^ued daily ezcept Saturdajs. Sundar« "d Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in upravniikt prostori: 1857 South Lawndale A v«. Office of Publicatlon: 2007 South Lawndala A v«. Ttlephone. Ročk we 11 4004 Ceha lista i« $6.00 ------1 Mltir Januar/ lt, IMS. at Um a« Chteago. IllinoU. tuufcr th« Act ut Congnm at S. 1STS. CHICAOO 23. ILL.. ČETRTEK. 1«. MARCA (MARCH II). 1944 Subs«rlpUon $0.00 Ysarly ŠTEV.—NUMBER 54 Aceeptanc« for mailing at special rata of postagt provided for ln seetion 110S. Act of Oct. S, 1017, authoriied on Juns 4, 101». Zavezniška letalska sila vrgla ™™A čez tisoč ton bomb na Cassino Ruške armade obkrožile več nemških divizij v južni Ukrajini in ubile ter ujele čez 14,000 sovražnikov. Nemci izgubili 73,000 vojakov v bitkah z Rusi na fronti pri Korsunu.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki bombardirali železniške postaje in naprave pri Rimu. Največji nemški bombni napad na London od 1. 1940.—Zavezniki zdrobili japonski odpor na dveh otokih Admiralske grupe. Nova fronta v Burmi odprta je * I Neapel, Italija. 15. marca. — Zavezniški letalci so danes vrg-1400 ton bomb na Cassino, nemško vojaško trdnjavo in starodavno italijansko mesto ob cesti, ki vodi v Rim. Napadu iz zraka je sledilo topniško bombardiranje. Kar niso uničile bombe, razdejali topniški izstrelki, esto ie zdaj le kup razvalin. Cilj bombardiranja je bil uničenje te trdnjave, kjer so Nem-Bzadržavali prodiranje pete zavezniške armade proti* Rimu od januarja. Cassino lezi 75 milj južnovzhodno od Rima. Moskva, 15. marca.—Ruske made so obkrožile več nem-Jtih oklopnih in pehotnih divizij v južni Ukrajini, ubile 10,000 ujele 4000 sovražnikov, ki so skušali izmuzniti iz pasti, pravi uradni komunike. Nemške livizije so obkrožene na ozem-u na severni strani Hersona, ristaniščnega mesta ob izlivu reke Dnjeper v Črno morje, ki padlo zadnji pondeljek. Enote druge sovjetske arma-katere poveljnik je general todion Malinovski, ae vale proti Nikolajevu, drugemu pristanišč-nemu mestu ob Črnem morju. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena samo 18 milj od Niko-ajeva. V prodiranja proti Nikolajevu so Rusi zasedli čez 230 naselbin. Ruski vojaški oddelki so prekoračili reko Bug v kraju, ki je oddaljen 60 milj od rumunske meje. Uradno poročilo, objav-jeno danes zjutraj, pravi, da so Nemci izgubili 73,000 vojakov v bitkah z Itusi na fronti pri K6r-sunu Sovjetske čete so prekoračile reko Bug na severni lv južni strani Gaisina, strateglčnega me-50 milj južnovzhodno od Vinice. To mesto so čete zavzele naskokom. Uradno poročilo >ravi, da je bilo več tisoč sovražnikov ubitih, ranjenih in ujetih. Naapel. Italija, 15. marca.— Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so bombardirali želez-proge, postaje ln druge naprave pri Prenestini, Teroiju mOiu V bližini Ritna. Ko so bombniki leteli nad Rimom, so kri« mške protiletalske topnl-■baterije obstreljevale. To je bl! dokaz, da je nemška trditev, H i m ru vojaška trdnjava, brez P°dlaue. niske oklopne kolone so izvršile nove napade na pozicije J*«'! »ških in briUkih čet na obeh *°"<>h italijanske fronte—pri Ar"ju in Cassinu, a so bile vrže-J« Topniški dvoboj na te f.r""t» s«, nadaljuje. London. 15. marca.—Nemšk < izvršili največji napad Mon od L 1940. Trajal je '' 'n v tem času ao vrgli b^ •zntrelllnih in zažigal n i. i, «tk, | vet t bomb ns mesto. Glavna tar- j4 b .mbardlnmli lz zraka sU !'* dva londonska dlstrikta. Lv^lt^^HUjfill Otf S*r b. «tr. toi bombe so porušile ' r bolnišnico, dve cerkvi, ►<»vin in drugih poslopij v "f»em distriktu ao bom-•f i.le trinajst požarou. Ir-" upniških baterij ao *«t nemških leUl. ,ru«i »trani pa so angleški fr'Mkt letalci metali bom-r'«*ijska oporišča v Fran ciji, Belgiji in Holandiji. Tarča bombardiranja iz zraka so bila mesta Le Mans, 110 milj južno-zapadno od Pariza, St. Valery en Caux, St. Aubin in Caen. Zavesniški aian na Pacifiku, 15. marca.—Zavezniške čete so zdrobile japonski odpor na dveh nadaljnjih otokih Admiralske grupe—Manusu in Hauweju, se glasi poročilo lz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. 'o dostavlja, da so se nove čete izkrcale na Novi Britaniji. Zavezniška letalska ofenziva se nadaljuje. Ameriški letalci so bombardirali Wewak, japonsko bazo na Novi Gvineji. V napadu, ki je trajal pol ure, so vr-;li čez 210 ton bomb na to bazo. Japonci so izgubili v spopadih z zavezniškimi letalci 65 bojnih letal. V bitkah z ameriškimi pomorščaki na severnem koncu Jougainvilla, otoka Solomonove ;rupe, je padlo čez tisoč japonskih vojakov. Ameriške izgube so znašale 96 ubitih in ranjenih. Mew Dolkt Indija, 15. marca. —Novtf fronta V severni Burmi je oživela, ko je britska kolona >rekoračila reko Čindwin nad Tamanthijem, 110 milj južnoza->adno od ceste, ki spaja Maing-cwan z Walabaumom, kjer so v akciji proti japonski sili ameriške čete. Slednje kontrolirajo dolino Hukawng. Britska kolona je po prekoračenju reke začela prodirati v smeri Buthedaunga, japonske vojaške baze. Iperacije proti podmornicam uspešne Le nekaj parnikov potopljenih Waahington, D. C., 15. marca. Zavezniške operacije proti sovražnim podmornicam so bile najbolj uspešne v februarju tega eta od začetka vojne, pravi skupno poročilo predsednika Roose-velta ln premlerja Churchilla, ki je bilo pravkar objavljeno. "Zavezniki so potopili več sovražnih podmornic v februarju v primeri s številom parnikov. ti so jih podmornice uničile," se ijlasl poročilo. Mornarlčnl tajnik Frank Knox je nekaj ur prej naznanil, da so ameriške podmornice potopile nadaljnjih šestnajst jsponskih ladij in parnikov na Pacifiku. Število uključuje pet vojakih transportov. Skupna tonaža potopljenih japonskih parnikov je znašala čez sto tisoč tpn. Knox je razkril, da so smen-ške podmornice od začetka vojne potopile najmanj 477 japonskih ladij ln parnikov. Nadaljnje sankcije proti Irski Zaščita življenj zavezniških vojakov London, 15. marca.—Premier Winston Churchill je dejal v parlamentu, da suspendiranje prometa med Veliko Britanijo in južpo Irsko je le prvi korak v gibanju, čigar cilj je izolacija Irske od zunanjega sveta. Nadaljnje sankcije "bodo odrejene v interesu življenj zavezniških vojakov, če irska vlada premlerja De Valere ne bo Izgnala oslšč-nlh šplonov. Obetalo se nadaljnje restrlk-cije, delno ali popolno pretrga-nje pomorskih komunikacijskih zvez z Irsko, embargo na dovoz premoga, olja, žita in drugih potrebščin. Odločitev glede zatvo-ritve meje med severno in južno Irsko še ni padla. "Ako brzavezniške armade doletela katastrofa kot posledica aktivnosti osiščnlh agentov ln šplonov na Irskem, bo nastal prepad med Irsko ln Veliko Britanijo, katerega ne bodo mogle premostiti generacije," je rekel Churchill. "Brltaka vUda je morala storiti potrebna korake za zaščito tvojih in ameriških čet." W*ehln0ton, D. C« 15. marca. —Državni tajnik Cordell Hull je lajavll, da aa itrlnja z brlt-sko akcijo izolacije južne Irske. Ta je v soglasju s stališčem ameriške vlade. Hull je v razgovoru s časnikarji dejal, da je ponovno svetoval Finski umik iz vojne ln sklenitev miru z Rusijo. Dublln, Iraka, 15. marca.— Churchlllova deklaracija glede Izolacije Irske je alarmirala člane vlade premlerja De Valere. Vzeli so jo na znanje kot grožnjo, ds bo Irska blokirana, če ne bo revidirala stališča ln Še nadalje nudila zaščito nemškim in japonskim špionom. . . II !■ i. . Gaydaf fašistični urednik, ubit Zavezniška bomba razdejala njegovo hišo London, 15. marca.—Rimska radiopostajs pod nemško kontrolo poroča, da je bil Virginio Gsyda, urednik fašističnega lista U Giornale d'!talla in glavni besednik Museollnljevega režima, ubit od zavezniške bombe, ki je razdejala njegovo hišo v Rimu. Vsi člani njegove druži ne so bili ubiti. Njegova žena jc bila Rusinja. Gsyds je v svojem listu in po radiu, ko je bil fašizem na vr huncu moči, stalno napadal "gnile demokracije". Njegovi uvodniki so izražali Mussolinije vs mnenja. 9 Hitlerjev list Voelkischer Beo-bachter Je v decembru pretekle-gs leta poročal, da se Gayda nahaja v Rimu in da se ni udeležil "narodne revolucije", ki je sko-ctils s podporo nacijev "republi kanski fašizem". Gayda je bil rojen v Rimu 12 avgusta I. 1885. Leta 1915 je odpotoval v Rusijo kot poroče- ■ ENOTA V RUSIJI Borila m bo pod*a*tavo mariala Tita IZKUŠENI BOJEVNIKI V ENOTI Nekje ▼ RuslJL 15. marca.—Jugoslovanska vojaška enota, katero je oborožila rdeča armada, je prisegla lojalnost maršalu Titu, poveljniku osvobodilne armade, pod čigar zastavo se bo borila proti Nemcem. Enoto tvorijo izkušeni bojevniki, ki so služIli v nemških delovnih bataljonih na ruskih frontah, italijanski in ogrski ali v jugoslovanski armadi. Vladimir Vlahkovič, veteran lz španske civilne vo^ne, je. kot reprezentant maršala Tita izročil belo-plavo-rdečo zastavo z rdečo zvezdo v sredini jugoslovanski enoti. Sprejel jo je polkovnik Mirko Mesič, bitfši častnik v hrvaškem topniškem polku. Mesiča so igell Nemci po invaziji Jugoslavije ln' ga potem dodelili hrvaški vojaški enoti pod nacijsko kontrolo, katera je bila poslana lz RumUnlje v Rusijo v juliju 1. 1942. Mesič je dezertiral ln se pridružil ruski armadi. V pregledu, ki je sledil ceremonijam v zvezi s prisego lo-jalnoati maršalu Titu in izročitvijo zaatave, so bila zastopane vse zunanje vojaške enote, ki se bore na strani ruske grmade proti Nemcem. NavsočLso bili re-ezentant ruskega marisls Žu-va;.general Zigmund Berlin«, poveljnik poljske armade v Rusiji; general Emile Pet it, načelnik vojaške misije francoskega odbora v Alžlru, ln reprezentant češke vojaške enote. Poleg ruskih zastav so vihrale jugoslovanske, češke, poljske, francoske, ameriške ln hritske zastave. Domače vesti Oblaki Chicago. — Anton in Anna Kegl iz Willow Springsa s hčerjo Anno in sinovoma Rudol-phom, ki služi v mornarici, in Alfredom, ki pojde k vojakom prihodnji teden, sta 14. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Drugi obiskovalec je bil Louis Novak iz Bar-bertona, O. • Nov grob v Berwynu Berwyn, 111.—Dne 14. t. m. je umrla Neža Račlč, stara 53 let, članica društva 449 SNPJ v Ci-ceru in rojena v Artičah pri Brežicah na Spodnjem štajerskem. Član v bolnišnici Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaj* že dolgo časa Frank Muhvič iz Elyja, star naseljenec ln član društva Sokol SNPJ. Podvreči se bo moral operaciji. On je član SNPJ že 38 let. Stavka voznikov taksijev"končana Gary, Ind, 15. marca —Stavkajoči vozniki taksijev so se vrnili na delo, ko so štiri kompanije sklenile sporszum z unijo po konferenci z reprezenUnti vojnega delavskega odbora. Charles F. Howe, reprezentant tega odbora, je izrsvnal konflikt. Italijanski kralj pomilostil 66 vojakov Neapel, Italija, 15. marca.— Kralj Viktor Emanuel je pomilostil 66 vojakov, ki so bili spoznani za krive kršenja vojaških regulacij in obsojeni v zapor, se glasi naznanilo. To je že tretja pomilostitev obsojenih vojakov. Partizani zdrobili nemške napade Tristo Nemcev ubitih pri Novem mestu London. 15. marca.—Partizanske enote šo' zdrobile napade nemške oborožene sile na svoje pozicije pri Novem mestu na Dolenjskem, pravi komunike ii glavnega stana maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade. Najmanj tristo Nemcev je padlo v bitkah s par tlzanl. f Ljute bitke so v teku v Savinjski dolini.. V Maeeduniji in vzhodni Bosni se vrše spopad med partizani in četnlkl geoera la Mihajlpvlča, vojnega ministra v jugoslovanski ubežnl vladi. Tito je naznanil, da so partl za ni dobili pri četnlklh, katere so ujeli, dokumente, ki dokazujejo, da je Mihajlovlč sklenil dogovor z Bolgari glede skupnih operacij proti jugoslovansk osvobodilni armadi. Partizani so zdrobili četnišk oddelek v bitki pri Pijesaku v Bosni. - Hershey naznanil i nove regulacije Krajevni naborni uradi dobili navodila Waaklngton, D. C« 15. marca. —General Lewia-B. Hershey, direktor federalne naborne administracije, je naznanil nove regulacije glede vpoklica moških v vojaško službo. Krajevni naborni uradi ao dobili navodila, naj skrbe, da bodo vsi moški v starosti 22 do 25 let z neksterlmi izjemami šli v armado. Izjeme veljajo le za one, ki opravljajo važna dela v vojnih Industrijah. Telegram, ki ga je Hershey poslal nabornim uradom, določa raztegnltev prej Izdane odredbe, ki se je aplicirala na registrirance za vojaško službo pod 22 letom starosti. Predsednik Roosevelt je na sestanku s časnikarji orisal smernice, ki se bodo Izvajale v bodočnosti. Poročeni moški, ki ne opravljajo važnega dela v industrijah, bodo pozvani v armado prej nego samski, Če slednji opravljajo važna dela v Industrijah ln bj jih bilo težko nadomestiti. Prqj je bilo naznanjeno, da armada potrebuje najmanj 200,-000 mož ln da ja treba dobiti to število v prihodnjih tednih. Mor-narični tajnik Frank Knox je iz-javil, da bo mornarica potrebovala pol milijona mož, da se doseže število tri milijone do konca tega lata. Ruska akcija pre-senetila London Badoglijeva vlada zadovoljna VI'«! , * ■ London, 15. marca.—Naznani la maršala Badogllja, predsednika Italijanska vlade, da je Rusija priznala njegov režim in at odločila sa ustanovitev diploma Učnih odnošajev, ja presenetilo britske uradna kroge. Hull odgovoril na papeiev apal VVashington, D. C., 15. marca. —Državni tajnik Cordell Hull Je odgovoril na spel pspeŽa Pija, naslovljen zaveznikom in Nem cem, "nsj ne spremene Rlms v bojišče." Hull pravi v odgovoru, ds imajo zavezniške vojaške avtoritete oprsvka z vojno nuj nost Jo in stališčem nemške oborožene sile. Ce bo slednja pre tvorila Rtm v vojaško trdnjavo, gs i*wio morali zavezniki uničiti. Finska zavrnila ruske pogoja Stockholm, Švedska, 15. marca.—Poročilo iz zanesljivih vi- -r _ it-liu v nrvo ^ T1, 1* LoHk^myT.- ^CtSss nW"tU Jil^I^SSrE* -S riutbo „ im.1 do Zdaj se doznava, da je pred stsvnlk Rusije v zavezniški posvetovalni komlaljl v ftalijt ln formiral predstavnika Velike Britanije v tej komisiji, da ja Badoglip apeliral na Moskvo za priznanje tri dni prej, preden Je bilo objavljeno. Kljub temu je poročilo o sporazumu med sovje-ti ln Badoglljem presenetilo brlt-sko vlado. Izgleda, da je Mos kva storila ta korak 'na svojo lastno iniciativo. r Pojasnilo ruake akcije je mor ds v nedavnem naznanilu pred sednlka Roosevelt«, da bo Rusija dobila tretjino italijanskih boj nih ladij. Temu je sledi Is izjavs premlerja Churchilla, da bo ak cija glede razdelitve italijanske bojne mornarice odložens do poraza Nemčije In Jsponske. Neapel, Italija, 15. marca | Grof Carlo Hforza, bivši Italijan ski zunsnji minister, Je dejsl, da ne pripisuje velike važnosti ru skemu priznanju Hadoglijeve vlade. On je celo izrazil dvom, da bi to ojačilo Hadoglijev režim.* "Jaz ne odobravam in ne obsojam ruske akcije," Je deja 'Ta zadevs ne upada v sfero realne politike." Vladni urad zmanjšal odmerke gasolina Wash!ngton, D. C., 15. msrca —Urad administracije cen Je na-fi /nami znižanje odmerkov gaao-lina za lastnike avtomobilov, ki imajo karte A, za eno tretjino Odredbs stopi v veljavo 22. marca. Namesto dvanajst galonov gasolina v mesecu bodo lastniki kart A dobili osem na mesec po 22 marcu. Naznanilo trdi, da Je redukcija uporabe gasolina potrebna zaradi opertrenja črnih (nelegalnih) tržišč v srednjeta-padnih in rapednih državah. RUMUNUA SE BO MORDA UMAKNILA IZ VOJNE 11ivU premier Stirbmy odpotoval v Kairo AGITACIJA PROTI BOLGARSKI VLADI London, 15. marca.—Princ Barbu Stlrbey, bivši rumunski premier, je odpotoval lz Ankare, Turčija, v Kairo, kjer bo predložil ponudbo glade umika Rumunlje lz vojne saveznlšklm avtoritetam, se glasi poročilo. Značilno Je, ker potuje tja a posebnim potnim listom, katerega je dobil od britske vlade. Stlrbey 'je začel tipati pri zaveznikih za sklenitev miru pred tremi tedni s odobravanjem-maršala Iona Antoneacuja, predsednika rumunske vlade, pravi poročilo. On je imel razgovore z diplomati zavezniških ln nevtralnih držav v Ankari. Pričakuje se, da bo v Kairu navezal stike s poslanikoma Velike Britanije in sovjetske Rusije. Vprašanje je, ali more 8tlrbey govoriti v Imenu rumunske vlade ln ljudstva, ali la kot predstavnik ene izmed rumunskih frakcij, ki se kavsajo med seboj. Očitno je, da je Rumunija sdaj, ko ee ruske armade bližajo njeni maji, v veliki nevarnosti. Daio-la lahko postane krvavo bojišče, če se ne umakne U vojna prad rusko Invazijo, Bivši rumunski kralj Karol le pred leti isgnal Btlrbeyja v Švico, kar je vodil opozicijo proti režimu. Pogoji glede kapitulacijo Rumunija, kstere bo Htlrbey predložil zavezniškim avtoritetam v Kairu, bije določajo odstop Besa rabi Je Rusiji brea pridržkov, Rumunske čete se umaknejo na drugo stran reke Prut, zapadno meje Besarablje. Umik nemških čet lz Rumunija. Ako bl se upirale, ea jih li-žene s silo. Rumunija obdrži neodvisnost, Rusija nsj ji bl pa garantirala Transilvanijo, katero so usedle ogrske čete. Okupacijsko silo v Rumuniji naj bi tvorile ruske, britske In ameriške čete. Poročilo Is Berna, fivlca, pravi, ds je dr. Josip Smodlaka, zunanji minister provizorično vlade maršala Tita, na poti v London z načrtom voditeljev bolgar-skih protivladnih grup glode umika Bolgarije iz vojna. Tl so se odločili za aktivno kampanjo, katere cilj je strmoglavljenje sedanje bolgarske vlade, katere predsednik Je Dobri Bojllov. Znano Je, da močne bolgarske grup«« sgitirajo za odcepitev Bolgarije od Nemčije in sklenitev miru s zavezniki. Neodvisna unija bkliče stavko Protest proti odloku vladnega odbora Chicago. 15. marca.—Neodvisna unija telefonskih delavcev je naznanila, da se je večina članov izrekla za oklic stavke. Za stavko Je glasovalo 2273 članov, proti pa 220. Glaarrvsnje glede oklica stavke ae )• vršilo v soglasju s provizijami Connally -Smithovegs /akona To je bilo protest proti vojnemu delavskemu odboru, ki je s odlokom zavrnil zahtevo sa svtšenje plače za dva dolarja na teden Edwm h Hackett, odvetnik unije, Je tako) Informiral vojni delavski odbor o Izidu glaaova-nja. člani unije ao upoaleni pri Illinois Bell Teleplione Co. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ol ud published by Slovane National Bonefit Socieir "Naročnina m Zdrušono dršave (iiven Chkofl.) in Konado m-oc na loto, 83.00 aa pol lata. »l.M aa četrt lata; aa Chrtefotaokohco Cook Co., f7.S0 m celo leto. M 75 »a pel leta; u f"*' Ibunbcription rate.: lor tbo Uniled '»fr^V^™ Cenada M.00 par year. Chicago and Cook County $7.60 per j—w. foroign countrios M.00 per J—*- . Cono oalasov po dogovoru.—Rokopisi dopiaev m nonarocomo se ne vriTajo. Rokopisi lit.rarno vsebine (črtice. po".* drame, peami Ud.) se vrnejo pošiljatelju le e slučaju, če Je prilošil Advortising mtes on afcreement—Manuscripis ol and unsollciiod articles wUl not be returned. Other manuscripts. tuch as storles. plars. pooms. ete.. wlll be returned to sender oni/ whon accompanied by sell addretsod and stamped emrolope. Naslov na vse. kar ima stik s listom: PROSVETA 2167-59 So. Lavrndale Ave.. Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (March 31. 1944). poleg vašega na naalovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekJa naročnina, vite Jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi. imena Pono- Irska "nevtralnost" in zavezniki Irslfa postaj« vsled svpje os<šču prijazne "nevtralnosti" čim dalje bolj predmet obče pozornosti, ki zlasti v zadnjih dneh hitro narašča, kajti priprave zaveznikov za invazijo evropske celine se bli-, žajo svojemu višku. ' Ta navidezna "nevtralnost" katoliške Irske je vsled njene pozicije veliko večja nego je na primer "nevtralnost" Španije popi Je tudi obisk mladega Petra v 1-4 i "Ionu kjer si z nekaterimi svojimi "izdajalskimi* ministri pri-zs.U va da leši svojo potapljajoč ladjo s tem. da sklene s Titom pr» mlrje Poroctvukt tuje/« »tiskih vesti resno dvomijo, da bi Peter s svojimi nap i. /u tblUmj« s parti/an* tn njihovim vodjem, ki )e dele-ten Aavr/niik«* jaidpore, m»Mi rn«»gel us.ieti. N« drugi strani |>a ae slišijo mnenja, ki pravgo. da v dobi ck»|NMiienc ln nujnostn«', svet je lahko vse mogoče.— - Poročilo zastopnika Herminte, Pa,—Neki "old ti-mer" mi je rekel, naj še dopisujem v Prosveto. Po, njegovem mišljenju naj bi napisal dva dopisa o potovanju, tretji naj bi bil pu političnega značaja. To da bi zadovoljilo večino eitateljev. No, to skušam tudi napraviti stalno, samo da moje politične opazke vpletem med vrstice o potovanju. Torej ta dopis bo služil razmo-trivanju za vse one, ki se zanimajo za boljšo človeško družbo. Seveda bo to ssmo moje mišljenje, vzeto z leve, desne in središča različnih pisateljev, ki podajajo svoja tolmačenja o dnevnih dogodkih. Pišejo tudi o pro-šlosti, kar je seveda lažje kot pisati o bodočnosti, Slednje je že težja naloga vsaj za nas navadne zemljane, ki nimamo prilike, da bi pokukali za kulise, kjer se delajo sklepi ali se vadijo za igre, da jim potem javnost aplavdira. Mi torej pišemo kot smo pač zmožni. In ker to čitajo tudi oni ali pa njih uslužbenci, kako misli "jaozkbljeni človek" o današnjem položaju, nekaj bo mogoče le zaleglo pri sklepanju bodočega miru. Sedanja generacija res živi v časih,'ko je mogoče položiti temeljni kamen boljši človeški zgradbi za bodoče generacije. Doba tehnike je sedaj v polnem zamahu. To potrjujejo tudi ekonomi—Stuart Chase in drugi. Ampak delavstvo se še ni znašlo, še ne ve, kam bi sc obrnilo in 'kam spada, ker ,odpise v prilog socialistični glasovnici. Teh je treba v nekaterih državah toliko, da je manjšinskim strankam skorsj nemogoče priti ns glasovnico. V Californiji je na primer treba nad 200.000 podpisov na nominacijsko peticijo. Ne dosti manjše ovire so tudi v mnogih drugih državah. Torej vse izgleda, da leta 1044 nc bomo imeli tretje stranke in da bomo morali izbirati samo med "dobrimi" in "slabimi" kandidati starih strank. Tako bo vsaj, kar se Amerike tiče—razen Če se socialistom posreč/, da pridejo na glasovnico, kar pa v več državah ne bo mogode, prvič radi že omenjenih zaprek, drugič pa radi Šibkosti gibanja. V drugih državah, to je v Evropi, tudi ni nič bolje, ker so še vsi zapleteni v sedanji vojni. Ampak po vojni pa upamo, da bodo socialni demokratje zopet prišli do prvenstva. Bridkih izkušenj bodo imeli dovolj za sabo, kakor tudi vojnih grozot. Novo socialistično gibanje bo seveda morala ustvariti mladina. Od "stare garde" ne bo opozicije, ker izumira. Torej upam, da bo po tej vojni prevladovala boljša sloga v vrstah socialne demokracije po vsem svetu, ker fašizem je izgubil kredit v tej vojni, komintema pa je bila položena nk polico. Komunisti z Brovvder jem na čelu zdaj na primer podpirajo kapitalizem. Razni žurnalisti že sedaj pišejo, da kpmunizem ni več to, kar je bil pred 25 leti. Tako bo socialnim demokratom pripadla naloga, da vodijo delavstvo po vojni, komunisti bodo pa "žlaj-fali" in zagovarjali državni kapitalizem, kateri ne bo trpel stavk. Delavci bodo morali sprejeti to, kar jim bodo dali. Kar in kolikor je tfilo uničenega v Rusiji, bo zopet treba dosti žuljev predno bo škoda popravljena. To so torej stvari, ki so dandanes v protislovju ena z drugo. Zato so tudi naša prepričanja različna. Kaj pa je razlika, če te izkorišča Peter ali Pavel? Nobene! Izkoriščan si. Ljudje okrog diktatorjev sicer f>oudar-jajo, naj delavci garajo za svoje otroke. Saj tudi pod privatnim kapitalizmom delamo .za svoje otroke—vsak za svojo družino, kdor jo ima. A}i le malo kje se pozna. In ako se, te otroci radi tega prav nič ne spoštujejo; so še vedno mnenja, da bi bil lahko napravil zanje bolje kakor si. Tako je pod kapitalizmom in tako je menda tudi v proletar-ski Rusiji. Sedanja generacija je garala za par rubljev na dan, nazadnje je morala na bojišče, sedaj bo pa morala zopet graditi na pogorišču. Torej ako to ni pekel, bi rad vedel, kaj je peklenski ogenj. Vse te nesreče so prišle, ker si ljudstvo ni znalo niti hotelo pomagati, pač pa je dovolilo, da so prišli na krmilo diktatorji. In sedaj žanje človeštvo to, kar je sejalo. Prijatelji, ali naj se igra ponovi? Tukaj nas čaka težka naloga. Kar je bilo, je šlo že v preteklost in grajo nič ne pomaga. Treba je, da sedaj vsi primemo za delo in pričnemo ponovno graditi, če hočemo, da delavstvo kdaj doseže socialno pravičnost, svet pa trajni mir. Danes se veliko piše in govori o teheranski konferenci. Kritiki zahtevajo, naj ljudstvo izve tajnosti konference, ker oni slutijo, da se narodom nekaj prikriva. Pravijo, ako ostane tajno, nam ne bo prineslo nič drugega kot svetovno vojno št. 3. Ampak pojasnjenje sedaj v vojnem času ni tako lahka stvar. Kritiki sicer pravijo, da bi bila vojna prej končana, ako bi oni, ki jo vodijp mi zavezniški, strani, ob-| javili dobre načrte'za mir, ker bi sd Ijudgtvo na primer v Nemčiji začelo puntati, gko bi spoznalo, da ne bo pretežka ka^en zanje, dal>o imelo prav tako priliko do kruha kot zmagovalec. Med temi kritiki ali v opoziciji je tudi Norman thomas, ki je bil od začetka proti vojni in proti vsem ukrepom, ki so potegnili to deželo v vojno. Ampak če bi bila opozicija zmagala in bi Amerika ostala nevtralna ter se tako rekoč skušala zapreti v svoje meje, tedaj* bi pa "Hitler zmagal. Zavladal bi Evropi, nacij- 1 pa lčno tudi zajela bi fašizem ska ideologija bi An&rifco in kon zmagal na celi črti. Vprašanje je torej kočljivo, toda po mojem skromnem mnenju je bolje, da so se strnile Amerika, Anglija in Rusija. Ne verjamem, da bi te države oziroma njih vlade skušale zasužnjiti kak narod kot so to storili Hitlerjevi gangsterji. Naš podpredsednik H e n r y Wallace poudarja, da je med ameriškim in ruskim narodom mnogo sorodnosti, da sta oba naroda pionirska; toda Amerikanci imajo to dobo že za sabo, medtem ko so jo Rusi šele pričeli. Naglaša, da jim moramo pomagati/ker so oni naši sosedje na severozapadu—Alaska-Sibirija—-in da so oni najbolj dinamičen narod v Aziji, ki je bogata po naravnih zakladih in da ima-Rusija vse jx>goje, da se razvije v močno industrijsko državo. Ako res želimo našim otrokom? boljšo bodočnost in bolj stalen mir, je to tudi edina prava pot—sodelovanje Rusije in Amerike. Ko je bil Molotov leta 1942 v Ameriki, je rekel predsedniku Rooseveltu, da bosta Še doživela, da se uresničijo sanje, ko nastane med Chicagom in Moskvo direktna trgovska pot. V današnjem razvoju letalstva to niso več sanje, marveč lahko pride jfce jutri do uresničenja. Dalje Wallace pravi, da bomo še nadalje ostali v prijateljstvu z Anglijo in drugimi narodi, ampak naša trgovska pot drži v Azijo in Latinsko Ameriko bolj kot v Evropo. Torej imejmo potrpljenje glede teheranske konference in nekaj zaupanja mo ramo imeti tudi v našega predsednika. Podpisani želi kruha za vse. Anion Zornik. zastopnik. So topo* oglasi Bolllngham. Waah.—Nekateri či ta tel j i Prosvete me pozivajo, je, da je pisanje za javnost zamotana stvar. Včasih se pripeti, da čitatelji tolmačijo povsem drugače kot si ti hotel povedati, posebno še, ako se urednik ne strinja in ti izpusti ali predela ali doda cel odstavek. In tako je včasih obrnjeno v drugo smer kot je hotel dopisnik. Novic nimam nobenih. Pač, imam to novico, da bomo v Bel-linghamu imeli shod za svobodno Jugoslavijo v nedeljo, 19. marca. Izbran je bil odbor, ki določi čas in kraj, kjer se bo shod vršil. Mislim, da mi ni tre: ba tukaj navajati, o čem se bo govorilo in za katero skupino. Stoodstotno smo za one, ki se bojujejo za svobodo narodov. To je ne samo za Jugoslovane, mar več tudi za vse one, ki so bili do zdaj tlačeni in ki vidijo rešitev v skupni borbi proti onim, ki že sedaj tajno delujejo na tem, da pridejo tudi po vojni zlati časi za—izkoriščevalce. Zato je naša dolžnost, da mi najprej podpiramo našo novo domovino Ameriko, potem pa naše brate, ki se bojujejo za svobodo onkrajmorja v osvobodilni armad Clmenovani partizani. Pri tem pa ne pozabimo našega odličnega pisatelja Louisa Adami ča. Ako bi njega ne imeli, se bojim, ds bi mi še ne izvedeli vse resnice o bojih, ki jih doprina-šajo partizani In bi najbrie Še peli slavo Mlhajloviču. Današnja vojna (ima poleg vseh grozot še nekaj dragega na aebl, nekaj, kar je dobro, da si zspomnijo delavske mase. In to je. zakaj nI mogla Amerika u postiti vseh svojih ljudi v mirnem času? šele totalna svetovna vojna J« zopet dala kruha milijo-! nom. ki ao bili v mirnem času Uko rekoč izobčeni iz tovarn, rudnikov, uradov itd. Ampak v Ameriški general D. Elsenhower (levo) in anMeški o«, nersl Bernard L. Montgomery. tov/drugega izhoda, da se zasi-gura prilika do poštenega kruha vsem, ki so zmožni in pripravljeni delati. Ampak čemu se nekateri toliko mučijo z vprašanjem, kako upofliti milijone . delavcev po vojni? Mar bo po vojni zemlja prehehala roditi? Ali bo vojna izčrpala vse. naravne zaklade— olje, premog, rude, gozdove in druge potrebne snovi za življenje? Čemu vendar si toliko belite glave o vprašanju, ki je tako enostavno?—bi dejal mož s sosednjega planeta, če bi ga božja previdnost postavila med nas. Vidim, bi rekel mož z Marsa, da ne verujete v Stvarnika, ker se toliko trudite. Vaša vera ni v Naravo, marveč je vqpa v zlatega teleta. Ako bi vi verjeli v nepravega Stvarnika, potem bi vam ne bilo treba storiti drugega, kot da greste do prvega mravljišča ali ulnjaka in bi se od malih božjih stvaric naučili, kako rešiti problem—brezposelnosti. George Gornik. 493. Ga muči bolezen - Warren, O. — Že par mesecev ležim bolan v postelji. Dokler sem mogel, sem garal za bogatine, zdaj pa moram čakati, dokler ne pride tista s koso. Ko sem vprašal društvenega tajnika 24. januarja za nakaznico, sem mu dejal, da je to zadnja. In mislim, da je. Prejšnji teden sem bil tri dni v Clevelandu v kliniki, toda BIMI Še niso nič sporočili mojemu naj pišem dopise. Moj odgovor s 2dravniku> kaj mi je, da bi me l k vedel zdraviti. Ako bi imel revmatizem, bi me nič ne skrbelo, ker bi ga v ar tednih popolnoma pregnal, er vem, kam se je treba obrniti za to bolezen. In tudi drugim bi rad svetoval, posebno pa Tonetu Valentinčiču iz West Mid dlesexa, Pa., ki toliko trpi radi revmatizma Škoda je le, ker ta oseba nima zdravniškega dovoljenja za prakticiranje. Rad pa bi pomagal vsem članom SNPJ, ki trpe' radi revmatizma in če bi zdravniki tako zdravili revmatizem kot ga ta oseba, bi ne bilo treba nobene točke v pravilih radi te bolezni. Čitam veliko dopisov v dnevni Prosveti, tudi od zastopnika Prosvete ln Proletarca, toda ne pričakujem, da bom dolgo živel. Vendar pa vsakemu rad povem za dotično osebo, ki zdravi revmatizem za mal denar, kdor se obrne name ali na mojo ženo. Pozdrav vsem bratom in sestram ter prijateljem. Tonr Rudin. Vabilo na ah od vseh Jugoalova< Chicago. — Kot je že znano iz poročil, je bila V Chicagu ustanovljena organizacija južnih Slovanov pod imenom Osrednji odbor južnoslovanskih Ameriksncev v Chicagu in okolici. Namen te organizacije le, da pomaga odboru ZOJSA in tako tudi naši stari domovini do osvoboditve izpod tlrantj. Ns zadnji seji je bilo sklenjeno, da se priredi velik shod Jugoslovanov, živečih v Chicagu in okolici. S posredovanjem tega odbora bodo na shodu nastopili govorniki, katere bi moral slišati vaak Jugoslovan — Louis Adamič, rev Maletič, Zlatko Ba- skih in muzikalnih točk in pa na-stop jugoslovanskih žena in deklet v narodnih nošah pod vod-stvom Helene Kušar. Kdor je že poslušal enega ali drugega izmed teh mož, bo goto-vo zopet navzoč; kateri jih pa še niste slišali, bodite zagotovljeni, da boste imeli užitek, ko boste poslušali o delu ZOJSA in hrabrem bojevanju naših ljudi -partizanov — v stari domovini. Ppleg tega pa vas veže narodna dolžnost, da ste navzoči, kajti s tem pokažemo javnosti, da smo Jugoslovani res združeni. Ta shod se'vrši prihodnjo nedeljo, 19. marca v dvorani Ame-rican-Bohemian na 1440 W. 18th st. Pričetek točno ob dveh po-poldne. Vstop prost. To pot pomeni "točno" točno, kaj vsi omenjeni govorniki nastopijo istega dne zvečer na enakem shodu v Garyju, Ind. Torej pri-dite zgodaj in vsi, komur je 1« mogoče. Za odbor, John Turk. Odmev povesil starega Kitajski vojak vodi Japoaaka vojna ujetnika tej smeri—v vojni—tudi ni reši-1 lokovtč. Žarko Bunčtč in Sava t ve za Človeštvo, kajti ta kruh Kosanovič Lokalnih govornikov ni samo* krvav in barbarski, ne bo, ker odbor želi. da ae da marveč tudi zelo. »lo drog. ve« čas tem govornik dežja. Prizadeti so bili tudi Vinogradi. Kar je ostalo slani, je po nekaterih krajih pokončala pa bolezen. Kjer je bilo dovolj delovnih moči, so grozdje obvarovali z žveplom, kjer pa ne jje bil uničen ves pridelek ako težko je to, ve le oni, ki j« rizad(* Povest starega naseljenca j« ila v srce pretresljiva in zani-iva. Težko sem čakala, če ni ilo en dan Prosvete — mendi je vzrok ta pesrečna vojna, d« ni pravega reda s pošto. Ker sera iz tržaške okolice, si predstavljam tega starega naseljenca kot 16-letnega mladeniča — žalostnega, neizkušenega in obupane ga, ko je šel od doma s trebuhom za kruhom. V Trstu je videl, kako se ves dsn trudijo pristaniški delavci s težkimi vrečami žita na hrbtu, ki jih nosijo po zibajočih se deskah, da s« lahko vsako sekundo zvrnejo v morje. Njemu je bila sreča mila. ker ga je kapitan vzel za svojcu« knjigovodjo, ali usoda pa mu £ spremenila življenje v celo K»»* varijo^ oziroma tragedij". Kot Jt povedal, Je mamo izgubil v ml»-dosti, 'in kdor izgubi mamo. * lažje poda v svet. To sem *** izkusila, ker sem jo izgubila. mi Je bilo deset let. Kot jc ra£ vidno iz povesti, je tudi on srčno željo, da obišče rojstno movino, ka iti je še svojo Ro*£ učil, kako naj bi posdravia njegove drage. Ampak ta iejP ■ mu ni izpolnila in vsi sladk' «P so se rszblinlli v nič. Tudi Ja*. moja prijitetj** J najih sopotnik, rodom Hrv»< Je šel tedaj drugič v smo sklenili, da se po tn* tih zopet vsi vrnem n v kraj AH žaMbofce Iz treh ** minulo že več kot 10 M. »JJ do danes meni in moji pnj^H (Daljo na ». i*ao»J ^praTEK. 16- MARCA Vojni zločinci iz Useke dobe lahke kazni Office of War Information VVuhingion — Trije visoki častniki madžarske vojske in en kapitan policije so izgubili svoj čin—kot kazen" za njihov delež krivde v teroristični kampanji, katero so pričele madžarske okupacijske čete v Jugoslaviji takoj po predaji ppkrajine Bačka, podarjene svojemu madžarskemu zavezniku od Hitlerja na Dunaju. Na tisoče Jugoslovanov je bilo pomorjenih ob prihodu madžarske armade v Novi Sad in druge kraje severne Jugoslavije. Dve leti po divjanju tega terorja je madžarsko sodišče uprizorilo v zasmeh pravici obravnave pred vojaškim sodiščem, ki je obsodilo obtožene častnike na — izgubo njihovega čina. Tako poroča stockholmski list Nya Daglight Allehanda v članku, katerega vsebina je prišla na znanje uradu za vojne informacije. i Švedski list je podal z naslednjimi besedami svoje mnenje o tej zadevi: "Uradni madžarski radio ni prinesel vesti o tej mili in lahki kazni — v kolikor je nam znamo — toda stvar je bila objavljena od nemških agentur in je bila objavljena v švedskem Časopisju. "Poleg tega pa so vse te vesti posebno značilne radi tega, ker ne povedo ničesar o tem, kje se zdaj nahajajo obtoženi bivši častniki. Pred šestimi tedni je javila uradna madžarska časniš-ka agentura z največjim ogorčeni v njem, da so vsi štipje pobegrtfli g( iz Madžarske, da bi se rešili kazni. Dne 19. januarja je bilo javljeno, da je madžarska vlada zahtevala od Nemčije, da jih izroči roki madžarske pravice. Toda od takrat pa do danes nismo ničesar več slišali o ekstradiciji teh vojnih zločincev iz Bačke, in prav verjetno, da so bili so-eni v odsotnosti. "Imena degradiranih Častnikov so naslednje: Feldmaršal-*)lkovnik v pokoju Franz Feke-tehalmy Szeydner, Generalma-jor Joseph Grassy ter polkovnik v pokoju Ladislaus Deak. Policijski kapitan, ki je tudi zapleten v to zadevo ter je bil pred vojaškim sodiščem, se imenuje Martin Zoeldi. "Ko so ti štirje častniki pobegnili v Nemčijo", pravi list Allehanda, "je madžarsko uradno poročilo ožigosalo njih beg kot dezertacijo. Poročilo je trdilo, da je njih dejanje 'neverjetno' in colo 'edinstveno v vojaški zgodovini Madžarske'. Takrat je bilo tudi rečeno, da so se dezer-terji obsodili same sebe. Poročilo je izjavilo nato, da bodo veljali begunci za čisto navadne dezerterje, ter da jih bodo zade-le 'vse posledice, prav kot druge dezerterje'. Znano je, da je ka-»n za dozertiranje v vojnem času običajno smrt, ne pa le izguba čina." Allehanda pravi potem, da je bila povzročena obtožba, pred so omenjeni štirje ma-«arski častniki pobegnili, po Jal<" hudem pritisku javnega mnenja, madžarskega in srbske-k: je prisililo armado, da se Omenjeni častniki so bi-]i (,ht"ženi predvsem udeležbe v rno"J:«h. do katerih je prišlo v Jugoslovanskem mestu Novi Sad F^k) v mesecu, januarju Premier Kallay sam je |a ns tako nizki stopnji Zato bi želela tudi jaz, da b) ta povest izšla v knjigi. Gotovo bi bila zknimiva tudi Rožičina pisma, če bi jih hotel starček pokleniti predno leže v grob k svoji izvoljenki. Če ni U stsrček aedaj v potrebi, bi šel lahko prebitek od knjige jednoti sli pa v kak dobrodelni da men. To delo bi bilo pomembno tudi za mladino, ksjti življenje Rožice in trpljenje tega starčka bi ji bilo lahko lep vzgled. In bila bi lahko dober vzgled tudi nekaterim odraslim, ki še na svoje lastne otroke pozabijo. Vzgled naj bo to, koliko se zs zvesto ljubezm Ishko prenese, kskor sts doprinesle U stsrček In njegovs Ro-žics. Mislim, ds bi šls knjige hitro izpod rok, ker videle sem veliko zanimanj« zanjo Naj se povrnem k začetku mojega dopis«. Omenils syn, da nas ie obiskala t« nezaželjena -flu". Najprvo je potipela mojega moža. toda po poskusu vaeh "žsvb*. ge Je po par dneh pustila- Potem ae je pa mene voprijela in bolj trdo. Ko je šel mož po treh tednih prisiljenih počitnic zopet na delo, sem mislila, da bom vsaj za silo opravila pri živini, da zvečer moža ne bo čakalo vae delo. Kajti je res tsžko, ko pride zvečer mož iz tovarne zdelan, če ga doma čaka še tri do štiri ure dela. Ali ta prcklicana "flu" se je zopet vrnila in še danes sc bojim iti ven. Ampak vsak beli dan prinese novo upanje, da bo bolezen prešla, tako da ne bo treba nadlegovati jednote ali jo oškodovati do velike vsote. Še malo o KraŠevcih in "žrna-di". Ja, ko smo bili mladi, smo se je neka dopisovalka iz St. Petri izrazila, da se je nekdo posmehoval tej besedi. Naj bo po domače povedano, da vsaka vas ima svoj glas. Kdor je le količkaj omikan, se ne bo posmehoval narodni govorici, narodnim narečjem, kajti teh je v starem kraju veliko. Moj mož je doma od. St. Petra, jaz pa od tam, če bi bilo treba, bi se lahko vsak dan v Trst zatekla. Pozdravljam vse Šentpeterčanke in vse farmari-ce. Naj se Še katera oglasi prej predno bo treba zopet motiko prijeti v roke, kajti potem ne bo časa. (Prosimo, da prihodnjič pišete samo na eno stran papirja. - Ured.) F. P. — fermarica ls Ohla. Shod Jugoslovanov v Garyju Gary. Ind^—Te vrstice so vabilo na javni shod, ki ga prireja tukajšnja podružnica Zedinjenega odbora jugoslovanskih Amc-rikancev in United Slavs of Ga-ry. Glavni govornik na tem shodu bo Louis Adamič, drugi govorniki pa bodo Zlatko Buloko-vič, Žarko Bunčič, Sava Kosa-novič in rev. S. Maletič. Tudi tamburaški zbor in pevska društva bodo sodelovala. Shod se vrši v nedeljo, 19. marca v mestni dvorani, Memo-rial Auditoriurn na East 7th ave. med Broadwayjcm in Masaachu* *ets st. Pričetek programa ob jedrnih zvečer. Kakor je že vsem znano v Ga-ryju in okolici, je bila preklicana dvorana za ta shod, ker Je prišla pred šolski odbor pritožbs proti Adamiču od tukajšnjih srbskih drušUV ln "Obranašev'\ Odbor ZOJSA in United Slavs se je podal na delo in s pomočjo naprednih organizacij in posameznih Amerikaricev je bil šol* tki odbor prisiljen, da je vzel v obzir resnične podatke o Adamiču. Imeli ao izredno sejo o tem. Ko se Je šolski odbor pn*prieal, da Je večina podaUtov, navedenih v petfc^jrull protestu proti Adamiču, ponarejena In lažnjl-va, Je umaknil svojo odpoved In dovolili de se shod vrši v mest-' firm Memorial Audltorlumu. Torej pozivamo vse Slovence, Hrvate in dfoge Slovsne, da pridete na ta shod Tudi povabite in pripišite s seboj svoje prijatelje. da slišijo, ksj se godi z našim narodom v starem kraju in kaj Je bodočnost tega naroda po vojni. Vstopnina na shod j v prosta. John Valettf. tajnik ZOJSA Spomin na Bazovico Letos poteče 14 let, odkur so dali življenje zu narod in pravico, na strelišču ob Bazovici: Bidovec, Marušič, Miloš in Va-lenčič. Bili so to mladi fantje, up svojih staršev in našega naroda, toda fašistične hijene niso imele srca, ne usmiljenja do teh junakov, obsodili so jih v smrt, ki se je v zgodnjih jutranjih urah izvršila: bili so ustreljeni. V spomin na ta dan je sledečo črtico* spisal rojak, ki je delil gorje z našimi mučeniki in bil obsojen v dolgoletno ječo. Črtico je objavila "Bazovica", M*t primorskih rojakov, ki izhaja v Kairu, v Afriki. . ,, . -,V ;,,.„,_e.. . ________ Slučaj je nanesel, du sem bil v tržaškem procesu priklenjen na verigo poleg Murušiča. V petek zvečer, dne 5. septembru 1930, ko smo v muli podzemski dvoruni ob svitu bledih luči ln mrtvih pogovorov čakali nu razsodbo, se je Murušlč mignil k meni in me poprosil zu cigareto. Takrat sem imel nekaj denurju; oče me je prišel obiskat, mi dal petdeset lir in tako sem vse tiste dni neprestano kudil. Ob tisti pozni večerni uri pa sem imel samo še eno cigareto. "Samo še eno Imam", sem rekel, "če ti je prav, si bova delila." Veriga je zarožljala z ubitim glasom. "Prav", Jo odgovoril. — Prižgal sem clgure-to, enkrat potegnil in Jo potem dal njemu. Tako ava izmenjaje vlekla vsak po en dim. Murušlč je potegnil samo trikrat. Ko sem mu ponudil v četrto, je odkimal z glavo. "Ne morem več", je dejal. Potegnil sem še enkrut, potem pa je nekuj težkega padlo vame. Spomnil sem se, du je zu Murušiču predlugunu smrtnu kazen, ki bo po j san e m Bidovče-vem govorjenju nujbrže tudi potrjena. Ta ogorek lahko spravim za spomin, sem si mislil. Za na "žrnado" hodili in denarce , -dodobili. To omenjam zato, kerl^0™1"' 8er" ^"L P b}U) m jc rezko pri duši. Odkod meni takrat tista hudičeva moč, da sem lahko videl poleg sebe mrliča in že računal na spomin, ki si ga bom ohrunll nanj. Boril sem se v sebi, da bi se otrescl te grde misli, ki je tako trdovratno sedela na meni; toda bilo je vse zaman, Dogajajo se v človeškem življenju, in to najrajši ob najtežjih urah, stvari, katerih ne moremo doumeti in za katere nas nihče ne more klicati na odgovor. Pridejo sam bogvedl odkod, se vržejo na človeku, ga kljujejo In mu ležijo na duši, kakor neod-pustljlv greh. Človek stoji ob mrliču, pa mu naenkrat pride rta misel, da bi silno rud zažvižgal; ali pa misli na muho, ki sc sprehaja po mrtvečevem nosu, jo pszljivo ogleduje, kakšne vrste je, razmišlja, čemu je sedlu ravno nu nos, zakaj ne na čelo, nu lice ali pa na brado, ln ugihu. uli bo zašla v nosnice ali pa odletela, kadar bo prišla do konca nosu. Dobro s« zave«Ju, da to ni prav, vest ga peče ln v »rtu čuti bolečino, toda čimbolj kc skuša zbrati in otresti takih misli, tembolj legajc nanj ln t« m tesneje se ga oklepajo. Držal sem tisti ogorek, ki je bil težji od verige, še precej tuša v rokah in nisem vedel, kaj bi počel z njim. Ali naj ga pokadim do konca ali naj ga vržem na tla, ali naj ga spravim? Po dolgih mukah sem ozmerjal Mirnega sebe s slabičem, uguhnil ogorek in ga spravil v žep. Pogledal sem po svojih tovariših z boječim j »ogledom in zdelo se mi je, ds jasno in razločno vedo /a mojo pregrešno misel. Ob ensjstlh pred polnočjo je bila sodbs i/rečena. Nu smrt oh-spojene so odpel! z nas verige-Stisnili smo si roke in se ponovili. Zaprli so me v celico, kjer je bil pred mano zaprt Bidovec. Tam je bilo čez vso steno napisano z velikimi črkami Bidovec-Perdo. Bidovec Je najbrž nekje lzruval žebelj in z njim klesal v omet svoje ime. Slubost me je obšlu. Naslonil aem se nu steno, du ne bi padel. Čakal sem. Česa? Ne vem. Nekuj sc puč Inora pripetiti sredi tega molku. Čuka! sem . . . Dolgo . . , Zelo dolgo. Nič. Čus se je premaki)il. Ura je nekje bila polnoči. Kmulu za tem so šli čez dvorišče obsojenci. Spoznal sem njihov glas, pognal sem se kvišku, sc zgrabil zu železne križe v oknu in zavpil: "Halo fantje!** —"Halo!" je odgovoril nekdo. Stražnik je slišul moj krik pa je pritekel jn ves prestrašen dejal: "Ulezite se!"—"Saj nocoj sem vendar lahko pokoncu," m'tn odgovoril.—"Ne, ulezite se ln mirujte," je dejal tišje in Izginil. Vrnil sem se k oknu in prisluhnil. Tako, zdaj so šli in nihče jih ne bo videl nikdar več. Samo spomin bo ostal zu nlimi. Spomin—Spomnil sem se cigaretnega ogorka. Vzel sem ga lz žepu in si ga pazljivo ogledu!. Ogorek je bil dolg, dobro ohranjen in na njem so se še poznale zadnje tri črke napisu 'Šport'. Ob šestih zjutraj je prišel v celico jetniški kuplun. Postal je nu prugu ln žalostno pogledul,— "Kuj je z njimi?" som vprašal, — 'So že pri Bogu. Danes zjutraj ob petih," jc odgovoril. Ko sc je prepričal, du ječar ne sloji več med vrati, je segel pod plašč ln ml du) številko lista "U Seco-10 Illustruto",—"To je od Milošu, du boste vedeli. Imeli boste vsaj nekuj sa spomin,"—Ob teh besedah sem obstal. Spomin! Spomin? je dejal kaplan. Knkor bi vedel za vse moje muke zaradi cigaretnega ogorku,—Mordu pa ve, sem si mislil in nisem so upul pogledati mu v oči,—"No, kuj?" Jc začudeno vprašal, "Nič, nič," sem odgovoril, "Koj mi lahko šo nekuj proskt bite?'' sem gu poprosil,—"Bom skušal. Todu nujbrže ne bo mogoče,*' Je odgovoril.—In res ni mogel nujtl ničesar več , ., Štirinajst dni kasneje so me prepeljuli v Gorico. Star jcčar, ki me je ob vstopu v ječo preiskal, je obrnil vse žepe moje obleke in tako je nušel tudi tisti skrbno zaviti ogorek. "Kaj to pomeni?" Je vprašal. "Prebledel sem. Zadnje dni sem brni Plckwlckovce, se nule-zel uši m tuko med vsem tem nekam pozabil nu tisti cigaretni ogorek. Zritfj pu se Je nenudornu h pet pojsvil pred mano. Ležal je na široki ječurjevi dlani ln bil /ačuda velik in svetel. Priklical mi Je v misli mučne boje in težke noči, Vendar bi ga ob listi uri ne odstopil zu*noben denar. Zato sem poskušal reči s čim mirnejšim in ravnodušnim glusom: "To? Suj vidite. To Je nuvu-den cigaretni ogorek," Toda moj gin* najbržo ni bil ravnodušen, kajti Ječur mo je razdraženo pogledal in dojul: "Vidim, vidim, ampak čemu Jc tako zavit?" Na to vprašanje nisem nušel odgovora. Samo vrelo Je v meni, du bi staregu ječurju nujrsj-ši zagnal ob steno. Tesno sem stisnil roke k telesu in zaprosil: "Pustite ml gs." * "Pustiti? No, per aangue di GennaroJ Kdo ve, kuj tiči za tem? Morda vgfbuje celo kuk-6en strup," Ji| dejal in me ošl-nil s predirnim pogledom. "Strup?" sem se razvnel, "Kakšen strup? To Je vendar Kpomin, drug spomin." "Od koga?" je vprašal, "Od—od —od ■■ enega na smrl obsojenih, 6e že hočete Vedeti," »cm glasno povedal in dvignil roko nad njim. Jcčar pa me je samo prezirljivo pogledal in se nasmehnil. "Kj, dečko, le mit no kVI. Kuj bi rad šel zaradi umazunogu ogorka v kazensko celico?" Saj to je vendar ot ribari ja," je dejal potem in |>očusi obrnil roko, da te cigaietni ogorek Kliknil f dlani in |ia morda izvršila, piedeu ae Peter vrne v Kairo. Aleksandra Je nečakinja grškega kralja Jurija. Dvanajst vojakov 'jbitih pri eksploziji .Little Ročk, Ark., 15. marca.— Dvanajst vojakov je bilo ubitih, ko je eksplodirala bomba v bli-fini tal*»nščs v teku dem« mat racij, štirinajst pa je bilo ranjenih. Dva bosta morda podlegla poškodbam. PROSVETA MIHAIL ARCIBAŠEV SANIN Poslovenil S ione Krašovec (Se nadaljuje.) Lida je bila po postavi manjša in veliko lepša od brata. V njej so bili prekenetljivo, natančno in očarujoče združeni elegantna nežnost in spretna moč, strastno ponosen pogled iz temnih oči in mehak, zveneč glas, ki se je ž njim košatila in igrala. Polagoma in lahno ae zi-baje pri hoji kot mlad konjiček je šla navzdol po stopnicah ter spretno in z gotovostjo privzdigovala svojo dolgo, sivo obleko. Za njo sta šla dva mlada častnika v svetlih škornjih in tesnih jahalnih hlačah in sta se zadevala z o-strogami ter pretirano požvenketavala ž njimi. "Kdo je lepota, jaz?" je vprašala Uda in napolnila ves vrt s svojo lepoto, z žensko svežost-jo in z zvenečim glasom. Ponudila je Noviko-vu roko in poškilila na brata, ki se ga še vedno ni mogla privaditi in razumeti, kdaj se šali in kdaj govori za resnico. Novikov ji je krepko stisnil roko in tako zardel, da so stopile solze na oči. Toda Lida ni tega zapazila; bila je že dolgo časa navajena Vutiti na sebi njegove plahe in spoštljive poglede, ki jo zato niso razburjali. "Dober večer, Vladimir Petrovič!" je rekel starejši častnik, ki je bil svetlejših las in lepši ter je veselo žvenketal z ostrogami in se ves zvijsl kot mlado žrebe. Sanin Je že vedel, da se piše Zarudin, da je ritmojster in da se energično in trdovratno trudi za Lidino ljubezen. Drugi častnik je bil poročnik Tsnsrov, ki je smstrsl Zarudina za vzor častnika Jn ga skušal posnemati v vsem. Bil je molčeč, ne posebno uren in ne tako lepega obraza kot Zarudin. Tanarov Je ti/di požvenketal z ostrogsmi, a ni rekel nič. "Ti," je Čisto resno odgovoril Ssnin sestri. "Seveda, seveda . . . lepota in še nepopisna, si pozabil povedati!" se je zasmejala Lida in se vrgla v naslanjač ter ošvrknila z očmi Sanina po obrazu. Dvignila je obe roke h glavi, od česar so se ji izbočile visoke, napete prsi; odpela je klobuk, spustila ns pesek silno dolgo iglo ter zapletla pajčolan med lase ln igle. "Andrej Pavlovlč, pomagajte mi! . . ." se Je tožeče in koketno obrnila k molčečemu poročniku. "Da, lepota!" je zamišljeno ponovil Sanin, ne da bi obrnil pogled od nje. Lida ga je zopet nezaupno postrani pogledala. "Mi vsi tukaj smo lepi," je rekla. . "Kaj smo ml," se Jf zasmejal Zarudin in žabi iščsl i so se mu beli zobje, "mi smo ssmo uboga dekoracija, ki se na njej še lepše in še sijaj-nejše zrcali vaša lepota!" "Vi (m znate lepo govoriti!" se je začudil Sanin in v njegovem glasu je nerazumljivo za-zvenel nasmeh. "Lidija Petrovna že napravi marsikoga, da zna govoriti," je pripomnil molčeči Tanarov in skušal odpeti Lidi klobuček, pri tem jo je pa vlekel za laae, zaradi česar se je ona jezila in obenem smejala. "Pa tudi vi znate lepo govoriti!" jc začuden nadaljeval Sanin. "Pusti Ju," Je zadovoljno in neiskreno šepnil Novikov. Lida Je pomežiknila bratu naravnost v OČI ln iz njenih zatcmnelih zenic je Sanin jasno prebral: "Ne misli, da jih ne vidim, kakšni so! Toda hočem tako! To me veseli! Nisem nič bolj neumna kot ti in vem, kaj delam."'J Sanin se ji je nasmehnil. Klobuček se Je končno odpel ln Tanarov ga je slovesno prenesel na mizo. "Ah. kakšni ste, Andrej Pavlovlč!" je Lida za trenutek spremenila pogled in vzkliknila to- Beli mecesen Juš Kosak J- (Se nadaljuje.) Povesil je glavo. "Prav si povedala, Katarina." Odkritosrčno Ji je gledal v oči. "Hudo me včasih peče. Kdor me ima rad, da bi dal zame vse na svetu, tega sc še nisem nikoli spomnil gori v »kaleh. Bie/ tebe, Katarina, bi /da1) težko živel, ampak tako te ne bom imel nikoli rad, kot sem imel Lizo. ki je riiaj vzela (iržino. Vzela ga Jtvpmočlla se m in se ne bo mkull več Zakaj jaz ne morem imeti rad ljudi, Katarina?" "Ti lma» samega sebe preveč i ad. Martin " "Samega sebe"* Ne. to ni res Nekaj druKeK* )«• jaz nisem še nikoli mislil ns to " Hodila »ta nn-|*| zamiš* Ijeno. poveiajot glavo. Teti a j se Ji je /a lesketala v očeh rudna iski« V mislih je predlp: "Ce bi se zgodilo, potem bi živel z mano Drugače me ko.alu za po k 11 " Ce bi sc bil obrnil, bi bil opa- zil pritajeni smshljsj na ustni ca h. t Ko sta stopila v kočo, se mu je pri vila željno in koprneče.* O kresu je Katerfna zanosila. Vsu se je izpremenile. Tiho Je hodila z iarenjem v očeh. Nad Msrtinom se ni varala, toda bila je pokojna. V topli noči sta se-delu pred kočo in se šalila: "Ti, Martin, ženin Mrzlt^gore, iterc sina?" kstero si pa zbral za rzleui ftljm "Ojstrico! Za Skuto Je najle-pA« »n najmlajša." _ Stisnila se je bliže k njemu: Kaj pa, če ije bo sin?" "Mors biti' PreVeč ima Grin-tovee nevest!" Dolgo v noč Mf sedela. -Martin. kaine. da me imaft zopet rad!" r" Sklonil se je k njej. Toda ona je vedela, da je zanj umrla On m« pogovarja k nJim, ki je v ojej Včasih je dolgo premišljal. '/.*ski belo jo je "Ti se bojiš, da ne bova mogla živet T (iržina ne bo vec sekal. Pravijo, da je veliko izgubil ** K-tiiiina le nikoli me ni za-skrbelo. Ze pojde'" Njegov molk pa je Katarino vznemirjal. Večkrat je zaman Iskala odgovora v skrbi polnem očesu. Martin je pogosto sredi skal premišljel: "Kako, da nisem tako vesel, kot so drugi ljudje, kadar. pričakujejo rojstva. — Zaradi iivljenja mi ni. — Na Trato? Ne, tja ne morem. Kam? Gledal je v dolino, kjer so stala človeška bivališča in so se solnčile njive krog njih. Prvič v življenju se mu je vzbudila čudna želja. "Ce bt mogel imeti tam pri vodi, pred gorami majhen mlin." Sam sebi ae je začudil, tako se ga je pološčala prikazen Med zelenjem stoji hišica, zanj in za Katarino. Mlinsko kolo se vrti od jutra do večera. Žena atoji pri kamnih Lase ima bele od moke. Otrok se igra pri vodi. Po kameniti • stezi prihajajo trudne žene Za ki je noaijo. Mlinsko kolo ae enakomerno vrti. t)n pa leži za mlinom v gozdu in posluša. Tam doli Je on, njegov sin Razločno ga vidi sredi vrtička pred hišo Ribe lovi Martin Je postajal vedno bolj zamišljen. Tako se je uživljal v aanje. da so prijatelji zaman prisluškovali. kdaj se bo zopet ogla-sila njegova puška Kadar se )e spuščal po stezi navzdol, je že žeče ter koketno, "vso frizuro ste mi pokvarili .. . Sedaj moram iti v hišo .. ." "Nikdar si tega ne odpustim!" je v zadregi zamrmral Tanarov. Lida je vstala, privzdignila obleko in čuteč za seboj poglede moških, ki so jo vznemirjsli, je stekle ns stopnice in se pri tem brezobzirno smejsla in zvijala. Ko je Lida odšla, so se vsi moški čutili svo-bodneje ter so se vsi obenem nekako skrčili in oddahnili. Izgubili so tisto mrzlično napetost, ki jo ims vsak moški v navzočnosti mlade in lepe ženske. Zarudin je potegnil cigareto, jo zadovoljno prižgal in začel govoriti. Bilo je videti, da govori samo iz navade, da bi se pogovor brez prestanka nadaljeval, da pa misli ns čisto druge stvari. "Danes sem prigovarjal Lidiji Petrovni, naj pusti vse skupaj in se poprime petja. Z njenim glasom ji je karijera zagotovljena." "Ne da se tajiti, lep izvidek!" je mračno zavrnil Novikov gledaje v stran. "Zakaj bi pa bil slab?" je Iskreno začudeno vprašal Zarudin in celo opustil cigareto. "Kaj pa je vendar igralka? . ■. . Isto kot ženske iz javne hiše!" je nenadoma razdražen dejal Novikov. To, kar je rekel, ga je mučilo in vznemirjalo, ker je v njem govorila ljubosumnost, ki je trpela ob misli, da bo ženske, katere telo ljubi, nastopsls pred drugimi moškimi in včasih celo v Izzivalni obleki, ki bo razgalila njeno telo ln jo napravila še grešnejšo ln vabljlvejšo. "Preostro povedano," je privzdignil Zarudin obrvi. Novikov ga je zlobno pogledal. Zarudina si je predstavljal prav kot enega izmed tistih ljudi, ki hočejo dobiti v posest ljubljeno jim žensko in grizlo ga je, da je Zarudin lep. 'Trav nič ostro . . . Toliko da ne pridejo nage na oder! Potem se bočijo in zvijajo, vpričo ljudi predstsvljsjo nssladne prizore, • vpričo ljudi, ki gredo potem prav tako strsn, kot gre-. do od ženske v jsvnl hiši, ko so ji bili vrgli denar. Ne da se zanikati, lepo!" "Prijatelj," je ugoverjel Sanin, "vsaki ženski ' ugaja, da predvsem občudujemo njeno telo." Novikov je nevoljno dvignil rameni. "Kakšne neslanosti pripoveduješ!" "Vrag jih vedi, ali so neslanosti aH ne, samo • to vem, da je resnica.^ Toda Lida bi bile ne odru zelo učinkovita, jaz sam bi jo zelo rad videl Um." Čeprav je pri teh besedah vztrepetala v vseh instinktivna pohlepna radovednost, jim je bilo vendsr nerodno. In Zsrudin, ki se je smstral za pametnejšega ln iznajdljivejšega od drugih, si je Štel v svojo dolžnost, da jih reši lz nerodnega položaja. "Kaj pa naj po vašem ženske napravijo? . . . Ali naj se može? ... Ali naj gredo na univerzo in Um zapravijo svoj talent? ... Saj bi bil to zločin proti naravi, ki jih je obdarovala z najboljšimi darovi!" "Uh," je rekel Sanin, ne da bi prikrival za-smeha. "Pa res! Ts zločin ni niti meni samemu prav zares nikoli prišel na misel." Novikov se je škodoželjno zasmejal, toda lz takta je odvrnil Zarudinu: "Zakaj neki zločin; dobra mati ali dobra zdravnica je tisočkrat koristnejša kot vsaka igralka!" "No, no!" je nevoljno zategnil Tanarov. "Ali vam res ni dolgčas govoriti vse te ne-umnosti?" je vprašal Sanin. (Se nedaljuje.) Slika kale ameriška pomorščaka, Id aU bUa ubita v bitki s Japonci na otoku Eniwetoku. menil, da ga zagleda. V ušesih mu je lopoUlo mlinsko kolo. Ko pa je stopil v gozdno tišino pred kočo, je povesil oči. Tako daljna in tuja je bila ta predsUva, da nI mogel verjeti v resničnost. Katarina je našla svojo srečo Bojazen, da bi izgubila Martina je izglnlU. V kočo jI je sijalo solnce. * Ko pa ji je nekega večera Martin razodel svoje misli, ni mogla spati vso noč. "Jaz bi bila zadovoljna s streho iz lubja. Tako še nisem bila nikoli srečna. Ampak on bo nesrečen, če ne bova imela mlina. On.:. Martin..." Proti jutru se je odločila. "Mora ga imeti! Mora!" Čez dan je sedela pred kočo in držala roke v naročju. Pogled se je Izgubljal"* solnčnlh lisah gozdnem pokoju. "K staršem bi šU..." Zdrznila se je. "Ne, tja ne morem." Pred očmi je vsUjala Balantova podoba. Se enkrat se je tiho ogla Šalo. Zalesketftlo se je srebro "Ne, ne, MaHin noče, noče," se ie upiralo. Izza grmovja je pogledalo solnce, kakor bi pf isija človeški obrdzek. Spomnila se je njegovih besedi: "V nedeljo b sedeli vsi skupaj na klopi pred hišo." Vedno strastneje se je oklepala misli: "Balant bo dal. Prosila bom. Potem nikoli več." — "Kaj boš prosila, denarja je nagrabil v izobilju. Mladost ti je vzel. On mora, mora dati!" Misli so jo ujele. Korse je zno-čllo, se je zganilo. Martin se je vrnil ter jo čudno pogledal, V očeh ji je plamtelo, hitreje je hodila. "Kaj ti jc, Katarina?" "Če pojde po sreči," se je smehljala, "bova drugo spomlad že mlela." Neverjetno je zmajal z glavo. "Ne bo nič. Gržlna je bil pri vodi, je trem odpovedal." "Tiho bodi, Martin," je dejala. "Kam pojdeš jutri?" Pogledal je. "Zakaj vprašuješ?" "Kar tako!" "Nemara me ne bo zvečer nazaj. Pod Skuto je lepa sUra koza. Pojutrišnjem bodo lovili. Eno uro preden pridejo, bo moja." Nič ni odgovorila. Martin je odšel na vse zgodaj. Prisluškovala je. Visoko gori v stenah sc je oglasilo ukanje. Nato je akpria kočo in odšla. Dospele je do tunjške cerkve. VrsU so bile priprta, nikogar-ni bilo v cerkvi. Zadaj pri vratih je postala. Uprla je pogled v olUr in proeita: "Pomagaj mlH Previdno je saputfUa cerkveno dvorišče in se spuščala med leščevjem. Kadar je začula človeka, se Je skrtls v grmovju. 19 4 4 WAR FUND rous ms caoss SIOI Pred krčmo se je potuhnila v mejo. Mrtvaška tišina krog hiše. Vrata zaprU. Čakala je. Hlapec je leno prihajal čez vrt in izginil na skednju. Stara mačka si je lizala šape v senci. Zaškripalo je v dureh. Malomarno je stopila dekla na prag, zazdehala in odšla ob njivi. Tedaj je KaUrina vstala. Maček se je dvignil in naježil hrbet. Hitro je vstopila in prisluhnila. Nikogar. Iz sobe je prihajalo zamolklo sopenje. Odprla je vraU. Stala je pred njim. Hotela je pasti na kolena. "Za mlin mi daj," bi zakričala. Toda beseda ji je zasUla. Balant je gledal izbuljeno, ustnice so se mu tresle, roka je segala po palici. V KaUrini je zavrelo. Planila je k njemu in hotela odpreti omaro v zidu. Nečloveško je za-hropel. Uzrla je srebro. Zgrabil jo je za roke in hreŠčal. Pene so se kazale na debelih ustnicah. Po tleh je zažvenketalo. Iz jer-basa se je usulo. Krčevito so jo oklepali njegovi prsti. . Zarjovel je in se hotel dvigniti. Pa mu je glava omahnila grčanje se je trgalo v prsih, roke so postajale mrzle. Mesnat, debel jezik mu je lezel iz ust. Katarina je od strahu zavpila. Ugriznila je v mrzlo roko. "Kristus, Kristus!" Z nadčloveško močjo je razklenila prste. Glava je ležala na slonilu klopi, iz ust je molel modrikast jezik. Po tleh so ležali srebrni denarji. V glavi se ji je vrtelo. Bežala je skozi vraU, maček je preplašeno odskočil. Čez polje je tekla in padala. Tedaj se je zavedla. "Ljudje me bodo videli." Vrgla se je na zemljo in grebla s prsti, da bi se skrils. | Ni šlo. Plazila se je po vseh štirih med žitom. Za mejo je hušknila v gozd. Maček je počasi prišel v hišo, skočil na mizo in predel pred mrtvim gospodarjem. Skozi gozd pa je bežala Katarina. Kamor je pogledala, debel, mesnat jezik lz spačenega obraza. Okoli zapestja mrzli vlažni prsti. "Martin, Martin/ je ječaU, ko se je spoUknila ob korenino. Zdelo se ji je, da je divja gonja za njo. Veje pokajo, ljudje kriče. Pred kočo se ni usUvHa. Mrak je zgrnil strašne prikazni krog nje. f "Martin, Martin!" ViU jc roke v obupu. V gosti temi se Je se-Nikamor več ni mogla. Noge so krvavele, laaje so Ji pa-* čez čelo na razgaljene prsi. rokami se je oklepeU drevesa. Spodaj pod njo je žuborela voda. žejna, da bi legla vanjo. |Tedaj je začutila, da krvavi A ni se mogla dvigniti. Padla Je v sladko nezavest. Tri dni pozneje se je zbudila v koči. e ni razločila, kje je. Smrtna mrzlica je pretreeela ubogo telo, ki se je borilo z zadnjimi urami. Martin je držal roko in gledal trdo v usodo "Kaj se je zgodilo Mj se je zgodilo. Katarine?" je zaman izpraieval Bala ae ga je in se branila v vročici Noč in dan je prebedel Martin m strmel v uganko. Nekega večera ae ji razjeanilo oMMs. , * "Martin!" je zasepetala. "KaUrina! Moja Katarina!" "Nikoli ne bova imela mlina!" je dejala mehko. Vstal je in objel. Tako še ni nikoli ljubil človeka. V silnem objemu jo je hotel obuditi v življenje. "Igra se, igra se," je bledla. Po zarjavelem obličju moža so lile solze. p———16. MARpa * ' "V vodo bo padel! Padel bo» Drži ga!" ^ Tiho ihtenje je tožilo nadumL rajočo, ki je odhajala trudna , lahka kot pero. 1 Ko je zvedela Liza, da so do. kopali KaUrino, ae je ustavto pred Križanim: "Bodi zahvali« maščevanje prihaja!" Martin se je po pogrebu zate-kel k Revežu. Pred hišo je sedd bebec Boštjgn in lovil muhe po zraku.r— "Čigav je?" je vprašat Revež je mrko odgovoril: "Je-račeva mi ga je zapisala." "Jeračeva je umrla?" "V tej zimi." Srepo je gledal Martma. Ka-mor se je ganil, ga je prebadal« pogledom. "No?" je zadirljivo vprašal Re. vež, kar ni bila njegova navada "Kaj, no?" "Sta ga?" "Koga?" . "Kaj boš tajil?" "Vraga, govori! Kaj namigu-ješ?" Revež je odprl vrata in pogledal, če kdo ne prisluškuje. Vrnil se je in šepetaje resno očital: "TisU tvoja ljuba je Balanta." Široko je odprl Martin oči. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi PRODA SE—108 akrov obsegajoča farma, 45 milj severno od Chicaga. Dobra zemlja in poslopja. Cena $13,500.00 — 16,000.00 takoj, ostalo morgaže 15 let s 4tt% obresti. Louii I. Behm, Orayslake, Illinois—Phone Grajrslake, 5151. Naznanilo o smrti V lorsk. 14. marca 1144 Jo v Berwyn bolnici podlegla opsrsciji naša ljuba mali NE2A RAClC članica društva "Sosedje" št. 441 SHPJ. Rojena ia bila 29. juliis 1150 v Ariičah pri Srešlcah na Spodnjem Štajerskem in ob smrti stara 53 lat. Truplo leU pri Fiala pogrebnlku na 2Sti ulici ln Hsr-▼ar Ave. v Borwynu. 111. Pokojna sopušČa žalujočega sina Fallkss. hčer Matildo Gonnarolli In tri vnuke: Constanso. Dorothy ia Tho-masa^-9512 W. 2lth SI.. Berwyn. I1L TISKARNA S.N.PJ. -sptsjšma Tsa j, v tiskarsko obrt spada jota dala j , Tlaka vabile ca Veselice tri shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, atovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ | VODSTVO TISKAJUIE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINI NAROČA V iVOJI TISKARNI i ■ ■ - -.... Vsa pojasnila deje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prve vrsta Pišite po informacije na neslov: SNPJ P R! N T E RY 2657-59 8. Lawndale Avenue • • Chicago 29. Illinois TEL. ROCXWELL 4994 NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Pe sklopu 12. rodne kon veed Jo se lahke nate« ne Kal Prosveto la ' "le odo«, dva. tri. štiri att pet členov la sne drašteo k oni aorei-Llat Prosveta stane ae vse enake. aa šlans ali neUano 9M0 ss tnonarotelno. Kos pa šlanl ie plešejo prt ss—satu 91 Ji - tednik. w JI« te prištele k narečni*. Torej sedaj al Vsreka. raR da Je Ust predrag so Mana SHPJ. Uat Preaveta Jo vaše laotekis lo gotovo Je v vsaki draftM nekdo, ki ki red Citel lkt vsak daa. - kmkor hitro kateri teh članov preneha biti Usn 8IlPi I^tesl! proč od druHne In bo sahteval sam svoj m tednik, bode moral tisti član ts dotično druHne, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj rfasnanitl upravnlštvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa te vsoto naročniku Cona lishi Prosvsta Jet Za ZdruL drševe In Kaeedi » 9M9 ga Ckk toge In okolico Jo -J74I 1 tednik In___________i_ • 4.99 1 k i4.nr »p 2 tednika In__ _ 3J9 t e mAmlUf la - Ml 9 tednike In_______ . 2.49 9 k fe r .... _ 3JI 4 tednike In_______ _ 1J| 4 ti u ... tro 9 tednikov In _________ - niš 9 ll ^mmMmm sss ' <»— »dnlkov te - - i se ta Krti ipe Je__ MŽ^rSLSz s. prllošlta robna vsota dooai Oh Mat. ki Jo vošo lo rjo aH •tniaa. PROSVETA. SHPJ. 9957 So. Lasmdelo Ave. 23. m.