoče umetnosti zdru- žijo v skupen učinek, ki pomeni sam po sebi nekaj umetniško svojevrstnega. Gospod Ayenski je vprav začel to svoje mišljenje na dolgo in široko razlagati, ko še je Lucia prikazala pri mreži in naznanila, da je poldne že davno mimo. Gospa čaka zunaj v paviljonu in je že čisto trudna. Gospoda sla stopila iz kopeli ter se naglo oblekla. Pri vralih sta se spet dobila, kar jima ja pri odhodu dajalo povoda za vzajemno izkazovanje vljudnosti. Maria je še vedno sedela v paviljonu, košček poti od njiju. Vojvoda je ostro pogledal k njej in dejal: »Gospod markiz, kakor vidim vam ne smem čestitati samo k dosedanjemu čudovitemu ozdravljenju, marveč k nekemu bodočemu dogodku. Saj dovolite, da z običajnimi čestitkami opravim že zdaj. Take žene imajo nekaj posebnega v obrazu, kaj ne, jaz se malo razumem na to. Nasvidenje jutri torej. Nadaljevala bova razgovor, ne?« »Trdno upam!« je odvrnil Don Luis s takim poudarkom, da se je oni nehote priklonil. »Au revoir.« Don Luis je stopal proti ženi. Vojvodove besede so ga močno vznemirile, tega ni bilo moči tajili. Maria je pod njegovim ostrim izprašujočim pogledom zardela. Toda markiz ni bil tako omejen, da bi vsako rdečico imel za priznanje krivde. Prav tako z zardelimi lici v preprosti obleki in v senci plotu se 11111 je zdela še lepša kakor kadarkoli. Kako je dozorela! »Da,« si je mislil olajšano, »v tem je vsa razlika: Malo zrelejša je! Dobri Ayen!« Najbrž si je vojvoda glede žensk lastil prav tako besedo kakor pri operi. Za trenutek mu je bila njegova opomba neprijetna, • toda vojvoda je gotovo dobro mislil. Sicer pa si je markiz tudi sam želel, da bi bilo ras tako! Ko je prišel do žene, ga je vprašala: »O čem sla se neki tako dolgo razgovarjala? Jaz pa sedim tu in bi bila od lakote skoraj umrla. Ali je bil verski razgovor?« »To bi težko dejal. Čeprav si je drznil gospod Ayenski stopiti v vlogo preroka, in je napovedoval čudež.« Prijel jo je za roko in jo obdržal. Tako sta šla skupaj na zdraviliško teraso in tam jedla. Zvečer se bosta vrnila v grad. Na vožnji domov je markiz drvel pred kočijo na konju, kakor vitez najčistejšega kova. Dobra kratka vaja z mečem jutri ua vse zgodaj bi mu bila v tem razpoloženju čisto po volji. Ko bo prišel domov, bo takoj poklical starega borilnega mojstra iz garnizije v Florenci. Don Luis je pridrvel za pol milje pred kočijo do gradu in v enem zamahu skočil š konja. Hitel je v svojo sobo, poklical služabnika in se dal v drugo obriti. _ Običajna ura za večerjo je ze minila, ko je nazadnje njegova lasulja pravilno sedela na glavi. ... Maria ga je že nekaj časa pričakovala. Zdaj se ji je zdelo, da njegova navzočnost in njegovo nenadno skoraj prijazno vedenje predira sobo na vse strani. Komaj si je mogla dopovedati, da je ta večerja zadnja, pri kateri sedi skupaj z njim. Njegove poleže in njegovi gibi so zdaj namah kazali loliko gotovosti, toliko brezbrižne moči in njegovo govorjenje je imelo nekaj tako premočno zasmeh-ljivega, da si sploh ni mogla misliti, kako bi tvegala beg od njega. In vendar je vedela pri tem, da bosta se nocoj jezdila do Issoirea. Tam bo ob treh zjutraj čakala kočija. To bo jutri zjutraj, jutri, jutri, jutril ; D011 Luis ji je nekaj govoril. _ Šele zdaj je zapazila, da je pri tem predirno gledala. Ko je sedela v svojih mislili, jo je moral vec čas tako pogledovati. Srco se ji je čisto spraznilo. Postalo je kakor suho. Od daleč ga je slišala, kako ji pravi: »Ko poideš nocoj spat, pošlji sobarico proč. Naj gre v 6vojo sobo in te do jutra pusti pri miru.« Prijel jo je za roko, kije bila mrzla kakor led in dejal: |. »Nič se ne boj, saj ne Ik>5 sama.« | Večerja je šla molče h koncu. Maria ni jedla ničesar. Don Luis se je polagoma znevoljil. Obraz mlade žene nad svečami je bil zdaj čisto prosojno bel. Gledal je v oči, v katerih so tičale sence brezmejne groze. Ko je šla iz dvorane, se je sklonil na stolu naprej in vprašujočo gledal za njo. . Kakor ponavadi se je tudi nocoj obrnila na vratih in mu voščila lahko noč. Potem pa jo togo obstala kakor zaslepljena. »Ne pozabi!« Ji je dejal s posebnim povdarkom.. Pierre je molče čakal, če bi smel pospraviti kozarce. Nazadnje mu je nalil še nekaj viua. Markiz je še vedno sedel ves izgubljen v svojih mislih in se zamišljeno igral z žlico za kavo. »Pierre!« je dejal nenadno in se nenavadno naglo obrnil k možu. Služabnik je prestrašeno vprašal: »Gospod?« »Sancho naj takoj pride k meni. K meni, v mojo sobo.« Nekaj minut pozneje je oproda potrkal na gospodarjeva vrata. Dolgo časa je bilo slišati, kako markiz resno in s povdarkom daje navodila. Poleni se je Sancho spet prikazal. Držal je pred mračnim obličjem svečo in brez glasu korakal po hodniku. Njegova senca, podobna živali, je lezla poleg njega čez steno. »Slovenski doni« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za Inozemstvo 25 Din. llredni.itvoi Kopitarjeva alira 6/IIL fe.lefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olica t> Za IncoslovM&ko tiskamo 1 I.inhlinni« K. 6A IzHaiatelii Ivan Rakovec. Uredniki lože Košiček