Ust Izhaja 66 oktobra 1947 kot tednik — Od t januar Ja 1958 kot pol tedni k — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — kranj — sreda, dne 29. APRILA 1964 — leto xvii. — št. 34 — cena 20 dinarjev Ustanovitelji: občinski odbori S/01. Jesenice Kranj. Radovljica. Skorja I.oka Vrfič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor odgovorni urednik karel makuc Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko POMLAD NOVE DOBE Razmišljali smo in se dogovorili z ie-n°> z možem, s svojci, prijatelji ...Te dni smo že tudi vse pripravili — kupili, kar 1e bilo treba; ob prvomajskih praznikih Sl Želimo razvedrila in počitka. Odložili syfto fali pa bomo) delovno obleko, očistili ln pokrili stroj, zaprli vrata, kajti pred seboj imamo tri dni samo za nas — za družino, za najdražje, za osebno življenje. < , Ko bomo tako praznovali morda doma, tooraa-v svojem rojstnem kraju, morda na potovanju ali v kakem počitniškem domu ob morju, pa bomo prav gotovo pomislili tudi na to, kaj sploh praznujemo. Zgodovina je že znana. Boj, ki se je °rgdnizirano začel za osnovne pravice delovnega človeka že v prejšnjem stoletju, /c dobil svoj dan svetovnega pomena — PRVI MAJ. Tudi delavska središča naših krajev (na primer Jesenice) so dala temu Šibanju svoj prispevek. In kot nekoč se tlldi danes v sklopu tega mednarodnega Praznika vključujemo v skupno praznova-nie. Praznujemo s tistimi, ki so svoje pra-Vl°e že dosegli in tudi uveljavili, praznujemo s tistimi, ki še vedno le hrepenijo Po svobodi, enakopravnosti in miru, ki so še vedno pod pritiskom sile. Pri nas je boj za osemurni delavnik, za socialne in politične pravice, že za nami. Toda boj pa še ni končan. Šele razširil se je med naše delavske vrste, med vse poštene ljudi. To je boj za lepše in mirno živi jen jej za resnično uveljavljanje človekove osebnosti v našem samoupravnem mehanizmu, boj za umsko in fizično sprostitev vseh naših sit, da bi dosegli skupni cilj — lepšo prihodnost, udobno življenje posameznika in družbe. In ta boj zahteva od nas nemalo naporov, vztrajnosti, idejne zrelosti in zlasti znanja in strokovne sposobnosti. Zato, čeprav ni krvav, je ta boj težak in dolgotrajen, v njem pa moramo sodelovati prav vsi, od pionirjev in šolske mladine do delavcev in strokovnjakov, od članov na videz nepomembnih komisij v kolektivih pa vse do najodgovornejših izvoljenih odbornikov in poslancev. V trenutnem prazničnem razpoloženju niso primerne številke in dokazi o že doseženih, uspehih. Vendar, roko na srce — delo naših rok je zlasti v zadnjem desetletju docela spremenilo podobo naših krajev in tudi način našega življenja. Kar starejši, ki poznajo prejšnje čase, naj povedo, kdaj smo gradili toliko stanovanj, kdaj smo si lahko privoščili toliko oblek, mesa, sladkorja in drugega, da sploh ne govorimo o avtomobilih in televizorjih. To je velik uspeh, uspeh vseh nas. Toda še vedno premajhen. Treba je še več. To je bil in ostaja še vedno naš cilj. Zato je prav Zveza komunistov nedavno nakazala pot, ki naj vodi k še hitrejšemu izboljševanju življenjskih razmer naših ljudi. O tem je razpravljal pred tednom tudi kongres sindikatov Jugoslavije. Tudi vi ste že gotovo govorili o tem, morda razpravljali v vašem kolektivu, morda se že celo lotili posameznih nalog. Gre konkretno za povečevanje osebnih dohodkov, za skrajševanje delovnega časa, za večje uveljavljanje človekove osebnosti, za hitrejše reševanje njegovih osebnih in skupnih težav — za vse kar naj uveljavlja nekdanja prvomajska gesla o pravicah in hotenjih delovnega človeka. Ob takih mislih te dni praznujemo sproščeno. Doseženi uspehi nam dajejo za to vso moralno pravico in, vsaj delno, tudi materialno možnost. Ko se bomo pa znova vrnili na delo, naj nas hrabri zavest, da smo si že ustvarili udobno sedanjost in imamo vse pogoje, da si zagotovimo še vse lepšo in lepšo prihodnost — pomlad nove dobe. K. m. Iskre revolucionarnega upora so se danes spremenile v iskre lepšega življenja, ki ga bomo uživali ob naših delovnih zmagah. Vsem bralcem in prebivalcem Gorenjske zato čestitamo za praznik dela in jim želimo obilo uspehov pri delu in v življenju! {P Gorenjski tisk Kranj t " \"\d\e in do^ki ' ■ • « ,, i ;,, j M , I - -, ... U Tant v Parizu V Pariz je prispel na uradni obisk generalni sekretar U Tant. Sestal se bo s premierom Pom-pidujem'in zunanjim ministrom Couvom de Murvilleom. "De Gaul-le je poslal U Tantu posebno poslanico, v kateri izraža obžalovanje, ker se zaradi bolezni ne more sestati z njim. Izrazil pa je upanje, da se bosta srečala ob prihodnjem obisku v Parizu. Sirija obtožuje ZAR Predsednik ZAR Nascr jc ovrgel obtožbe iz Damaska, da se ZAR vmešava v krizo v Siriji. Poudaril je, da so izjave šefa vladajoče stranke laž, ker ZAR ne daje nobene denarne podpore upornikom. Stanje v Siriji pa se zaostrujejo vsej državi stavkajo trgovci in kljub posredovanju generala Amina el Hafesa še niso prenehali. u neme VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Se bo sončno in topleje. V popoldanskem času se bo rahlo pooblačilo. Tudi v četrtek in petek bo še deloma sončno. Kasneje postopno poslabšanje vremena. VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska, ki zajema skoraj celotno Evropo, v severnem delu slabi. Frontalne motnje so dosegle Francijo in se pomikajo proti severovzhodu* vendar ne bodo vplivale na vreme pri nas. VREME V TOREK OB 13. URI Brniki — jasno, 16 stopinj, zračni pritisk 1025 milib'1/ov, pada; Planica — jasno, 17 stopinj; Jezersko — jasno, 15 stopinj; Kredarica — jasno 2 stopinji, piha severozahod-nik s hitrostjo 25 km na uro. SNEŽNE RAZMERE Vršič — 4 stopinje, 50 cm, cesta prevozna; Komna — 4 stopinje, 30 cm snega; Krvavec — 2 stopinji, v Tihi dolini in na Njivicah 50 cm snega- Sklep o združitvi dveh vzhodno-afrišklh držav, ki sta pred kratkim dobili svojo neodvisnost, Tanganjlke in Zansibara, Je sprožil živo razpravljanje ne samo med afriškimi državami. Preseneča namreč hitrost te odločitve, saj je več ali manj znano, da je bil sporazum o združitvi dosežen brez večjih težav. Pomena te združitve ne moremo pravilno vrednotiti, če ne poznamo razmer v tem delu afriškega sveta. Najbrž pa je združitev dveh vzhodnoafrlških držav začetek širšega procesa združevanja afriških držav, o ka- ružite v v Afriki Center za pionirska letovanja razpisuje za zdravstvena letovanja na otoku Stenjaku in v Novigradu 8 MEST ZA VZGOJITELJICE za delo s predšolskimi otroki od 1. do 22. junija. Prijavijo se »lahko študentke in vgospodinje, ki imajo veselje do otrok. Delo je ho-norL aiK\ Sprejmemo v sezonsko delo'»iio razmerje: glavno kuharico (lahko upokojenka) medicinsko sestro kuhinjske pomočnice sobarice perico snažilko Mesto glavne kuharice jd lahko stalno ali začasno. Ponudbe poslati na upravo zdravilišča. Mladinsko klimatsko zdravilišče PodlJubelJ, pošta Tržič »Kovinar« tovarna tekstilnih strojev ln naprav, Kranj, Savska c. 22, razpisuje v skladu s 35. in 36. členom statuta podjetja delovno mesto ŠEF KOMERCIALE Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba z 2 leti prakse — srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse v komercialni ali sorodni stroki Ponudbi je priložiti življenjepis in dokazila o strokovnosti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. terem obstajajo že različne Ideje ln pogledi, ki pa še niso dobile trdnega političnega načrta. Afrika je danes pred spoznanjem, da bi enotna in združena lažje napredovala, vendar so razlike, ki jih je zapustil različen družbeni in gospodarski razvoj takšne, da bi jih bilo usodno zanemarjati. Vsaka pobuda, ki bi prehitevala ln podcenjevala te različne pogoje bi bila lahkomiselna ln nepolitična. Sporazum o sklenitvi zveze med Tanganjlko in Zanzibarom Je bil sklenjen na pogajanjih, ki so trajali nekaj dni. Do sprejetja nove skupne ustave bo Zanzibar prevzel tanganjlško ustavo, prav tako pa so si voditelji obeh dr- žav razdelili vodilne položaje v novi združeni republiki Tanganjlke in Zanzibara. Vzpodbudne so vesti, M prihajajo lz Zanzibara, kjer so bile politične razmere v zadnjem času precej neurejene. Zlasti med mešanim prebivalstvom, ki ga sestavljajo Afričani ln Arabci se je razvilo hudo rivalstvo za politični vpliv. Sporočilo o zvez ipa Je poli tični polažaj na otoku pomirilo Trgovina na otoku je takoj oživela. Na otok pa so se začeli vračati njegovi prebivalci azijskega porekla, ki so zadnje tedne zapustili deželo. Popustila jc tudi napetost v posameznih vaseh, kjer Je afriški živel preganjal vaščwre arabskega porekla, ki pa se zopet vračajo na svoje domove. Nova ustava bo dala Zanzibaru široko samoupravo, le zunanje zadeve, narodna obramba ln notranje zadeve bodo v pristopnostl zveznega parlamenta. Uudje in dogodki • Liudie in dogodki # Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogodki » LUidte in c^-odU » i.*»d^ j* '*< Slavnostne seje in sprejemi Danes bo v»dfiz.Radovne 27. APRILA je bila organizacija OSVOBODILNE FRONTE, ki je pomenila začetek vseljudskega boja proti okupatorju v Sloveniji, in se je razširila v socialistično tribuno današnjih dni, stara triindvajset let. Na pobudo Komunistične partije je bila ustanovljena 1941. leta Že naslednje leto je doživela zelo velik razmah, ki je ob veliki zavesti njenih članov in simpatizerjev pomenil skorajšnjo zmago nad zavojevalci. —■ V spomin na obletnico tako pomembnega dne v slovenski zgodovini smo te dni spet razobesili zastave in z nekaterimi prireditvami počastili praznik, številne proslave so bile po vsej Gorenjski nekaj pa jih bo v spomin na ta dogodek se v sklopu praznovanja 1. maja. • KRANJ — V ponedeljek, ob 18. uri je bila v počastitev obletnice ustanovitve OF slavnostna seja občinskega odbora Socialistične zveze. Razen te osrednje slovesnosti pa so slavnostne seje pripravile tudi krajevne organizacije, ki so izkoristile to priložnost in sprejela nove člane. Širši tovrstni seji sta bili v Kranju in na Planini. • JESENICE — železarsko mesto je 27. april počastilo s posebnim delovnim uspehom teritorialne skupnosti. Na razširjeni seji občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek v Cufarjevcm gledališču, so %odborniki sprejeli občinski statut. Pri tem dogodku je bilo navzočih kakih 250 občanov, ki jih je pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Roman Tržan. Slavnostno sejo so imeli tudi na Plavžu. — Interno je skoraj vsaka šola počastila praznik ustanovitve OF, skupno akademijo pa sta imeli metalurška šola in gimnazija. • TR2IČ — Tudi tržiška občina je praznik počastila s slavnostno sejo. V nedeljo pa je trži-ški radio posvetil temu dogodku oziroma obletnici polurno reportažo. Na skupni seji so predstavniki družbeno-političnih organizacij čestitali znanemu revolucio- narju Petru Uzarju s Pristave, ki je prav te dni praznoval 70-let-nico rojstva. • SKOFJA LOKA — Računajo, da so v loški občini ob dnevu Osvobodilne fronte sprejeli kakih 300 mladincev v organizacijo Socialistične zveze. Slavnostne sprejeme novih članov so organizirali namreč v škof j i Loki (na kopališču), Retečah, Železnikih in Gorenji vasi. Sicer pa bo praznovanje tega dne povezano s proslavljanjem praznika dela, kj ga bodo v škofji Loki proslavili v četrtek na Mestnem trgu, kjer bo zborovanje z govorom revolucionarja in podpredsednika glavnega odbora SZDL Slovenije Joža Vilfana. • RADOVLJICA — številne proslave so priredili v delovnih kolektivih in šolah, ki so na ta način počastili tudi prvomajske praznike. Osrednje prireditve nI bilo. pač pa so na priporočilo občinskega odbora SZDL skoraj vse večje krajevne organizacije pripravile slavnostne seje s kratkimi programi. stekla v Blejsko jezero Kam za 1. maj Čeprav bo lepo vreme tudi letos delovne ljudi najbrž zvabilo na oddih v naravo, bomo tudi tokrat — kot ponavadi — objavili nekaj napotkov — in sicer, kje bodo večje prvomajske prireditve in slovesnosti, da se jih bodo naši bralci lahko udeležili. # SKOFJA LOKA — Zvečer pred praznikom dela bo na Mestnem trgu veliko zborovali je, na katerem bo govoril poslanec v zvezni skupščini dr. Joža Vilfan. Hkrati bodo razglasili rezultate in podelili nagrade najboljšim udeležencem enomesečnega tekmovanja športnikov škofjeloških delovnih kolektivov. Po zborovanju bo na sporedu štafetni tek, medtem ko bosta popoldne na igrišču zanimivi nogometni tekmi. Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar bo danes ob 13. uri izročil priznanja, s katerimi je graditelje Skopja odlikoval predsednik republike, delovnemu kolekti- vu Škofjeloške Jelovice ter devetim posameznikom — delavcem Jelovice in Tehnika. V počastitev praznika so v risalnici osnovne šole v škofji Loki odprli razstavo o teoretičnem poglabljanju marksizma. Razstavo je pripravil Občinski komite ZKS in gojenci visoke šole za politične vede v Ljubljani, namenjena pa je tudi počastitvi spomina na 150-letnico rojstva revolucionarja Karla Marxa. # TRžIC — Danes popoldne bo v muzeju otvoritev 'razstave tržiških slikarjev — amaterjev in dokumentov NOV. Jutri, v četrtek popoldne, bo na Trgu svobode promenadni koncert domače godbe na pihala. Zvečer bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija, na kateri bo sodelovalo več kot 200 nastopajočih. Program bodo izvajali učerrci tr-žiških šol in godba na pihala. V počastitev praznika dela bodo v Tržiču razna športna tekmovanja. Tako se bodo z zračno puško pomerili strelci, tekmovali pa bodo tudi keglja-či in rokometaši iz tržiških šol. # BLED — Delavski praznik bodo na Bledu počastili s slovesno izročitvijo namenu letos zgrajenih sanacijskih naprav, ki bodo očistile vodo I Blejskega jezera. # Jesenice — 2e po tradici-, ji bodo za prvi maj Jeseničani in okoličani obiskali Poljane, odšli pa bodo tudi v druge prijetne kraje svoje občine. Sicer pa bodo za praznik na Potokih na Cimkovi hiši odkrili spominsko ploščo organizatorjem upora na Gorenjskem, ki so se tam pogosto zbirali in kovali svoje borbene načrte. # PODBLICA — Tekstilna tovarna Tekstilindus bo v petek ob 10. uri na P6dblici organizirala praznično srečanje svojih delavcev in članov drugih kranjskih ' kolektivov ter vaščanov Nemilj in Pod-blice. Na tem vikendu bodo s kulturnim programom sodelovali šolarji in folklorna skupina domačega društva. — J. V okviru prvomajskega praznovanja bodo na Bledu danes 29. aprila ob 10. uri dopoldne slovesno odprli vodo po cevovodih iz Radovne v Blejsko jezero. Otvoritev naprav bo v Mali Zakl na Bledu, za tem pa si bodo gostje in obiskovalci ogledali še vtočni mehanizem v GRABCAH, koder bo Radovna tekla v glavni cevovod. V teh dneh so že spustili vodo v cevi med razteillnlkoma, tako da so preizkusili delovanje naprav. Opravili so tudi nekatera druga dela, med drugimi tudi terenska, in sicer na odseku, koder vodi glavna vodovodna cev. V PRAZNIČNIH DNEH PO GORENJSKEM Letošnje prvomajske praznike bodo v krajih radovljiške občine kot kaže lepo praznovali. V podjetjih in pri krajevnih organizacijah pripravljajo interne svečanosti, ina katerih sprejemajo mlade člane delovnih kolektivov v sindikalno ali mladinsko organizacijo. Največ pa bodo prvomajske dni praznovali v naravi. V turističnih krajih na Bledu, v Bohinju, v Lescah v Radovljici ter drugod so za prvomajske dni poskrbeli za razvedrilo in za dobro počutje obiskovalcev. Odprti bodo vsi hoteli, v prenovljeni Kazini bo vsak večer družabna prireditev. Odprti bodo tudi vse sezonske trgovine, gostišča in paviljoni. Trgovine se bodo dobro preskrbele z vsakovrstnim blagom. Na Blejskem jezeru bo na dan 1. maja popoldne preizkusna veslaška regata, 2. maja pa bodo v zdraviliškem parku priredili promenadni koncert. Redno bodo v prazničnil dneh obratovali restavracija in bife na gradu in na Straži. V zgornjih prostorih Kazine bo od 1. maja dalje odprta sezonsko gospodarska propagandna razstava in čitalnica. Posebej bo privlačen Bohinj aaradi žičnice na Vogel, ki bo že redno obratovala vse dni med prazniki. Na Bohinjskem in na Blejskem jezeru bo • še posebno prijetno, če bo lepo vreme. Vse čolne bodo spustili v jezero, tako da se bodo obiskovalci po daljšem času spet lahko popeljali. Skratka, izletniški tu- rizem se bo v prihodnjih dneh močno razširil. ZA LETOŠNJI DAN MLADOSTI Mladinske in športne organizacije radovljiške občine se že prav pridno pripravljajo na letošnje praznovanje dneva Mladosti. Tudi Šole se za ta namen pripravljajo na različne prireditve in tekmovanja. Domala vse prireditve, v počastitev praznika mladosti, se bodo zvrstile v dneh od 18. do 25. majav Mladinski aktivi, klubi in organizacije bodo tekmovali zlasti v športu, 23. maja pa bo zaključna prireditev ali javna mladinska oddaja, in sicer na Bledu, šest mladinskih skupin se bo pomerilo v znanju gospodarstva občine, kulturnih zanimivosti, književnosti NOB ter o poznavanju športnih dogodkov. Priredili bodo tudi tradicionalni tek po ulicah Bleda. Za učence višjih razredov osnovnih šol in za mladince drugih šol pa bodo organizirali srečanje s književniki — pisatelji partizani. Radio Tržič ČETRTEK — 30. aprila 15.00 Prenos poročil Radia Ljubljana — 15.15 Glasbene čestitke — 15.45 Domače novice in nekaj obvestil — 16.00 Zaključek oddaje PETEK - 1. maj« 9.00 Praznična oddaja, v kateri bodo čestitali delovni kolektivi, vmes nekaj reportaž iz dela posameznih kolektivov —, 12.00 Zaključek oddaje NEDELJA — 3. maja 9.00 Domače novice in oddaja o lovu — 9.30 I. del glasbenih čestitk — 10.00 Prenos ljubljanske oddaje »še pomnite, tovariši« — 10.30 Lokalna obvestila, vmes prenos športnega dogodka —- 11.00 Aktualna tema — 11.15 II. del glasbenih čestitk — 12.00 Oddaja o spomeniškem varstvu — 12.10 Zabavno glasbena oddaja — 13.00 Zaključek oddaje < Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je začela obravnava O jeseniških mesarjih Vse se je vrtelo okrog poslovalnice številka 3 Kranj, 28. aprila — Pred petčlanskim senatom, ki mu predseduje sodnik KAREL .Ml S JAK, se je danes na Okrožnem sodišču v Kranju začela razprava proti bivšemu direktorju Mesarskega podjetja Jesenice IVANU BERNIKU, računovodju istega podjetja LEOPOLDU MAVCU ln poslovodji Mesarskega podjetja v poslovalnici št. 3 na Jesenicah FRANCU STRAHU. Računovodja Mesarskega pod- je Sel kolesar peš ob kolesu, najetja na Jesenicah Leopold Ma- sproti pa mu je pripeljal mope-vec je močno kršil načela samo- dist, ki je kolesarja zadel in ga upravljanja in'tudi drugače očit- podrl. Kolesar Uzar je dobil tež-no nevestno ravnal v poslovanju, je telesne poškodbe. Mopedist je čeprav je vedel, da zaradi tega bil le laže ranjen. Uzarja so takoj lahko nastane velika gospodarska prepeljali v ljubljansko bolnišni-škoda. Mavec ni organiziral po co in je njegovo stanje še kritič-svoji službeni dolžnosti mesečne- no. ga popisa blaga, ni napravil me- sečnih obračunov in ni organiziral blagovne evidence, razen tega kot smo že omcnilj o vseh teh napakah, o prilaščanju mesa in nedeljo okoli 11. ure sta v Pod- TUDI PO VASEH, PREVIDNOST! Podbrezje 28. aprila — Preteklo drugem, ni obvestil organov delavskega samoupravljanja v podjetju. brezjah trčila na vaškem križišču mopedist Franc Praprotnik in voznik motornega kolesa KR 11-138 Obtožnica bremeni bivšega direktorja Ivana Bernika, da je izrabil svoj uradni položaj in svoje pravice kot direktor s tem, da je drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, ki je večja kot MILIJON DINARJEV. Bernik je kot direktor po sklenitvi pogodbe med Mesarskim podjetjem in Železarno na Jesenicah o dobavi mesa po znižani ceni od 30 do 50 dinarjev pri kilogramu naročil soobdolženemu Francu Strahu, da za kritje znižanja cen pri mesu po pogodbi daje Železarni in daigim kupcem VEČ KOSTI, OBREZANE GOVEJE GLAVE itd. Vse to naj bi Strah prodajal kot POLNOVREDNO MESO. Znano pa je, da je cena za kosti in obrezane goveje glave ter podobno manjkvalitetno meso precej nižja. Bernik je naročil Strahu še, naj pri vsem tem »DOBRO GOSPODARI«. Zaradi takšnega ravnanja direktorja in ostalih dveh obtožencev je Mesarsko podjetje na Jesenicah zaslužilo pri prodaji mesa železarni 7,826.211 dinarjev več, kot bi bilo upravičeno, glede na kvr.liteto mesa. Razen tega je obtoženi Bernik v začetku leta 1961 naročil Stra- hu, naj daje uslužbencem, zaposlenim v upravi Mesarskega podjetja meso brezplačno. Strah je direktorja poslušal in izdal od sredine 1961. leta do sredine 1963. leta okoli 1-300 kilogramov mesa v vrednosti okoli 500.000 dinarjev in tako ustvaril vrednost pone-verjenega premoženja za nad 300 tisoč dinarjev. Bernik je tudi nevestno posloval in delo organiziral tako, da je dobro vedel, kaj lahko nastane. Namreč, ko so ustanovili poslovalnico številka 3 na Jesenicah v letu 1961, so tu prodajali meso ie gospodarskim organizacijam, v glavnem v večjih količinah. Bernik, kot kaže POSLOVANJA tu ni preveč nadziral in si je zaradi tega Strah prilastil meso v vrednosti za 2,286.000 dinarjev. , Poslovodja poslovalnice Št. 3 Strah se pred sodniki zagovarja za dve kaznivi dejanji, in sicer za to, ker si je prilastil meso v vrednosti 2,286.000 dinarjev, kot smo že omenili, ker je dajal uslužbencem iz uprave podjetja meso zastonj po naročilu Bernika in sicer okoli 1.300 kilogramov. Razen tega j c Strah omogočil, da jc Mesarsko podjetje zaslužilo pri prodaji mesa Železarni 7,826.211 dinarjev. Mavec jc naredil kaznivo de- Cvetko Jovičič. janje tudi s tem, ko je lani v ja- Do nesreče je prišlo zaradi tega, nuarju, februarju, juniju, oktobru, ker je mopedist pripeljal po levi novembru in decembru vpisal v strani ceste proti Podbrezju, na- mesečne obračune kalo v različ- sproti pa je pripeljal motorist, nih zneskih, čeprav tega v pošlo- Prišlo je do trčenja. Pri tem je valnici št. 3 ni bilo, uničeval je mopedist Praprotnik dobil pre- tudi uradne listine Danes je bila prečitana obtožnica, iz katere smo povzeli te podatke. Zaslišani so bili tudi obtoženci. Razprava se bo nadaljevala v torek, 5. maja. M. ŽIVKOVIC tres možganov in si zlomil nos. SMRT ŠESTLETNE DEKLICE Jesenice, 28. aprila — Pretekli teden sta se igrali v kleti stanovanjskega bloka v ulici Svetina Viktorja na Jesenicah BRANKA KmpQAW um* JEVŠCEK in TANJA GROBOV- SJSSJf HWE SEK- Naž'i st* Posodo z benci- KAN.FEN nom in ga prelivali v manjšo Tržič 28. aprila — V nedeljo posodo. Polili sta ga tudi po tleh. zvečer okoli 21.30 ure je prišlo do Zato sta bencin hoteli pobrisati, prometne nesreče v Križah pri Pri tem sta se sklanjali nad Tržiču. Mopedist Planine Viljem mlako bencina in obe vdihavali je podrl kolesarja Janeza Uzarja. strupene bencinske hlape. Kmalu Nesreča se je zgodila tako, da sta bili obe v nezavesti. Tanja je Podlegel med prevozom v bolnišnico škofja Loka, 28. aprila. — Na Trati pri škofji Loki k ]( f nedeljo zvečer okoli 20. ure smrj.no ponesrečil kolesar Peter Krajnik. Pokojni se je s kolesom peljal lz škofje Loke proti Ljubljani Nasproti pa mu je pripeljal avtobus KR 41-34, ki ga je upravljal Alfred čuk. Do srečanja je prišlo ravno na mostu. Tu pa je kolesar Peter Krajnik zavozil verjetno preveč vstran in padel z mosta v potok. Zanimivo jc to, da se kolesarja avtobus nI prav nič dotaknil. Krajnik je med prevozom v ljubljansko bolnišnico poškodbam podlegel. padla na tla na obraz, Branka P* bliže zaprtih vrat na hrbet. Ker deklic ni bilo domov, «o jih pričeli iskati. Ko je pri 1*1 Jevšček zvečer domov, je videl v kleti luč. Takoj je pogledal v klet in videl obe deklici na tleh nezavestni. Z rešilnim avtomobilom jeseniške Železarne so ju takoj prepeljali v jeseniško bolniS-nico, kjer je Branka ostala pri življenju, Tatjana, ki je zaužila več bencinskih hlapov, je pod" legla. t • Žalosten primer, ki je nedvom- • no največji udarec za starše. • velja kot resno opozorilo, dax • klet ni za vskladiščenje benci- • na in da je podobna tekoča • goriva nujno skrbno shranj*' • vati na mesta, ki otrokom niso • dostopna. P. Ulaga POŽAR V LESNO GALANTERIJSKEM OBRATU NA JESENICAH Jesenice, 28. aprila — Pretekli petek kmalu po 17. uri je nastal požar v Lesno galanterijskem obratu na Jesenicah. Jermen r>a stroju s transmisijo se je Pre' maknil, da je z drsanjem po nepravem mestu s trenjem povzročil ogenj, ki se je hitro razširil-Kljub takojšnjemu gašenju na' vzočih delavcev in pomoči P0' klicne gasilske čete, je požar P°" vzročil okoli 7 milijonov dinarjev škode, i ' P.U. črro no BeLem DVE preseljevanji sta bil; v dolinah Sor. Sprva so se ljudje srdito pognali iz doline navzgor. Oživele so samotne kmetije in oddaljena naselja na obronkih Ra-titovca, Črnega* vrha, Jelovice ... In potem nazaj! Z vso silo so vdrli spet v doline> Oddaljeni hribovski kraji so ostali še bolj pusti kot prej. Celo prijazne domačije, obdane s sadnim drevjem in visokimi češnjami, ki te dni po-R&njajo prve cvetove, so ostale prazne in zapuščene. Zato pa je V dolini živahneje. Po črnih asfaltiranih cestah ropotajo tovornjaki tovarne puhtijo dim .in zvok siren odmeva od nežno ozelenelih bukovih gozdov. pil, se nekajkrat zavrtel z svetlo-merom in zatem usmeril fotografsko lečo v visok stolp. Toda ta peč ni samo spomin na nekdanje železarstvo. Tradicije so še danes žive. Mala" tovarna NIKO, zlasti pa tovarna elektromotorjev, ima svoje korenine v železarstvu. Obstalih smo ob krožnih trakovih montaže elektromotorjev. Kar trije trakovi tečejo eden ob drugem. Sto in sto malih delov, vijakov, vzmeti in spojk, se na koncu traku združi v sestavljeni motorček, ki bi ga lahko stlačil v hlačni žep. In kdo to dela! Skoraj sama' mlada dekleta, največ med 'šestnajstimi in dvajsetimi leti. Bile so bolj zadržave v raz- Toda danes iščejo delavce »z že-gnano lučjo.« Primanjkuje jih. In kadar gredo v soboto ali v nedeljo na prireditv v dvorano Svobode, ki spominja na pravo mestno gledališče, to niso več nekdanji »Šuštarji«, marveč novi rod, ki komentira Shakespeareja, Beethovna, Chopina... POD OBOKI Prvi in drugi val »preseljevanja« je bil morda najmočnejši prav ob sotočju dolin — v Škofji Loki. Zato tudi današnje življenje tu utripa z najmočnejšimi sunki. Dogodki za Kamnitnikom so dali zamah današnjemu razvoju. Mesto, polno obokov, s kapelicami Nemirni dolini Da, trindvajset let je m se vec °d prvega zagona, od tistega dne, k° so tam odjeknite prve uporniške puške, ko je v decembrskem mrazu vzplamtela vsa Poljanska dolina, ko so goreli mostovi in domovi, ko so iz sotočja Obeh Sor množično odšli v »hribe«. Kmalu pa ho že devetnajst let od nasprotnega zagona, ko so odredi in brigade dokončno zavzele dolino. Potem pa je ritem Življenja burno vzplamtel. Hitro So rasle tovarne, mostovi, zadru-8e, ceste, šole stanovanjske hiše. In to življenje je zajelo vse širši krog ljudi iz hribovskih krajev, jih privabljalo v doline, jih sprejelo v drugačno — novo in lepše ž !>> jen je. Kako daleč se zdi tisti čas! Danes se je življenje umirilo. Zagoni lz dolin in hribov so se umirili v ritmu načrtnega razvoja. Skupina nasmejanih vajencev raznih Strokovnih šol, ki sem jih srečal na škofjeloški postaji ondan, nič Več nevedo o tem. Zanje je to •arno zgodovina iz knjig. Nastal ^ nov rod, poln nad in življenja, znanja in hotenj. Spomini ** -'sle čase pa "bledijo, se zožujejo v pravljice in se umikajo v 2aPrašcne arhive zgodovine. DEKLIŠKA TOVARNA Na Ccšnjici so pravkar razkladali debele hlode s tovornjaka. Njihova spretnost s cepini je niorda še iz časov, ko so si slu-Rli kruh le kot vozniki s konji, k°t gozdarji, kot oglarji po košnjah tistih okoliških gozdov. Danes so tu kot vešči in, spretni delavci. Več sto jih je takih. In njihovi debeli hlodi, predelani v ra*ne izdelke, se spreminjajo v denar. Oni niso več umazani °8larji, zapuščeni »holcarji« in •furmani,« marveč samozavestni gospodarji skupnega dela. Vrsta njihovih prijaznih hišic, ki se vrstijo navzgor proti Rudnemu, je ^•nTenjala njihove nekdanje gorske koče in drvarske bajte. Te bJSice nemo in prepričljivo do-fc^ujejo lepše življenje. Pred staro pečjo v Železnikih 88 Je ustavil avto. Moški je izsto-*°voru. Prijazna črnolaska, vitko dekle, mi ni zaupalo ne imena ne let. Povedala je le, da se je lepo privadila delu, da dobro zasluži, da se vozi s kolesom domov in da... Drugo so*bolj intimnosti. Taka dekleta, kot so povedali organizatorji, imajo največ uspeha pri tem delu. Starejše, utrujene roke, zlasti moške, niso tako spretne in hitre. Tako imajo tu pravo dekliško tovarno. Namesto da bi v teh letih morale iskati službo kot »dekle,« klekljati čipke in v plahosti pričakovati premožnega ženina, kot je bilo včasih, so danes ta dekleta samozavestna in samostojna. IZ GOROPEKE Zirovski vrh, Rovte in drugi drugi vrhovi so bili ondan še goli, čeprav so hrepeneče pričakovali pomlad, ki se je po bukovem go-zdovju nezadržano dvigala iz Zi-rov navzgor. Tam nekje na Rov-tah je češmelj — velika domačija, ki je bila pred dvajsetimi leti začasni topli dom tolikim dolincem. Danes sta tam samo še dva človeka. In koliko je takih kmetij po teh hribih! Bile so tam radijske postaje, mize, polne pisalnih strojev, pod sklednikom brzostrelke in ponoči vsa hišo polna utrujenih spečih borcev. Danes? Vse pusto in prazno. Take misli se vsiljujejo ob pogledu na te kraje iz Goropck (okrog 740 m nadmorske višine), dobre pol ure hoda iz Zirov. Lani so odprli tukaj nov prijeten dom, ki je prva lepa turistična vaba v tem kraju. Odšli srno nazaj v Žiri. V velikem šolskem poslopju je zazvonilo. Smeh in vrišč se je razsul čez dvorišče, vse naokrog. Potem so vozovi in avtobusi odpeljali na vse strani. Mestece je znova ostalo prazno, mimo. Toda le mal6 časa. Qdprla so se vrata Alpine, Oblačila, Traka, Kladivarja, mizarstva, zadruge ... Včasih so bili znani samo močni delavski čevlji Iz tega kraja. Danes so tudi še kvalitetna šestila, modni plašči, okusni damski čevlji... Pritisk v dolino ob drugem preseljevanju je bil tudi tu močan, in križd, kjer so nekoč hodile mračne, sklonjene postave z rumenimi haljami in belimi trakovi, vse to je odstopilo prostor novemu času, novim zahtevam človeka. Pod oboki nekdanjih^ samostanov brnijo stroji in izdelki zavestnih delavcev gredo daleč v svet. Življenje pa je zahtevalo še več. Zato nastaja na nekdanjih krom-piriščih in košenicah na Trati popolnoma nova Loka. Velika industrijska poslopja, svetle stanovanjske hiše, široka cesta — vse se tam širi in izpopolnjuje. Mnogi nekdanji kmečki fantje iz Draž-goš, Prtovča, Podlonka, Sorice, Martinj vrha in od drugod so tu našli novo življenje, uredili so si svoj lepši dom ... To sem lahko videl pred dnevi, ko sem obiskal te kraje Pogovarjal sem se z mnogimi delavci, z nekdanjimi borcL z nasmejanimi dijaki, z voditelji gospodarskega, kulturnega in družabnega življenja, (^laj mi ne zamerijo, če ni prostora za njihova imena in za njihove besede!) Šel sem v tovarne, šole, zadruge, dvorane ... Povsod nastaja novo življenje. Zato bodo ob prvomajskih dnevih s samozavestjo praznovali uspehe svojih rok. K.MAKUC Matija Suhadolnik-Luka Partizanska zgodba UKANA vasi Nekega decembrskega dne 1943. leta je tretja kranjska četa taborila blizu šenturške gore pod Krvavcem. Takrat je prišel k nam tudi Ivan Vambergar-Fajfar, prvi komandant kokrškega bataljona. V tistih dneh je Fajfar po terenu utrjeval močno zrahljane organizacije OF. Komisar čete je bil Jurko, star Fajfarjev znanec. Po krajšem dogovoru sta skupaj odšla na sestanek, ki naj bi bil v eni izmed bližnjih hiš. Z njima je odšel tudi kurir Grega in ju spremil v Jagodičevo hišo. Posedli so okoli mize in začeli sestankovati. Grega, preizkušen in na vse pripravljen kurir, pa je oči vedno obračal na vse strani, zato je med sestankom dostikrat pogledoval skozi okno. Nikoli nisi mogel biti čisto brez skrbi... Naenkrat je ves presenečen opazil in ugotovil, da se tik ob hiši motajo zelene postave Nemcev! Skočil je na noge in zavpil: »Tovariši, obkoljeni smo!« Potem se je pognal proti vratom... in kmalu za tem je že zaropotalo! Mi, ki smo ostali v taborišču, smo naenkrat prestregli odmeve kratkega rafala!? Kaj naj bi to pomenilo? Ugotovili smo, da je zapela brzostrelka! Tedaj sem bil komandir čete. Vedel sem, da to pokanje ne more pomeniti nič dobrega. Zato sem ljudi naglo razporedil na bližnje in najprimernejše položaje ... Ko smo tako napeto čakali, kdo bo prišel in kaj se bo zgodilo naslednji trenutek, je ves za-sopljen pritekel kurir Grega. S pretrganimi besedami' je bolj izdihal, kakor glasno povedal, kaj se je zgodilo. Tako smo zvedeli, da se je iz obkoljene hiše prebil tako, da je kar s pestmi podrl dva Nemca, ki sta stala pri vratih. Njegov napad ju je presenetil in tako je ušel. Zdaj smo vedeli, kaj se je zgodilo v hiši in okoli nje! Tovariša in domači so gotovo padli v nemške roke! Zato nisem dolgo premišljeval; naglo sem se odločil in odsekal: »Prostovoljci, za menoj!« Ne da bi gledal, če in koliko jih je za mano, sem' se pognal naprej. A ko sem se ozrl, ni bilo težko ugotoviti, da so te moje besede in koraki potegnili v tek še dvanajst tovarišev! Da, nismo hodili, tekli smo čez drn in strn v smer, kjer so napadli naše tovariše. Do tja, kamor bi človek običajno potreboval deset minut, smo prihiteli v dobri minuti. Skrb za'človeka-soborca je vlivala tako čudovito silo, da smo včasih počenjali tudi kaj takega, da se danes čudimo, kako smo to zmogli. In skrb, zlasti za komandanta Fajfarja, ki smo ga zaradi junaštva in tovarištva vsi imeli radi, je bila še posebno velika. Le kaj se je zgodilo obkoljenima?! Odgovor smo dobili brž, ko smo se ustavili blizu hiše. To je bilo pretresljiv, srh in maščevanje vzbujajoč prizor; pred hišo je ležal komisar Jurko, prestreljen in mrtev, komandanta Fajfarja pa so Nemci že zvezanega odvlekli navzdol proti Cerkljam! Kaj zdaj? Mrtvemu ni bilo več pomoči, a komandanta bi bilo le treba poskusiti rešili. Okolica je bila tedaj pobeljena z novo, svežo belo odejo, v kateri je noga puščala sled. To nam je dalo misel, da bi se spustili za Nemci, ki so vodili ujetnika. Obrnili smo se in pognali za odhajajočimi S vabi. Sled nas je vodila navzdol proti dolini, zato smo tekli še hitreje. Že med to dirko, nas je obšla misel, kako bi se lotili reševanja, zato smo stekli še bolj im Nemce, ki so se tudi naglo podvizali skozi gozdove, skušali prehiteti. Zavili smo s poti, napravili majhen ovinek in ko smo bili prepričani, da so oni z ujetnikom že za nami, ob primerni vi jugi, ki jo je delala pot, polegli V zasedo. To je šlo najmanj tako naglo kakor v filmu, in zdaj smo iz oboroženega polkroga gledali podse in na pot, kakor v kakšnem letnem gledališču. Bili smo blizu Stiske vasi in napeto pričakovali, kdaj se bo prikazala kolona z ujetim komandantom?! Ni bilo treba dolgo šteti minute, ko so se pokazali na čistini pod nami. Toda, bilo jih je več kot nas in dobro so bili oboroženi, predvsem z avtomatskim orožjem. A čakati nimo smeli več. Zato sem kar moč glasno zavpil: »Ogenj!« Komaj sem izgovoril to pomembno besedico, so jo že preglasili naši streli. Nemci, bili so žandarji, pa niso tekli, kakor smo potiho želeli, da se bo zgodilo ob presenečenju. Polegli so in čeravno s slabših položajev kot mi, takoj začeli nažigati nazaj proti nam. Pri vsem nas je skrbelo, kaj se bo zgodilo z našim komandantom, ki je zvezan tičal med Nemci. Navsezadnje ga lahko poišče še kaka naša krogla! Z očmi smo iskali, kje naj bi bil, a ga nismo mogli opaziti. Zdaj, ko se je vnelo medsebojno streljanje, nismo mogli več računati na presenečenje ali na njihovo uničenje. Poleg tega jih je za kaj takega bilo tudi preveč. Sedaj bi zalegla samo preračunljivost ali kaka svojevrstna ukana. Medtem smo na gosto streljali. Tedaj mj je šinilo v glavo nekaj, kar bi utegnilo pomagati. Močno sem zavpil: »Bataljon, levo! Obkoli! Z levim krilom naprej, desno krilo v hrbet, juriš!« Resnično smo se dvignili in streljali še močneje — ter ugibali, kaj se bo zgodilo? In med ta naš juriš ter vse redkejše strele, smo z nemške strani prestregli vznemirjeno povelje: »Schnell zuriick! Bandit ist kaput!« Nedvomno so morali biti med njimi tudi taki, ki so razumeli naš jezik, kajti Nemci so se začeli umikati, s seboj pa so odvlekli nekaj mrtvih in enega hudo ranjenega. Mi pa smo jim takoj, a previdno sledili, kajti naš »bataljon« je še vedno štel samo dvanajst, ne kdo ve kako oboroženih fantov. Toda, vse je kazalo, da je ukana z »bataljonom« uspela in umikajoče žan-darje smo preganjali vse do doline. Tam pa, kjer smo se spopadli, sem kmalu nato prav jaz našel zvezanega, okrvavljenega, prestreljenega in ležečega komandanta Fajfarja. Bil je še živ. Naglo smo ga osvobodili vezi in komandant si je kmalu opomogel. Bogata zgodovina škofje Loke je prav sedaj najbolj razgibana. Ljudje so s hribov prišli v mesta za zaslužkom ln lepšim življenjem. v dneh pred prvomajskimi prazniki delovne organizacije, stano-v*n>}ske skupnosti in zasebniki prid-n° urejajo okolico •stanovanjskih hiš, vrtov, nasadov in par-j?v' Narava sama, v tem časti sili "Človeka na vrt in dvorišče in*dru-Zam v bližnjo okolico. Stanovania ** vrtove poživi prvo spomladan-**o Zelenje in cvetje. Kdo bi mo-?e' ostati brezčuten do lepote, v akrsno se odene narava. Ljttdje pa spremembe v naravi doživljajo želo različno, kakor pač velevajo čut, razpoloženi* in čas. Poznam MILANA, dober prija-e'h je. Na svojem delovnem me-je prizadeven, vesten, poln od-\°vornosti do dela. V zadnjih nc-.a) letih še ni manjka!. S trudom V?„ Pridnostjo si jc postavil lepo ls°> v posebno veselje pa mu je vrt okrog hiše, v katerem raste Dober družinski oče je, tudi na de- precej: predsednik sveta pri ob- sekretar podjetja in večkratni skorajda več 1 cvetja in lepotnega lovnem mestu je vzoren, saj je ne- čini je, predstavnik društva, član predsednik je moral misliti na vse grmičevja kot koristnega sočivja, davno tega prejel celo nagrado z delavskega sveta, v ribiški družini drugo. Tudi ko [e bil doma, je povrtnin, sadežev ali kromtpirja. zlato plaketo. Ko je potrkala po- ima odgovorno delo itd; lahko bi ostal odsoten in nemiren — ženi ni Torej Milan je človek, ki ljubi mlad na duri, ga je zena obzirno našteli še marsikaj. To pa mu jem- mogel pogledati v obraz brez ob- urejenost in cvetje. Pozimi je s opozorila na delo zunaj na vrtu in Ije precej časa, vse popoldneve ho- čutka krivde. POMLAD V LJUDEH hrepenenjem zrl skozi okno v zasneženo pokrajino, v njegovih očeh pa ni bilo bleska. Komaj pj ]e izginil sneg in so se odtekle vode, ve je bil na vrtu, grabil jc, brskal, čistil in zažigal plevel. Prvi v okolici je prekopal vrt in tudi okrog njegovega čebelnjaka je oživelo. , Tudi'MARI]ANU ni kaj očitati. opravila. »Ne bodi nestrpna, saj je še čas, bomo že uredili!« To se je ponovilo nekajkrat. Sosedje so skorajda že vse naredili. Marijan pa jc moral tudi v lepih sončnih popoldnevih nazaj v podjetje, ženi se je izgovarjal, da ga čaka polno dela. No, pa tudi na sestanki!) je moral biti, dolžnosti ima kar di po sestankih, doma pa: kdaj boš? Vsi so že! Ne misli samo na druge! Malo bolj se posveti družini, itd. Skratka, dama nezadovoljstvo, nestrpnost in naglica — za domača opravila zmanjka časa. Pomladi Marijan ni občutil, sonce ga je redkokdaj pogrelo. Kot žena ga je poskušala razumeti; z malim Marijančkom sta se lotila dela in v nekaj dneh je bilo le opravljeno. Pri ANDREJEVIH pa je spet drugače. Stanovanje imajo slabo, v kletnih prostorih. Pred petimi leti so morali »prebasati« na slabše, ker $o poslopje uporabili za druge namene. Rekli so, da bo to le začas no, ker ni druge rešitve, toda vleči se že leta. Nekdaj je z velikim veseljem vodil vrtnarijo, sedaj pa ji že upokojen. S šestčlansko družim živi v dveh prostorih. Življenji gre mimo teh ljudi. Tudi pomlaa za pomladjo se vrsti, ne da h jo občutili in doživljali. Vrta n okoli hiše, vsaj zanje ne. Žamar čakajo na boljše lase, toda upanji v Andreju še ni zamrlo. Doživlja* je ie kaj hujšega, pa je vzdržal Njegovo zdravje je precej zrahljano, najbolj ga je prizadela vo:-na. Trdno upa, da bo prihodnia pomlad že bolj vedra, ko bo zacvetelo tudi na njegovem vrtu. Andreju se bo tedaj spet prebudila nekdanja radost — okna bodo kra sile rože in zelenje, v njegovem novem stanovanju pa bo prijetno in domače. — ]• $r 4 sr?rr>n. n, smrti* tW4 iz naših komun # 5/ naših komun <§> h n«*Jh hmnn II !? naS''o««« * !■» .....•»"^••n IS h bm "i i* ».••••?* l^omUn Tudi zap rvomajske praznike se bo marsikdo napotil na Bled, kjer bo ob jezeru užival spomladanske žarke. Mnoge izmed njih bo tja zvabila tudi tradicionalna regata Skrb za ženo - proizvaj SKOFJA LOKA — Z vsesplošnim razvojem se spreminja tudi odnos do žene — proizvajalke. V novi družbeni sredini dobiva drugačno vlogo, hkrati pa dobiva individualno gospodinjstvo druge oblike, ki se prilagajajo zaposlenosti obeh roditeljev. Resda družina prenehava biti gospodarska enota družbe in proizvajalna skupnost, vendar pa so ji ostali posli Individualnega gospodinjstva, ki obremenjujejo vse člane družine, predvsem pa ženo. V Sloveniji predstavljajo zaposlene žene več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih, v škofjeloški občini pa 45,2 odstotka. To nam pove, da so žene pomemben činitelj pri proizvodnji duhovnih in materialnih dobrin. Toda, če smo ob tem podatku PONOSNI, je bolj zaskrbljujoče dejstvo, da struktura zaposlenih žensk (v škofjeloški komuni namreč) po kvalifikaciji NI USTREZNA. Od vseh zaposlenih žensk je le 1,44 odstotka visokokvalificiranih in 2,5 odstotka z visoko šolsko izobrazbo. Ce primerjamo zaposlenost žensk in njihov družbeno ekonomski delež k napredku z druž-beno-politično aktivnostjo, lahko rečemo, da prvo ni v skladu z drugim. Družbeno-politična aktivnost v samoupravnih organih namreč ZAOSTAJA za ekonomsko aktivnostjo. Aktivnost'je treba ocenjevati oredvsem skozi prizmo KVALITETE in ne po številu prisotnih, zakaj sama prisotnost oziroma udeležba SE NE POMENI družbene aktivnosti no glede na spol. Udeležba žena v organih samoupravljanja Se je v zadnjih letih sicer dvignila, vendar še vedno ni odraz teženj, da žena dejansko postane ENAKOVREDEN činitelj pri urejaniu skupnih zadev. V mnogih primerih se uveljavljajo samo kot objekt nri realizaciji, dočim kot subjekt pri sprejernaniu in odločanju ne nastopajo. Vzrokov za to ia več. Eden izmed vzrokov ie tudi v tem. da so žene DVOJNO obremrn ienc. Otroško varstvo je v škofjeloški občini le delno rešeno (gleda- no z vidika, koliko otrok je v teh ustanovah), vendar to samo za Skofjo Loko in Trato. Glede na zaposlenost staršev in število otrok do 14. leta v celoti pa je v varstvenih ustanovah NIZEK odstotek. Predšolske mladine od 3. leta dalje je zajetih okrog 6 odst., šolske pa 1,56 odstotka. Poseben problem v škofjeloški komuni predstavlja varstvo predšolskih otrok do 3. leta starosti in take ustanove v škofjeloški občini NI. Varstvo šolskih otrok pa je dokaj otežkočeno, zakaj v vseh osemletkah poteka pouk v dveh in celo tudi v treh izmenah ter so tako vsi prostori zasedeni. Krajevne skupnosti (ne samo v škofjeloški, temveč tudi v -ostalih občinah) naj bi poleg že obsto- ječih servisov organizirale tudi take dejavnosti, ki bodo v NEPOSREDNO POMOČ zaposlenim staršem ali materi samohranilki. Tudi glede družbone prehrane v škofjeloški komuni bo treba nadalje posvečati vso skrb, saj j« le-ta rešena bolj ali manj le za mesto škof j a Loka; hkrati pa n« gre prezreti prehrane šolskih otrok zanoslenih roditeljev. ® Našteli smo le nekaj proble-€i mov, o katerih bodo danes popoldne razpravljali na skupščini konference za družbeno aktivnost žensk v školji Loki. Pričakovati je, da bo razprava osvetlila še ostale probleme in se tudi konkretno zavzela z* 9 čimprejšnjo rešitev. Stane škrabar Gorenjska nogometna liga lrzic naj V petem kolu nogometnega pr- ter Mozetič v 20., MeŽek v 34., venstva Gorenjske so bili dose- Bahun V 40. in Porenta (avtogol) ženi naslednji rezultati — za Tržič. Tržič : Šk. Loka 4:2 (3:1) V derbi tekmi prvenstva je zanesljivo'zmagal Tržič. Najprej je bila tekma enakovredna. Gostje so prišli v vodstvo v 19. minuti z realizirano en:> jstmet rovko, potem ko je domača obramba grobo zrušila Ranta. Tržiča u i so takoj izenačili. Do konca polčasa je Tržič dosegel še dva gola. V nadaljevanju so domačini prevzel! pobudo in dosegli zmago proti največjemu konkurentu za prvo mesto. — Strelci: Žontar v 19. in Berce v 85. minuti za 5k. Loko Kam bomo šli letos na dopust Vsi domovi odprti za vse Obvestilo Naročnikom Glavi Uprava uradnega vestnlka Gorenjske izdaja kot prilogo Glasa svole uradno glasilo. Kranj : Tabor 1:1 (1:0) Strelca: Povh v 42. minuti 7A Krani in Kovic v 61. minuti z« Tabor. Železniki : Bled 10:1 (5:1) Strelci: Tavčar v 4., 7., 63., Demšar v 24., 34., 73., J. Lotrič v 67., 84., Kofler v 45. in Mlakar V 76.' minuti za Železnike ter CenčiS (avtogol) za Bled. Prešeren : Naklo 3:2 (1:2) Strelci: Gorjanc, Sovič in Stravs za Prešeren ter Pajk 2 za Naklo. Lestvica po tem kuk: 1. Tržič 2. šk. Loka 3. Kranj 4. Železniki 5. Tabor 6. Naklo 7. Svoboda t. Prešeren 9. Bled 13 11 2 U ,62: 7 24 12 9 2 1 59:15 20 12 7 2 3 34:18 J6 14 7 1 6 55:38 15 12 6 2 4 22:19 14 13 5 2 6 27:24 12 13 3 4 6 17:32 10 1? 1 3 9 20:63 5 14 1 2 11 25:84 4 Krajevna skupnost ima mnogo dela Svet krajevne skupnosti Brit"' pri Kranju in vse njegove komi sije imajo v teh dneli polne rok.1 dela. Komisija za statut KS« opravlja oziroma sestavlja še zadnje priloge predosnutka statuta KS, tako da bo svoj« delo kmalu uspešno zaključila. Veliko dela ima tudi komisra za komunalne zadeve. Pričeli bodo z gradnjo kanalizacije v vasi Britof in Orehovlje. Najbolj delaven pa je gradbeni odbor, ki v teh dneh zaključuje z gradnjo doma »Andreja Kmeta«. ProsMsrt« no-kulturna komisija pa se skun-no z družbeno-političnimi organizacijami pripravlja za proslave ob krajevnem in občinskem nraz-niku in ob prazniku L,maja. Izlet na Srednjo Dobravo Mladinska odseka pri planinskih društvih v Gorjah in Mojstrani pripravljata za dan mladosti večji skupinski izlet, na Srednjo Radovno. ki se ga bo udeležilo 200 mladih planincev. V te kraie jih bodo prepeliali znani planinski vodniki in mlade udeležence seznanjali z lepotam] gorskega sveta in zaščite gorske flore. Enoten način dela Na minuli seji sveta za industrijo skupščine občine Kranj so obravnavali izvoz in količinsko proizvodnjo v prvem tromesečiu letos. Vzporedno s tem je bilo precej govora tudi o zbiranju statističnih podatkov, ki jih morajo posredovati statistične službe v podjetjih posameznim državnim in drugim organom, zavodom, bankam in drupim. Pri tem so ugotovili, da morajo statistične službe v podjetjih zbirati in posredovati najrazličnejše podatke za posamezne službe državnih organov, zavodov, bank in drugih, kar jih zelo obremenjuje. Da bi se izognili takemu delu, je svet zavzel stališče, da bi podatke zbirali po enotni metodologiji v enem samem centru. Na dnevnem redu pa je svet obravnaval tudi predlog Zavoda za zaposlovanje delavcev Kranj, da bo Izdelal analizo o kvalifikacijski strukturi zaposlenih, dejanske potrebe po delovnih mestih in zaposlene kadre na teh delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. Svet je po razpravi odobrava1 pobudo zavoda ih sprejel sklep, da se priporoči vsem gospodarskim organizaciinm, da kar najbolj učinkovito pomagajo zavodu pri tem delu. 120 milijonov za stanovanja borcev Občinski odbor zveze borcev Radovljica z uspehom rešuje številna gmotna vprašanja za svoje člane, nekdanje borce in aktiviste. Za priznavalnine je občinska skupščina zagotovila v letošnjem družbenem načrtu znatrto večja sredstva kot doslej. Zelo pereče pa je še vedno ostalo stanovanjsko vprašanje. Pri občinskem odboru ZB so povedali, da je sicer v preteklem letu dobilo 18 članov, ki so upokojeni ali invalidi, stanovanja. V zadnjih dveh letih pa se je vselilo v nova stanovanja rudi 16 članov, ki so v delovnem razmerju in je zanje poskrbelo podjetje ali občinska skupščina. Skupna vrednost teh stanovanj presega sto milijonov. Tudi individualno gradnjo in popravila stanovanjskih hiš borcev jc podprl sklad občinske skupščine, in dodelil za ta namen zasebnikom dolgoročna posojila. Prejelo jih je 62 članov ZB v skupni vrednosti 23 milijonov. Kljub razumevanju in podpori, ki jo je nudila občinska skupščina pri reševanju stanovanjskega problema za borce, pa je še vedno ostalo v občini 30 članov, ki živijo v zelo slabih stanovanjih. To so večinoma ljudje, ki niso zaposleni, ali pa delajo pri mam'š'ih podjetjih ali ustanovah, ki same ne morejo gradili. Občinska skupščina je o tem problemu že razpravljala in bodo potrebni nadaljnji ukrepi, da bi stanovanjsko stisko postopoma premostili. - J. B. Kani bomo šli letos na dopust prav gotovo že vsi razmišljamo. Mnogi so si naredili že podrobne načrte, kje in kako bodo prebili letošnje počitnice. Nekateri so si Izbrali morje, drugi planine. Vendar smo prepričani, da je še precej takih, ki niso še utegnili misliti na to. Zato naj velja tale zapis morda kot napotilo, ali pripomoček. Podatke smo dobili na Občinskem sindikalnem svetu v Kranju, kjer se z dopusti delavcev in sploh z rekreacijo ukvarja posebna komisija. Letos se je v Kranju še posebej za delavski turizem zavzela kranjska poslovalnica »IZLETNIKA«. Ta |C žc V začetku leta poslala pottiva vsem delovnim kolektivom na kranjskem področju, da jc pripravljena aranžirati letovanja delavcev v najrazličnejših krajih ob morju ali v planinah. Vse bolj se je začelo tudi uveljavljati načelo, da so vsi domovi odprti za vse delavce, ne glede iz katerega delovnega kolektiva izhajajo. Precej so tu pridobili še posebej majhni kolektivi, ki nimajo svojih počitniških domov in bo'lo njihovi delavci prav tako lahko prišli na svoj račun, medtem ,ko se to v prejšnjih letih ni dogajalo. Pri Občinskem sindikalnem svetu v Kranju tudi žc razmišljajo, da bodo ustanovili nek poseben koordinacijski odbor ali počitniško skupnost, ki naj bi vsklaje-vala letovanja delavcev in uslužbencev. Razumljivo je pri vsem tem, da bodo vsi domovi odprti za vse, vendar bodo v domu pr;-šli najprej na vrsto delavci matičnega kolektiva. Toda doslej se jc pokazalo, ko so v nekem domu letovali samo delavci matičnega kolektiva, da ta ni bil polno izko- riščen. Razen tega so se'nekateri delavci enostavno nav^čali letovati vedno v istem kraju. Torej poglejmo, kje bomo letos lahko letovali? Od kranjskih delovnih kolektivov imajo svoje počitniške domove Projekt, Sava, Občinska skupščina, Tekstilindus in Iskra. Vsa našteta podjetja, razen Projekta, Save in Občinske skupščine, še nimajo določenih cen za letovanje. Razen tega imajo ta tri podjetja žc skoraj vse zasedeno. Tekstilindus ima* svoje domove v No-vemgradu, Fiesi in v Bohinju. V prvih' dveh domovih je dnevna oskrba 1300 dinarjev, medtem ko jc . v Bohinju samo stanovanje 400' dinarjev, prehrano si mora preskrbeti vsak sam. Lskra ima domove v Poreču, na Dolgem Otoku, Makarski, Zadru in Trenti. Dnevna oskrba se giblje, razen za Trento, okoli 1300 dinarjev. Mladinski dom v Bohinju ima, na razpolago sobe, vvcekend hišice ali šotore. Dnevna oskrba jc od 1000 do 1300 dinarjev. Zanimivo je letovati tudi v Povijani na otoku Pagu v bližini Zadra, kjer je dnevna oskrba v sezoni 750 jn izven sezone 650 di- '■i—umi—■»■■■minuli 11111» nariev. Vse informacije lahko dobite na Turističnem društvu v Povijani. Turistična poslovalnica »Izletnik« iz Kranja ima stalne pogodbe s počitniškimi domovi ob Jadranu. Tako so možnosti za letovanje v Crikvenici, Visu, Kraljevici, Pagu, Hvaru. Trogiru, Sel-cah, Korčuli, Vodicah, Rabu in Omišlju. V vseh teh krajih se giblje cena dnevne oskrbe od 1000 do 1700 dinarjev. Delavci, ki bodo letovali v teh krajih, imajo možnosti za izlete V okolico in za dokaj pestro zabavo. Kdor želi, lahko letuje tudi v Savudriji, in sicer v zidanih paviljonih 200 metrov od morja s toplo in mrzlo vodo. Dnevna oskrba v sezoni je 1200 dinarjev. Tu, kot tudi v drugih letoviščih, ki smo jih našteli, so na razpolago razna športna igrišča za rekreacijo, kot so igrišča /a odbojko, balinanje, otroška igrišča in pribor za namizni tenis. Prav tako imajo tudi ostali kolektivi pO Gorenjskem domove, kjer bodo letovali delavci. Zato bomo o teh spregovorili nekaj več v prihodnjih številkah. V zadnjih številkah Je navedla, da znaša letna naročnina za vestnlk 1000 din. Na vprašanje , naročnikov Glasa, če bodo morali tudi oni plačevati naročnino za Uradni vestnlk, sporočamo, da ga dobivajo brezplačno. Naročnino bodo plačevali samo tisti, ki dobivajo samo vestni k brez Glasa. Uprava Glasa izven konkurence Triglav B 13 12 0 1 p 24 Strelci GNL: f) 19 golov — Pelrović (šk.Lj&ka), Q 16 golov.—,1-otrič (Železniki), 9 15 golov —Mežek (Ti /ič), Tavčar (Železniki), O 14 golov — Bahun (TižiČ), Pant (Šk. Loka), št. VII in na elektro-peči peč št. II itd. Velikan na Belškem polju Kljub veliki novogradnji je imela Železarna še vedno veliko zastarelih obratov, ki so zahtevali temeljito rekonstrukcijo. Da ne bi zaostajala za ostalimi v državi, so bili prvi razgovori o rekonstrukciji že v letu 1961. Po sedanjih predvidevanjih bo stala rekonstrukcija 35 milijard din. V to vsoto pa je vključeno posojilo EXIM banke za nabavo opreme v USA, v višini 15 milijard din. Največja dela rekonstrukcije so pri gradnji valjarne na Belškem polju. V septembru 1961 so pričeli z zemeljskimi deli, ki jim jc sledila gradnja temeljev za halo in iutri jeklovleka. V zimi 1962/63 so pričeli izkopavati temelje za halo jeklovleka. Lani pa je bila gradnja v najširšem razmahu. V halo so vgradili 3740 ton železnih konstrukcij, vzidali so 12,910 m> opeč* Jeseniški železarji si s trdim delom ustvarjajo lepšo prihodnost Tudi zanje gori luč SKOFJA LOKA, 28. aprila -VčeraJ je bila v Stari Loki Slo-vnsna otvoritev Centra za reha-bjHtacljo ln varstvo slepih Slovenje. Ob navzočnosti predstavnikov organizacije slepih, družbeno-£°Utičnlh organizacij škofjeloške „°/nune je zavod odprl predsed-"*k stalne konference za rehabilitacijo Invalidov in poslanec »veznega zbora skupščine SFRJ tovariš SILVO HRAST. Da ne bo nesporazuma: pred ustanovitvijo centra (uradno že z n°vim letom letos) sta delovala Jva zavoda — dom slepih kot arstvena ustanova in invalidske glavnice za rehabilitacijo slapih ~"7 ki Pa nista mogla zaradi orga-J^zacijskih oblik in metod dela "Strežno izvajati resolucije o kompleksni rehabilitaciji invalidov. e to: kot specialni zavod za rehabilitacijo in varstvo slepih ima okviru široke akcije stalne Ikon-.orence za rehabilitacijo invali-9jy Slovenije poseben namen. Za ^habilitacijo zaposlovanja in var-tva bo organiziral (in jih že) tak«, metode dela in strokovnega obravnavanja tega problema, ki *ajgotavljajo enoten proces vse-»""anskega usposabljanja vseh, tnT° °^ rojstva na vidu prizadelo oseb kot tudi ostalih, ki so pepeli v borbi, nesrečah pri °,elu, na cesti, po bolezni Lift.) *0 na tVio^ a.----.„,.- kak Pa rhed drugim pomeni vse- Slobl °J" kvaliteten napredek in po- leno obravnavanje posamez- na invalida • • • In vendar ne živim v temi Ondan smo' predstavniki tiska, JgJtno odhajali, ooazili na dvo-kakr! dve zenici- s svojim, vse-°.r »nevsakdanjim« načinom ^ogovarjanja sta vzbujali pozor- nost. Stali sta druga ob drugi in prva je z levico držala njeno desnico in s palcem svoje desnice risala po njej črke. »Slepa vse pogovarja z gluho-slepo« — so nam pojasnili in ju predstavili: in še dodali: Štefka Zupančič je naučila gluhoslepo Kranjčanko Jelko Vilfan te svojevrstne govorice, še več, naučila jo je tudi Braillove pisave.« Poklicna zvedavost mi ni dala miru, da ju ne bi obiskal. Zmotil sem jo pri prepisovanju drugega dela Jurčičevega »Sosedovega sina« in prisluhnil njenemu pripovedovanju: »Otrok sem še bila, deset let mi je bilo, ko sem, menda so bile tri operacije, izsrubila vid« — je pričela 55 letna Štefka Zupančič dokaj zgovorno in samozavestno pripovedovati. »V Kočevju sem se naučila Braillove pisave in igrati klavir. Glasba me je že prej veselila. Hkrati pa sem želela svojim vrstnikom pomagati. Osemnajst let som bila v Kočevju in kdo bi vedel našteti vse tiste, ki sem jim odprla svet skozi knjige in glasbo. Enega sem naučila igrati tudi na citre. No, danes, kot vidite, prepisujem knjige, petnajst dinarjev zaslužim za eno stran.« (Za uspešno delo in pomoč svojim vrstnikom je prejela Štefka že nekajkrat nagrado od Zvezne in republiške zveze slepih op. p.)- »Kako sem se naučila sporazumevanja z gluhoslepimi, bi radi vedeli? Nekako pred tremi leti 'e prišla sem gluhoslepa Jelka Vilfanova. V Upravi so mi dejali, naj ji pomagam. Verjamete, bil je težak začetek... Odločila sem se za Kleinovo pisavo. Veste, ta pisava služi nam slepim za sporazumevanje z videč'-mi. šlo je. Kasneje sva prešli na Braillovo pisavo, danes jo lahk • srečate v knjižnici. »Tako sem srečna, Štefka, da lahko spet berem, svoj čas sem veliko veliko brala. Iskrena ti hvala!« — mi je dejala in danes sva najboljši prijateljici.« V tem se je obrnila proti meni kot bi hotela reči, in vendar^ ne živimo v temi, in iz njenih nemih oči se je zdaj pa zdaj utrnil srebrn lesket. »To je bil moj največji uspeh, najsrečnejši dan mojega življenja.« Notranja organizacija Centra je prilagojena njegovim nalogam. Zato šteje med svoje osnovne dejavnosti poklicno usposabljanje, posredovanje zaposlitve in zano-slitev ter. oskrbo oseb, prizadetih na vidu. Osebam, ki uspešno končajo tečaj poklicnega usposabljanja, skuša Center najti. ustrezno delovno mesto v njihovem domačem kraju. Po socialni strukturi in socialni varnosti je v Sloveniji danes preskrbljenih: 95 vojaških vojnih invalidov, 5 mirnodobskih vojaških invalidov, 108 invalidskih upokojencev, 181 družinskih in osebnih upokojencev. Redno družbeno pomoč od občin preiema 261 slepih, v oskrbi v domovih za starejše in dela nezmožne osebe pa jih je 215. Ce k temu prištejemo še zaposlene slepe (301), je skupno 1256 slepih, ki tako ali tako prejemajo denarna sredstva za preživljanje. V škofjeloškem Centru je v oskrbi 121 slepih. Delajo pa razen v klasičnih panogah fpletarska, ščetarska, metlarska) tudi še v lesno in kovinsko obdelovalni delavnici. Tudi te številke so dovolj zeo-voren dokaz, da tudi zanje gori luč. V naših srcih namreč, v razumevanju vseh nas — družbe do njihovih težav. SKRABAR nega zidu, položili 27.250 m« betonskih plošč za kritje streh, za-stcklili 5.900 m2 površine, porabili 8.000 ton betona in 500 ton betoniranega železa. To so številke, ki najnazorneje predstavljajo obseg rekonstrukcije. Upravičen ponos Čeprav je rekonstrukcija še v teku, so bila dovršena že velika dela. Planiranje terena je v glavnem končano. Dograjena je hala jeklovleka, Striper-hala, Bluming-hala, hala za strojnico, jama za škajo, temelji za žarilno peč v jcklovleku, nasip z jeseniškimi obrati, priključki za nasip in položitev železniškega tira na nasip, regulacija potoka Javornik, propust za javorniški potok in nadvoz. Montirali so tudi že 6 žerjavov ljubljanskega Litostroja. Poleg del na Belškem polju pa SO dogradili tudi Durova .čistilca čistilca plavžnega plina in posta vili v valjarni 1300 na Javorniki: stroj za struženje, jn poliranje nerjaveče pločevine. To so uspehi na katere jc ob letošnjem prazni ku dela ponosen ves kolektiv že-Kvarne, z njim pa vse naše gospodarstvo, saj bo Železarna Je senice s svojimi kvalitetnimi pro- -vodi po rekonstrukciji pomem-vn faktor v železarski industriji naSe domovine. čez eno leto Po pogodbi z investicijsko banko mora biti' celotna prva faza, t. j. izgradnja valjam na Belškem polju, brez rekonstrukcije visokih peči, dograjena v prvi polovici leta 1965. Pomanjkanje delaVcev in predvsem strokovnjakov ter odklanjanje pogodb za posamezne dele strojne opreme, bi bili !''.hko vzrok, da dela ne bodo na-.rejena v določenem času. fZelezar-na Jesenice pa bo^vložUa vse sile, da bo izgradnja prve faze rekonstrukcije končana v določenem roku. Brez znanja ne gre Da bodo v novih obratih kos delovnim procesom, skrbi Železarna Jesenice vzporedno z rekonstrukcijo podjetja tudi za potreben strokovni kader. Postavljene ima normative, izdelane profile za zaposlene na odgovornejših delovnih mestih in predvideva tudi treninge za zaposlene na strokovno zahtevnih mestih. Le-ti bodo tren;rali doma in tudi v inozemstvu. Pol milijona ton iPo končani rekonstrukciji bo Železarna povečala svojo proizvodnjo od sedanjih 320.000 na pol milijona ton jekla letno. Bruto produkt pa se bo povečal iz dosedanjih 41 milijard že v letu 1966 za 20 milijard, t. j. na 61 milijard letno. Z rekonstrukcijo bo dose-.'ena preusmeritev v proizvodnjo kvalitetnega jekla jn bodo odpadli danes na svetovnem tržišču deficitarni proizvodi črne metalurgije. Z istim številom članov kolektiva bodo uspeli po rekonstrukciji ustvarjati za 180.000 ton večjo letno proizvodnjo in povišati bruto produkt za 20 milijard. Iz vsega sledi, da predstavlja rekonstrukcija, k; je danes največja gradnja v Sloveniji, jeseniškim železarjem in Jeseničanom lepše življenje in doprinos k jugoslovanskemu železarstvu. Pri svojem delu se on ne počuti več slepega KULTURA • KULTURA • KULTURA # KULTURA «1 KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA O KULTt Gangster j i in filantropi Poljski film. Režija: Hnrfman In Skozevvskv. Igrajo: Gustav Holoubek, Vjekoslav Mihni-kovskl Kritično stališče do socialnih problemov- in idejna naprednost poljskih režiserjev sta nam vedno porok /a dragoceno doživetje ob gledanju njihovih filmov. Zadnje lako delo je bil film Nož v vo ji. Poljski filmi, ki so temu sledili, so bili manjše umetniške vrednosti, vendar so nakazovali neko skupno izhodišče. Ta enovitost nacionalne filmske šole nas tudi vedno sili, da na poljski film gledamo kompleksno in izredne dosežke razumemo kot rezultat razvoja. Da film Gangsterji in filantropi ni nepomemben, je zasluga pikre satirične vsebine ln kompozicije dela, k.i nam mimogrede pokažeta preneka-tero našo slabost. Njun cilj je prikazati absurdno logiko paragrafov, ki kriminal povzdigujejo v filantropstvo. Zgodba gangsterja, ki mu z denarjem ne uspe pobegniti, spominja na nekatera Gassmanova deta podobnega žanra. Filmski jezik je tekoč, tudi oblika je preprosta, satirični vložki pa so v stilu poljskih kabaretov. »Človekoljubni gangsterizem« obravnava zgodba o človeku, ki je izkoriščal strah pred sanitarnimi inšpektorji. Sorazmerno z njegovim zaslužkom je rasla kvaliteta gostinstva, tako da je postal kriminalec družbeno koristen. Z Jasnv.jevim Mačkom smo dobili zelo visoko merilo za ocenjevanje filmskih satir. Morda je koristno, da sedaj, kmalu za njim, gledamo isto zvrst v vsej n jeni povprečnosti. Zato je važnejše od ocene, opozorilo na Jasnvjev umetniški dosežek. Korziška brata Italijanski barvni film. Režija: A. Maljan. Igrajo: Jeffrev Horne, Valeiie Lagrange. Prva ekranizacija Dumaso-vega romana je nastala v Franciji. Italijanska verzija, ki jo gledamo, je mnogo bolj spektakularna in sorazmerno manj verna romanu. Neopravičljiv ie poudarek na solzavosti. Film onemogočajo še prirejeni šablonski dialogi in zelo naivni filmski jezik. Za-' radi filmske in ustvarjalne nepomembnosti delo ne sme ostati predolgo na programu. Deževje moje dežele Jugoslovanski film. Režija: Milenko Štrbac Utemeljitev prve nagrade na beograjskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma, se glasi: Milenku Strbucu za režijo filma Deževje moje dežele, za pretresljivo filmsko pričevanje, v katerem jc avtor, izhajajoč iz originalne ideje, neposredno filmsko izrazil resnico o naših ljudeh in o našem času, na katerega veličino gledamo skozi težave in napore prehojene poti. Sedaj, ko je na naših platnih, si film oglejmo in ga še sami presodimo. Razstava otroških likovnih del na Bledu K članku o filmski kritiki Svet zveze kulturnih društev Radovljica je skupaj s Pedagoško službo pripravil prvo razstavo v festivalni dvorani na Bledu, razstavo otroških likovnih del. Gre za prikaz rezultatov likovnega pouka v šolah na območju Radbv-iiiee, Bleda, Jesenic in Bohinja. Na razstavi prev'adirein otroš'-slike, risbe, grafike v mavcu, iz-rezanke ter kiparski izdelki, pogrešamo pa kovinske grafike, kar pa je razumljivo, saj zahteva veliko tehničnih priprav in jih sko-roda ni mogoče zajeti v tisii tedenski uri likovnega pouka, ki jo ima" na razpolago likovni pedagog. ^ Te razstave tudi ne moremo primerjati z nedavno razstavo v ljubljanski Moderni galeriji, kjer so izbrali samo grafična in kiparska dela. Ne moremo pa tudi mimo ugotovitve, ,da ni bolj ali manj likovno kreativnega področja, ampak da jc likovno ustvarjanje otrok odvisno od prizadevnosti pedagogov, ki jim ob danih pogojih lahko samo čestitamo (prav tako pa tudi prirediteljem te in podobnih razstav.). Ce pa bi ie žc spustili v primerjanje, potem bi morda zadel rahel očitek le izbiralec del za to razstavo, kajti globoko sem prepričan, da bi našli še veliko kvalitetnih del, ki bi lahko zamenjala nekatera na razstavi (v kolikor je bilo število del proporcionalno razdeljeno na posamezne šole, bi pač morala prevladati kvaliteta, ne pa zgolj določeno število). V nasprotju z najnovejšimi pedagoškimi ugotovitvami na likovnem področju jc še ne tako staro prepričanje, da jc treba puščati otroški risbi popolno svobodo. Vtis razstave, sicer bežen jn zajet pri nekaterih otroških delih, jc, da se nekateri pedagogi šc vedno poslužujejo te, že ovrženc metode, kar pa privede mladega oblikovalca v slepo ulico ustvarjanja, v posnemanje eelo banalnih stvari, ki jih še vedno zasledimo pri otrocih, kadar rišejo v spominske knjige. Šc posebej odpove ot roško likovno dojemanje pri risanju po naravi in tu je še pol sebej potrebno trdno in vodeče pa Prikaz dosežkov tehnične vzgoje V Kranju že dober mesec pripravljajo okrajno razstavo, ki bo pod naslovom »Leto tehnične kulture mladih« prikazala dosežke !n rezultate tehnične vzgoje mladine na vseh področjih tehnično vzgojne dejavnosti. Razstava bo od 16. do 24. maja v okviru V. zleta Ljudske tehnike Gorenjske, ki bo tokrat v Kranju, obenem pa tudi ob zaključku akcije, ki je prav tako nosila naslov »Leto tehnične kulture mladih«. Razstava je zamišljena nekoliko drugače kot dosedanje. Te so bile navadno v merilu Gorenjske, sodelovale pa so vse šole, ki imajo tehnični pouk. Razstave so imele predvsem tekmovalni značaj. Tokrat bodo razstavni predmeti (učila, modeli, makete, fotografije, likovne stvaritve s področja tehnike in drugi) razvrščeni po določenih panogah. Med sodelujočimi pa bodo varstvene Srečanje s partizani — pisatelji Pred dnevi je bil na Bledu literarni večer z naslovom Srečanje s partizani-pisatelji. Večer je potekel v obliki pogovora, v katerem so sodelovali Ivan Jan, Mile Pavlin in Tone Svetina. Pogovor se, je nanašal na aktualna vprašanja iz sodobne ustvarjalnosti, zajel pa je tudi probleme o oblikovanju snovi iz neposredne preteklosti, NOB, uveljavljanje partizanskega pripovedništva, memoarske in dokumentarne književnosti. V pogovoru so sodelovali tudi obiskovalci, ki se jih je zbralo kar precej. Ivan Jan, Mile Pavlin in Tone Svetina so na srečanju prebrali tudi nekaj odlomkov iz svojih del. Jan se je predstavil občinstvu z odlomkoma iz knjige Izpolnjena beseda — Grobovi žive in Tomažinovi. Obe črtici zajemata resnična dogajanja iz. blejskega okoliša med NOB. Pavlin je prebral odlomek iz knjige, ki bo v kratkem izšla: Čigav si? Svetina pa je bral poglavje iz romana Ukana, za katerega je prejel prvo Kajuhovo nagrado. Delo bo izšlo poieti pri založbi Borec. Večer je pripravila delavska univerza na Bledu z namenom, da bi oživljali tradicije našega boja tudi v današnjem času, ko je to najbolj potrebno. S takšnimi srečanji se ustvarjajo tesnejši stiki med ustvarjalci in tistimi, ki jim jc knjiga namenjena. Posebej pa bodo podobna srečanja lahko koristila naši mladini. Takšne večere bodo priredili tudi v Kropi, v Bohinjski Bistrici ter v Radovljici. — J. B. ustanove, Šole. poklicne šole in društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav iz ljubljanskega okraja. Razen teh bodo na razstavi sodelovala tudi podjetja, ki izdelujejo ali prodajajo rekvizite, ki omogočajo tehnični pouk. Tako bodo ob dosežkih tehnične vzgoje razstavljeni tudi predmeti, s katerimi je posamezne izdelke mogoče narediti. Organizatorji — okrajni odbor LT Ljubljana, vsi občinski odbori LT, medobčinski zavodi za prosvetno pedagoško službo m drugi — predvidevajo, da se bodo razstave udeležili tudi: založbi Mladinska knjiga in Življenje in tehnika, Lesnina, Metalka, Iskra, Merkur, Tovarna tehničnih igrač iz Izole, Fotomatcrial, Tovarna optičnih stekel itd. V -tem okviru bo tudi razstava zavoda za zaposlovanje delavcev Kranj o poklicih, ki bodo prikazani s fotografijami in orodjem. Za razstavo že sedaj vlada precejšnje zanimanje. Komisija za propagando občinskega odbora LT Kranj se namerava dogovoriti s podjetji, da bi ta omogočila šolam, ki bodo obiskovale razstavo, tudi ogled ene izmed zanimivejših kranjskih tovarn. nevsiljivo pedagogovo usmerjanje. Sem bi spadalo tudi vprašanje takoimenovanih slučajnostnih slik, ki nastanejo s polivanjem barv in prigibanjem papirja (ali pa podobno), namreč vprašanje, koliko elementarne otroške neposrednosti, zavzetosti jc v takem delu. Poleg tega je še več vprašanj, ki se pojavljajo ob tej razstavi, ki pa presegajo okvir tega zapisa k razstavi. Ob tem morda šc to: vsakega obiskovalca prav gotovo zanima starost otroka in ne bo v škodo razstavi, če prireditelj ta skromen podatek doda. Na razstavi je nekaj del, ob katerih se resno sprašujemo po starosti in ne da bi hotel nekatere imenovati, druge pa zamolčali, moram v tej zvezi opozoriti na sliko Janeza Rabzelja iz osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic. .Ob razstavljeni plastiki lahko samo ugotovimo, da se otroška ustvarjalnost v gnetenju ali reza-, nju veliko bolj približuje trditvi o sorodnosti med likovnimi stvaritvami primitivnih narodov, naše ljudske umetnosti in otroško ustvarjalnostjo. Pojavlja pa se vprašanje, zakaj ta sorodnost hi opaznejša tudi pri slikarskih tehnikah, ki so, posplošeno rečeno, *na višjem nivoju. Taka razstava ni sama sebi namen, temveč je uspešen prikaz skupnega dela tako likovnih pedagogov, njihovega hotenja po izboljšani likovni vzgoji in učencev. A. Pavlovec 0 kritiki filmske kritike Kot izhodišče za svoje izvajanje naj navedem prispevek »O filmski kritiki« Draga Vičiča in svoje lastno, do tega trenutka neraziskano stališče do predmeta, ki ga omenjeni prispevek obravnava. Gre za pojav, pri katerem neka kritika jasno nakazuje diskvalifi-katorske nagibe, hkrati pa dosega ravno nasprotni učinek od zaželenega. To se verjetno zgodi zaradi tega, ker so takšna negiranja običajno od sile prozorna in niso zmožna nikogar zavajati. To naj bo edina in poslednja pozitivna konsekvenca njegove negativne ocene. Več ne zasluži, kajti sam ni našel niti ene v celotnem prizadevanju »Glasovega« recenzenta. Ker sem kratek v pohvali kri-tikovega prizadevanja, sem tudi ■samo na kratko omenil besedo o rubriki Filmi, ki jih gledamo. To je ena med prvimi, običajno pa kar prva stvar, ki me v časopisu Peta premiera jeseniškega gledališča Mirko Zupančič jc napisal igro »Hiša ob robu mesta«, ki je doživela v Sezoni 1962/63 v ljubljanski Drami krstno predstavo. Zupančič opisuje življenje malomeščanske družine, ki se bori med starim in novim, obravnava del današnjega časa in dogajanja in se za slehernega člana družine konča več ali maj tragično. Režiser Bojan Ccbulj je s Slavo Ma-roševičevo, Stanko Geršakovo, Vero Ažmanovo, Francijcm Pogačnikom in Blažem Brce tom vloge odlično zasedel. V vrsto že znanih igralcev se je s tokratno vlogo uvrstil tudi mladi igralec Blaž. Brce. Z igranjem prve glavne vloge je pokazal izreden gledališki talent. zanima in to iz zelo preprostega razloga. Namreč denarja ni za vse mogoče časopise »Ekran« in »Filmsko kulturo«, da bi bil dobro obveščen o filmskem ali bolje rečeno o kinematografskem dogajanju. Predvsem pa se »povprečno« s temi problemi dosti ne ukvarjam, rad pa hodim v kino, v kolikor mi to čas in žep dopuščata. Pri vsem tem obveščanje v »Delu« običajno ne ustreza mojim potrobam, ker ne morem hoditi v kinoteko, pa tudi novi filmi so često v Kranju prej itd. Same ocene filmov v »Glasu« dajo vedeti, da so pisane z dosti truda, kako sestaviti v nekaj vrsticah odgovarjajočo obliko za številne kvalitetne momente pri filmu, ki ga jc po ocenjevalčcvem mnenju vredno ogledati. Menim, da ni treba gledati slabih filmov, zato da bi bili sposobni ločiti zrno od plevela, kar naj počenja Trbovelj čani so gostovali na Jesenicah Amatersko gledališče Svobode -center iz Trbovelj je gostovalo v soboto zvečer na Jesenicah. V čufarjevem gledališču je uprizorilo V. Isakovo delo »Irkutska zgodba«, s katerim jc nastopilo na reviji amaterskih dramskih družin na Hvaru. Gostje iz Trbovelj so navdušili Jeseničane in bili deležni zasluženega priznanja. Prvo gostovanje trboveljskih gle-dališčnikov na Jesenicah je toliko bolj uspelo, ker pomeni nov prispevek k še boljšemu sodelovanju rn^d jeseniškimi železarji in trboveljskimi rudarji. Redni izmenjavi pevskih gostovanj so se pridružili še gledališčniki. recenzent, kakor ni treba, da si človek pokvari želodec z zastarelimi konzervami in tako ocenjevati kvalitete hrane, za kar obstaja sanitarna inšpekcija. In kaj hoče zdaj tovariš Drago Vičič od nas. Očitno je, da se je predvsem skopal na delo ocenjevalca. Njemu ocene ne odgovarjajo. Sam ima že nekakšno shemo za »informativno vzgojno sredstvo, ki bi zajemalo čimširši krog ljudi. Tu mislim predvsem povprečne gledalce, veliko je med njimi kmetov in delavcev, lahko bi rekli pretežna večina, ki imajo zelo majhno filmsko izobrazbo ail pa je sploh nimajo. »Ubogi reveži preprosti gledalci«, pridite pod moje samovšečno krilo »filmsko vzgojnega delovanja«. Povprečni gledalec je danes (v drugi polovici XX. stoletja, da ne rečem, v perhodnem obdobju), žal (ne ravno neumen in primitiven), še na zelo nizki stopnji filmske kulture, dostikrat ne pozna niti najosnovnejših (in drugih) zakonov filma.« Takšno zlorabljanje obiskovalcev kina, ki pošteno plačujejo opij dvoume samopozabe, ne smatram za primerno in ga ne morem dopuščatj. Pamet bo lahko solil ljudem samo tisti, ki jim bo imel tudi kaj povedati. Kaj pa naj pomeni, recimo: »Zdi se mi, da ob slabem filmu moramo napisati ravno toliko kot o dobrem, da razložimo, zakaj je slab, v čem je njegova slabost itd.« Kaj je to drugega kot bumerang, ki bo tovarišu Dragu Vičiču povedal, naj v prihodnje rajši razmisli o tem, kar se mu bo zazdelo. To je dobra priložnost, ki jo je zaenkrat zapostavil. Dotlej pa naj rubriko »Filmi, ki jih gledamo« pusti pri miru. FRANCI ZAGORICNTK Zelo spontana reakcija bralca D. V. na filmske kritike — bolje, ha filmske ocene — v Glasu, naj mi bo osnova za nekaj misli o problemih, ki se jih je omenjeni člankar vede ali nevodc dotaknil. Najprej naj razjasnim pojme. Neumestno jc zamenjavati izraza kritika in ocena ali recenzija, po-sehno v primeru mojega ocenjevanja tekočega filmskega sporeda v Glasu. Filmska kritika kot jo poznamo iz revij Ekran ali Filmska kultura, ima namen sprego-. voriti o vrednotah in slabostih nekega filma, nevezano na spored. Njena naloga jc postaviti obravnavano delo na pravo mesto V zgodovini filma. Konstantna vrednost take kritike je šc v njeni informativnosti in odgovornosti do izpovedne iskrenosti ustvarjalca. Podobno, a v ocenah posn-meznih filmov splošnejše, je ocenjevanje tekočega filmskega sporeda. Predvsem skuša ugotoviti opravičenost ali neopravičenost, potrebnost ali nepotrebnost uvrstitve posameznih filmskih del v s,pored. Rubrika ocen tekočega sporeda je našim časopisom tuja in kot novost zahteva tudi novo obliko. Osnova ocenjevanja jc smotrna zunanja opozicija sporedu, z namenom čimbolj dvigniti njegovo kvalitetno raven. Odtod brezkompromisna zavrnitev nekaterih del, ki se včasih konča z oznako »ne-pomembni film«, za kar pa avtor prevzame vso odgovornost. Prav tako je s posplošen jem kvalitete nekega filma. Polji kritike in ocene sta si tako blizu, da bi podrobnejše ukvarjanje s filmom odvrnilo oceno od namena. Ob dejstvu, da najmanj 90odstotkov filmske vzgoje predstavlja obiskovanje kvalitetnih predstav, je pO' gojenost razumevanja ocene z ogledom filma, koristna. Konkretni primer: izbrušenost oblike bo bralec spoznal šele, ko si bo obravnavani film ogledal. Prav. tako mu bo oznaka — kvalitetna fotografija — najbolje predstavljena ob gledanju te fotografiie' To ie na kratko osnovni koncept nove oblike filmskih jocen, katerih namen pa ni p ros ve ti.i en-stvo za vsako ceno. O zrelosti bralcev Glasa imam drugačo mnenje kot člankar D; V. Mislim da se bralci in gledalci še vedno delijo v tiste, ki se za film zanimajo in v tiste, ki ji"1 ga ni mar. Nikakor pa ne pri' znam razdelitve na povprečne m nadpovprečne. Njegov »povprečni gledalec« zveni preveč pokroviteljsko, da bi lahko z njim kogarkoli zastopal. Pri tem ko si sam enostavno lasti skrb za brazbo »širokega kroga« in se zelo samozavestno izraža v prvi osebi množine, je pisanje še najbolj podobno predvolilnemu govoru. Spregovoril je tudi o mojem jezi* ku. Zato. Tujke uporabljam, kjer se mi zdi to potrebno. Tudi tu je njegova poučnost odveč, v* bodoče naj pravilno izpisuje citate. »Izkušenost oblike« gledalec pač ne more najti nikjer, ker gre za »izbrušenost oblike«, kar pa za Forda menda ni tako samona-menska oznaka. NASKO KRIZNAR Ivanov-Leonov: 25 Podobno kot vlaga v deževnem razdobju razživi neskončno savano — tako se je razvnel tudi boj za zemljo in svobodo. Pleme Kikuju je vzvalovilo in se lotilo akcije. Ljudje iz rezervatov in ngest sb odhajali v gozd. Odredi so rasli hitreje kot bambusov trs v močvirju. . Geturi bi lahko zbral mnogo partizanov, vendar jih ni sprejemal na slepo: vohuni Mzungov so se plazili povsod in kakor črvi glodali mlado telo odreda. Bili so tudi v Geturijevem taborišču. Pred nedavnim je nekdo sredi noči vrgel sulico v stražarja, vendar ga ni zadel. Izdajalca niso našli. Nekoč je prikriti sovražnik vrgel v skupni kotel, kjer sc je kuhala hrana, nekaj kobrinih glav. Toda izdajalec očitno ni imel izkušenj. Kačji strup je4 imel močan vonj. Masaj ga jc, takoj zavohal in stekel k prrveljniku. Odtlej so pri kotlu postavljali stražarje, ki so morali prvi poskusiti jed. Nekega večera je v taborišče vdrla čreda nosorogov in podrla kolibe. Ljudje so zlezli na drevesa in se razbefcdi. Geturi je prepovedal streljanje; varčeval je s strelivom. Zjutraj so v grmovju našli borca, ubitega s pango in brez roke. Morilec je želel dobiti nagrado. Paziti so morali na slehernega borca in skrbno skrivati načjrt operacij. Tudi Geturi je bil pozoren. V svojo kolibo je vzel čokatega Cara in lepotca Kagoto, ki je vedno nosi rdeč telovnik. Nenehno je premišljeval, kaj je treba ukreniti, kako je treba ujeti sovražnika, ki se skriva pod krinko prijateljstva. S takšnimi rečmi ni imel izkušenj. Sovražnik je deloval previdno. Ujeti ga je treba, sicer bo odred poginil — kakor žival, ki so se ji v glavi zaledili črvi. Geturi jc odšel k Mauneni. Na majhni planoti sredi poseke so stale tri male okrogle kolibe." V kolibah je prebivala vlada. V četrti kolibi je stanovalo šest borcev — vladna zaščita., Na kamnu, pokritem z mehko skorjo figovca, jc sedel Maunena. Pisal je proglas ljudstvu. Na ramah je nosil široke naramke iz leopardove kože. General! »General Tanganjika«! Vsi visoki poveljniki SO imeli zdaj nova bojna imena: general »Tanganjika«, general »Kenija«, general »Kitajska«, general »Malaja«, polkovnik »Vitenam« ... »Džambo!« »Džambo!« sta kratko pozdravila drug drugega. General Tanganjika je napisal proglas do konca in Geturj mu je zaupal svoje skrbi. »Vohuni bodo uničili ves odred.« Maunena se je zamislil. »Organizirati je treba protivohunsko službo. Tako počno vse države. Izberi predane in pametne, vendar molčeče ljudi. Vohunov je dosti. Skoraj v vsakem odredu.« »Kjer jc dovolj kožuhov, je tudi dosti bolh, bumbo-džumbo. Loviti jih jc treba!« »Drži. V tem tednu so Mzungi popolnoma uničili tri odrede. Borce moraš opozarjati na previdnost. Prepovcj izhod in pristop v taborišče brez dovoljenja. Bereš sovražnikove časopise? NePVse-kakor jih moraš prebirati. Tudi del ljudstva Vakamba sc jc uprl sovražnikom .. .« . , Maunena se je nasmehnil in vprašal: »Si žc bil v štabu? Povišali so te v majorja.« DEVETO POGLAVJE Vanžiko ni več mesecev videla Geturija. V rezervatu so slišali novice o njegovih dejanjih. Dekle se je veselilo in žalovalo: Geturi je zdaj znamenit junak. Vsa Kenija govori o njem. Najbrž je pozabil na svojo Vanžiko, čeprav ji je prisegal, da jo ljubi... Življenje v rezervatu je postalo nemogoče. Od dneva, ko se je pričela vojna, se je vse spremenilo. Oblasti so povsod iskale »Mau-Mau« in vznemirjale prebivalstvo. Slehern Kikuju se jim je zdel sumljiv. Ropanje in nasilje oblasti sla povzročala jok v sambah. Rimsko-katoliški misijonarji so iz, svojih krščanskih pristašev sestavili majhno »domačo gardo«. Tudi poglavarji so ustanovili vaško zaščito, ki so jo imenovali gardisti. Odred poglavarja Mkombe je sestavljalo petdeset znanih klavcev, ki so bili že večkrat v zaporu. Mkombovi »gardisti« — prebivalci iz drugih krajev — so bili oboroženi s sulicami, ščiti, meči» loki in puščicami. Kradli so vse, kar so našli in nadlegovali ženske. Ljudje se niso mogli nikomur pritožiti. Mkombova garda in kato-. liška garda iz soseščine so vsako noč obiskovale kolibe in razoro-valc ljudi. Nadzirale so jih zato, da bi morda kdo od prebivalcev ne odšel v gozd s hrano za partizane. Ni bilo dneva, ne da bi koga poklicali na zaslišanje ali zaprl1. Zaprli so tudi starega Kiriukija, Vanžikinega očeta. V naselju jc bilo dosti sirot: starše so odpeljali v koncentracijska taborišča ali zapore. Prebivalci so se vrstili v skrbi za te sirote- Danes je bila na vrsti rodbina Kiriuki. Vanžiko je odšla v oddaljeno kolibo po dva otroka. Eden izmed njiju, šestleten fantič* je bil sin krojača, ki so ga pred nedavnim zaprli". Ovadil ga Je »gardist« Kihugu. Krojača so aretirali v trenutku, ko je šival trakove, ki so jih »gardisti« nosili na rokavih. Trakovi so bili name njeni partizanom. Krojač ni nikogar izdal in obesili so ga v Nairo-biju. Kihugu je po novih predpisih Mzungov dobil njegovo zemlj0 in kolibo. Izdajalcu Kihugu je menda ugajalo, da je dobil tujo zemljo W tako je ovadil tudi svojega soseda in izjavil na policiji, da ,le »Mau-Mau«. Tako se jc Kihugujevo zemljišče dvakrat povečalo. Soseda so odpeljali v koncentracijsko taborišče in do smrti mučili. Drugi otrok, petletno dekletce, je bila vnukinja starca, ki Je napravil samomor. Poglavarjevi stražarji so ga mučili zaradi sinj* in snahe, ki sta odšla k partizanom. Starec se je pred smrtjo od vseh poslovil, poprosil, naj poskrbijo za njegovo vnukinjo, lef?c v svojo kolibo in pričel gladovati. Kmalu je umrl. Samba, kjer sta bila zdaj otroka, je stala tik poleg gozda. &° je Vanžiko prišla tjakaj, se je dogajalo nekaj čudnega. Askarii »gardisti« so trgali koruzo, kopali manioko in podirali kolibe. Last* niki z otroki so žalostno stali ob strani. Vanžiko je stopila k ženski, ki je skrbela za otroka. »Kaj sc dogaja?« > »Mar ne vidiš ...? Okrog hiše ustvarjajo pustinjo ... Vse pl°J dovc pobirajo, da bi jih ne dobili partizani... In nas bodo ods lili...« je jokala ženska. ■ ,.V^.4.. . r----X? ■■■ ■ i- fAP»«**«f SREDI. ?9. 1f« KRAMLJANJE o zaslužkih V RAZVOJU NASE DEŽELE smo dosegli že toliko lepih uspehov na najrazličnejših področjih,'da je pravzaprav čudno, da smo ob njih večkrat pozabili na osebni standard naših delovnih ljudi. Razne organizacije so ob .nenehnem dviganju cen in večanju razponov med visokimi in nizkimi osebnimi dohodki začele vse bolj odločno opozarjati na to. Tako lahko pričakujemo, da se bo zadeva spremenila v tej smeri, da bodo vlaganja v gospodarstvo občutili tudi neposredni proizvajalci — in sicer v izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. Pri nas imajo nekateri delavci že kar dober standard (predvsem tehnični intelektualci), medtem ko si drugi še težko privoščijo razvedrila in preobložene mize. O dveh J'a/lićnih zaslužkih smo kramljali tudi s protagonistoma naše reportaže, s katero pa nimamo namena ustvariti nerazpolož.enja slabo plačanih delavcev do tistih, ki zaslužijo več, pač pa naj bi realno pokazala standard enih in drugih — in morda tudi kaj prispe- ' vala k zmanjševanju razlik, saj težimo za tem, da bi bile le-te v splošno korist vseh vedno manjše. / »Večino mojega in ženinega zaslužka smo v Zadnjih letih porabili za odplačevanje posojil, ki smo jih najeli za gradnjo hiše na Bledu,« je začel pripovedovati Sef oddelka v Upravi precej velike tovarne na Gorenjskem. Prosili smo ga namreč, naj pove, kako zapravi svoje mesečne osebne dohodke, ki so precej nad povprečnimi delavskimi zaslužki, oziroma kakšen je njegov standard. — Tudi hiša je standard, pripomnim. Najbolje bo, če pričneva kar od začetka. Koliko zaslužite, koliko zasluži žena, koliko članov je v družini...? »Povprečno zaslužim okrog 70 tisočakov na mesec, vendar se ta vsota spreminja s proizvodnimi rezultati kolektiva. Žena zasluži okrog 40 tisoč dinarjev na mesec, medtem ko imava tri otroke, in torej zanje dobiva 9 tisoč dinarjev dodatka. Povedati moram, da bi kot tehnik strojne stroke lahko zaslužil še več — tako kot uspe to večini tehnikov s honorarnimi zaposlitvami —, vendar ves prosti čas preživim na sestankih družbenih in političnih organizacij.« — Kakšen je vaš standard v tehničnih pripomočkih in v hiši? Ker za vsako stvar bralci približno vedo, koliko je vredna, povejte le, koliko vas je veljala hiša! '* »Tlišo sva s tastom odkupila za milijon dinarjev in jo bova odplačala v 25 letih, tako i i sva takoj položila 200 tisoč dinarjev. Adaptacija nas je stala zelo veliko, vendar ne bi mogel povedati, koliko. Sedaj vsak mesec odplačujem 24 tisoč, žena pa 14 tisoč dinarjev. — Sicer pa imamo bojler, pralni stroj, hladilnik pa nameravamo kupiti. Nimamo niti televizorja niti avtomobila. Ne rečem, da ju nimamo zaradi pomanjkanja; televizorja nismo kupili predvsem zato, da bi sc otroka, ki hodita v osemletko, lahko učila, medtem ko bo avtomobil najbrž še prišel na vrsto.« — Kakšno stanovanje Imate? * »Trisobno s pritiklinami, vendar kopalnica šc ni dograjena. Hči stanuje pri prijateljih v Ljubljani, kjer študira, tako da nas tudi to vsak mesec velja 15 tisoč dinarjev.« — Kako se hranite? »Zajtrk si- napravi vsak sam, ko gre zdoma. Kosimo in večerjamo navadno skupaj. Meso je dostikrat na mizi, toda svinjina nikoli, ker je vsa družina bolna na vranici. Piščancev pa sta se otroka že naveličala. Zelenjava nas ne stane dosti, ker imamo tudi vrt. Tako damo za hrano na mesec 50 do 60 tisoč dinarjev.«. —- SI za razvedrilo poiščete kulturne prireditve? »Na Bledu jih je sicer dovolj, vendar so vezane na dodatne stroške s sedenjem ob kavici. Z ženo greva večkrat le v kino. Sicer pa je moj konjiček ribolov, ki je tudi precej drag, medtem ko oba mlajša otroka hodita tudi v glasbeno šolo. Imamo tudi precej časopisov.« — Kako preživite letni dopust? »Vsa družina gre navadno za deset ali 14 dni na morje, kjer ima sindikat tovarne počitniški dom. Razen tega se otroci priključijo tudi kolonijam in taborijo ob morju. Lani sva bila z ženo tudi v inozemstvu, pri znancih ... Kako živi tričlanska družina, ki ima vsak mesec več kot trikrat manj dohodkov kot v prejšnjem primeru, pa smo izvedeli od 27-letne polkvalificirane delavke nekega gorenjskega podjetja lesne stroke. Njen standard še ni zadovoljiv in tudi ne kaže, da bi kaj kmalu bil. Razgovor o njenem standardu objavljamo na tem mestu zato, da bi bila bolje^ vidna razlika med dvema zaslužkoma, čeprav s tem nočemo komentirati vzrokov za razliko, ki je vedno bila in vedno bo, vendar jo prav zadnji čas skušamo ublažiti v prid delavcem z nizkimi mesečnimi prejemki. — Na kakšnem delovnem mestu ste ln koliko zaslužite? »Delam v lakirnici, kjer pa za zdravje niso najboljši pogoji. Kljub temu zaslužim le 24 tisoč dinarjev. Živim skupaj z materjo in s poldrugo leto starim otrokom. Mama ima 16 tisoč dinarjev pokojnine, za otroka pa dobim 3400 dinarjev dodatka, tako da je skupaj nekaj več kot 40 tisočakov.« — Kaj vse si s tem denarjem kupite? »V glavnem gre okrog 20 tisoč za hrano. Meso jemo dvakrat na teden; zelenjavo imamo na vrtu. Karkoli za obleči si ne moremo kupili vsak mesec. Razen hrane plačamo stanarino (1660 dinarjev), radijsko naročnino, elektriko in naročnino za sobotni in nedeljski Ljubljanski dnevnik ter vožnjo z avtobusom (40 dinarjev na dan). Ostalo je komaj za sproti. Ce bi zaslužila vsaj 30 tisočakov, bi nam bilo precej bolje.« — Imate kaj gospodinjskih pripomočkov? »Samo likalnik!« — Kakšno pa je vaše stanovanje? »Se kar veliko in dokaj dobro opremljeno — v železničarskem domu na Hru.šici imamo dve sobi in kuhinjo. Za kuhinjsko in sobno pohištvo sem morala dvakrat vzeti posojilo. Prvič 130, sedaj pa 150 tisoč dinarjev, tako da bo pri plači spet štiri tisoč dinarjev manj.« —• AH jeste vse tri obroke? »Ne, zajtrk in večerja sta »bolj tako« in nista vsak dan na mizi. Ne moremo shajati ...« — Kakšno pa je vaše razvedrilo? »Za zabavo ni časa in ne denarja. Tudi v kino ne hodim. Razvedrim se pri pospravljanju in ob nenehni želji, da bi imela lepo stanovanje.« — Kje In kako preživljate dopust? »Doma. Letos bi otrokom kazalo iti na morje, vendar najbrž ne bom mogla ustvariti toliko prihrankov, ker bi bili pač za kaj nuj noj šega prikrajšani...« * Jože Zontar Dolgi tekoči trak je postal trdna vez med desetinami mladih deklet Dekleta ob tekočem traku Pod dolgo vrsto velikanskih oken, ki ob tem času odpirajo pogled na sveže zelenjej starih kostanjev in prvo pomladno travo, komaj opazno polzi gumijasti trak. Ob njem so izmenično postavljene delovne mizice in mladi ženski obrazi se z vso pozornostjo sklanjajo nad svoje delo. Počasni, črni trak je postal skupni imenovalec štiridesetih parov delovnih rok; vzrok, da se je štirideset deklet med seboj spoznalo in se spoprijateljilo; prina-šalec enakega dela k štiridesetim delovnim mestom in odnašalec gotovih izdelkov. Vsak dan prihajajo mlade delavke i/. Škofje Loke, Šenčurja, Preddvora, Cerkelj, Kranja, Podnarta in Kokre, da bi sedale ob ta trak; in se lotile zahtevnega dela. Priznam, da nisem vedeia, da bom našla tak trak. Vedno sem si zamišljala, da so tekoči trakovi v tovarnah predvsem za to, da Naši potrošniki Imajo v trgovinah zelo dobro Izbiro vseh mogočih artiklov. Kupci pa so v njih pogostejši tisti, ki več zaslužijo... od delavca do delavca vodijo nedokončani izdelek in vsakdo mu doda po en delček, dokler iz rok zadnjega ob traku ne pride dokončani izdelek. Potem bi lahko vprašala, če je katerj izmed de-lav ali delavec počasnejši in ga morajo drugi čakati ter se nanj jezijo. Morda bi celo zvedela, da je trak fanta in dekle ob sebi popeljal do spoznanja, da želita tudi izven tovarne po isti poti. In še kaj podobnega... Toda k traku pod velikimi svetlimi okni ne sodijo taka vprašanja. (Postavili so ga V Iskrini ekonomski enoti kontaktorjev in ploščatih relejev in ob njem justira-jo ploščate releje za telefonske centrale. Je edin trak za to delo v okviru Iskre. Za vsak telefonski priključek je v centralo treba vstaviti 7 relejev.) Prevsem so ob njem samo delavke. Zakaj? Menda (verjamem, da bo to držalo) moški za tako delo nimajo potrpljenja.. (Tu pa tam »šibkejši« spol le dobi kakšno odkrito priznanje). Druga značilnost: ob traku so v veliki večini zelo mlada dekleta. Pri njih je namreč z največjo gotovostjo mogoče iskati dve, za to delo najpomembnejši lastnosti: izreden vid in dobre živce, za tema dvema pa še natančnost in spretnost. Dohodki brez nevoščljlvcev Justirke so najbolje plačani nekvalificirani delavci v Iskri. Pa jim tega prav nihče ne zavida. Vsaj v okviru tovarne, kjer poznajo njihovo delo, ne. Tudi delavkam, ki imajo omenjene sposobnosti že prirojene, delo tu ni lahko. Stalno utrujanje oči vodi do pogostih glavobolov in psihične utrujenosti. Mnoge se morajo že po letu ali dveh preseliti na drugo delovno mesto. Ko so pred leti iskali nove delavce za justrinico, se je med tolikšno množico odločilo za to c! 'o le 5 delavk. Zato va dekleta, ki pridejo v Iskro z željo, da se priučijo na delovnem mestu, ps'!i>-log najprej' preizkusi, če so sposobna za justiranje (uravnava;)ie sestavnih delov ploščatih relejev po predpisih). Le najširši izbor omogoča, da so mesta ob traku zasedena. Ko je bila prva preizkušnja še kar neposredno ua delovnem mestu, se je dogajalo, da so tudi izmed tridesetih lahko odbrali Je 4 ali 5 primernih. V justirnici ostajajo povpre*-no 4 do 5 let; mnoge odidejo žc prej, le silno redke pa so tiste, ki so ostale bHzti 10 let. Detka s Kokrlce Ko sem vodjo izmene in predsednika delavskega sveta te enote Jožeta Brloha povprašala, katera izmed delavk ob traku je najboljša, se je brez pomislekov odločil za 16 letno Betko Markun. Čeprav so ža obvezno priuČcvanjc zaradi zahtevnosti dela morali odmeriti 9 mesecev, že po 7 mesecih skorajda prekaša najbolj izurjene to« varišice. Njen osebni dohodek j a že dvakrat presegel 40 tisoč dinarjev. »V zadnjih 8 letih je to šele četrto dekle, ki je tako nadarjeno za to delo. Spominjam sc dveh, ki sta potrebovali dve leti, da sta postali zares dobri,« jc povedal tovariš Erlah. Betka je povedala, da so bile njene sposobnosti, ki ji sedaj tako prav pridejo, v šoli najbolj opazne pri matematiki, »Ali si po delu kaj utrujena?« »če delam v dopoldanski izmeni, niti ne. Popoldne je nekoliko slabše.« »Ti je delo všeč?« »Je. (Kakor tudi ne, čc že kar na začetku dosega take uspehe!) Po osnovni šoli sem mislila na gimnazijo, pa ml je spodletelo, potem sem prosila za zaposlitev v Iskri, brez določenih predstav 0 vrsti dela. Obenem obiskujem večerno administrativno šolo.« Tovariš Erlah je pripomnil, da take, kakršna je Betka iz justir-niče, nič kaj radi ne spustijo. Vendar pa je prav, če sc dekleta pripravijo Še na kakšno drugo delo, kajti tu nI mogoče zaslužiti pokojnine. Delavke najpogosteje odhajajo od tod zaradi oči. Ce ti le za malenkost popustijo ali ce so trebna celo očala, se je treba preseliti k drugemu delu. Prav zaradi tega v justirnici šc niso pospremili nobene upokojenke. V tem času je časovna rekorderka Francka Roblek iz Tcnetiš, ki je 7 let delala kot justirka, zadnja 4 .leta pa je kontrolor ploščatih retejev. /a to pa so potrebne enake sposobnosti in še veliko izkušenj po V I 1)1!.. »Običajno vprašanje: se pri tem delu dobro počuti;;;'.*- »3a kar. Samo čc bi vedela, koli', a Sfl j • pri tem treba kar n -• rej Ščiti, ne vem. čc bi se OCUir ena * »Kaj ugotavljate pri konncm 1 z.uc: KO »Da Je v justirnici nekaj deklet, ki odpošljejo po traku cei saOor ček relejev »rez napaK, nekaj pa takih, pri .katerih jc skorajda Cto« nttno. Seveda štabi izdelki potu jejo nazaj, kur se pa še malo ne Lt>lač«i.» »Vas smem vprašati, koliko ste stari?« »Zakaj pa ne, saj ne morem biti mlajSa — 47 let. Zdravnica mi Je že predpisala očala, vendar je rekla, naj jih še nikar ne nosim. Tako šc ne mislim, da bi se preselila k drugemu delu. Morda (toda res le morda) bom tu celo dočakala pokojnino. Kakšna Izjema mora biti — da potrdi pravilo. 8 SREBA, M. »prtili mt Lij 11 belj ska vra ta Zgodovina starih in novih časov Ce bi danes živel plemeniti Janez Valvazor, bi najbrž napisal štiri knjige o našem turizmu. V času Valvazorja še niso veliko govorili o turizmu kot o industriji brez dimnikov, čeprav se je morda zgodilo, da se je kakšen vojvoda ali graščak odpeljal na izlet. Od Valvazorjevih časov se je svet večkrat zavrtel, saj so od njegove zgodovine kranjskih dežel minila že tri stoletja. Spremenile pa so se tudi sobote in nedelje. Dobili smo angleško soboto in zadržali staro prosto nedeljo. » Angleška sobota je za naše kraje pomemben vir dohodkov. Naši sosedi Avstrijci prihajajo k nam po meso (poceni meso je za Avstrijce važna prehrana, ker ima meso veliko beljakovin) in tako sc je začel razvijati maloobmejni promet, ki je skupaj s turizmom važna veja narodnega gospodarstva. Znano je, da Avstrijci in Italijani, ki so mojstri v turizmu, pokrivajo s turizmom velik del Ljubeljska strmina DO DOGRADITVE ljubeljskega predora so morali turisti, ki so se usmerili čez 1370 m visoki prelaz na Karavankah, .premagovati najtežje vzpone Cesta, ki vodi na ljubeljsko sedlo, je med najbolj strmimi. Na temeljih rimske ceste jo je dal zgraditi nadvojvoda Karel leta 1560. Toda takrat so vozile po cestd redke kočije, ki še niso imele gumijastih podlog. Konji so sicer sopihalj v strmi hrib, toda če ni šlo, so zapregli dodatno vprego. Časi so se spremenili, strmina pa je ostala ista. Kočije so zamenjali avtomobili. Moč motornih vozil sicer merimo s konjskimi močmi, toda marsikateremu vozniku je voda zavrela, preden je prispel na vrh sedla. V letih, ko se je začel naglo razvijati mednarodni turizem, je cesta na Ljubelj marsikateremu vozniku pomenila težko preizkušnjo. Nekateri so se ob pogledu na strmino obrnili. Ustrašili so se vzpona in poiskali lažji prelaz. Ob cesti so ostala tudi vozila, ki niso imela dovolj zdravega srca. Drugi, so zopet iz strahu pred nevarno vožnjo izstopali iz avtobusov in jo peš mahnili po nevarni ovinkasti cesti. Tisti, ki so verjeli v boga, so se križali. Najbolj pogumni pa so se smejali in uživali v gorski vožnji. Začetniki za krmilom so običajno obrnili volan in vožnjo nadaljevali v dolino. Nergači so zmerjali cestarje in obsojali njihovo lenobo. Tujci, ki so spoznali naše domače zdravilo, so pred vožnjo običajno napravili kak pozirek slivovice. Najbolj previdni pa so pred težko vožnjo deponirali svoj denar na carini. Štirje angleški študentje LJUBELJSKA cesta je pognala največji strah v kosti turistom, ki prihajajo iz ravninskih dežel. Nizozemci in Danci se na Ljubelju obnašajo, kakor da bi prišli na streho sveta. Cez Ljubelj so šje že zanimive osebnosti. Preveč bi bilo, če bi našteli vše znamenite ljudi od rokov-njačev do Selme Karlovac. Toda štirje angleški študentje, ki so prišli v svet kozorogov, so napravili svojevrsten podvig. Znano je, da Angleži potujejo po svetu z avtomobili, ki bi jih lahko spravili v muzeje. Posebno angleški študentje se vozijo na počitnice z vsemi mogočimi »kračami.« Tako je pred letom prišla do vznožja ljubeljskega vzpona tudi skupina štirih angleških študentov. Toda Angleži niso od muh. Načrt za vzpon so napravili tako natančno, kot da,bi pripravljali vojaški načrt za bitko pri El Alamein. Pol ure so sedeli za zemljevidom in merili cestišče. Napravili so točen načrt vožnje in se po temeljitem preudarku vsedli v svoje vozilo. Angleški motorji niso slabi. To so potrdili tudi študentje, kj so bili pripravljeni, da v usodnem trenutku, ko bi začel motor pešati, poskačejo iz avtomobila in pomagajo. Toda motor ob ljubeljskem vzponu ni kaši jal. Po strmi cesti jih*.je svoje zunanjetrgovinske izgube. Tudi v Franciji je zvlekel na sedlo. Veseli študentje so na vrhu za-turizem v izvozu na drugem mestu. Pri nas je bil dovoljno poskakali iz vozila in začeli poljubljati turizem na izvozni lestvici pred tremi leti na devetem mestu, vendar se iz leta v leto vzpenja navzgor. Na strehi Karavank STATISTIKA je dokazala, da prihaja k nam največ turistov iz nemških dežel. Iz Avstrije in Nemčije pride po zadnjih podatkih okoli 45,6 odstotkov turistov in največ prometnih vozil. Ni nič čudnega, če zaradi tega na naših mejnih prehodih v Karavankah zelo pogosto dvigajo mejne zapornice. V poletnih mesecih se kača vozil vije po strmi cesti na streho Karavank. Prav zaradi dejstva, da se pri strmi vožnji marsikomu zavrti v glavi, so tuji in domači potniki sprejeli novi ljubeljski predor z odprtimi rokami. Ljubeljski predor, .ki je razen železniškega ppedora na Jesenicah drugi predor skozi Karavanke in prvi predor za cestni promet, je dolg nekaj več kot 1600 m z razsvetljavo in prepihom. Tudj ventilacijske naprave predvidevajo, da se tisti redki pešci, ki bodo pešačili skozi predor ne bi zadušili. Splošno je znano, da bo skozi novi predor stekel promet nemoteno poeimi in poleti. Ze v treh svojo »kračo« od koles do motorja. Zakonca v prepadu LJUBELJSKA cesta pa pozna tudi nesreče. Stari ljubeljski cestar sc čudi, da na tej cesti ni bilo več nesreč, kot se jih je zgodilo. Strmina je takšna, da je najbrž vsak voznik do skrajnosti zbran. Kljub temu pa sta francoska zakonca iz neznanih vzrokov na strmem ovinku zavozila s ceste in padla po strmini 300 metrov globoko. Ženo je pri' padcu vrglo iz vozila, mož pa se je valil 300 metrov po skalovju in obležal v razbitem avtomobilu na dnu. Zakonca sta imela srečo. Žena si je pri padcu prelomila nogo, mož pa se je izmazal brez težjih poškodb. Vozilo jc obležalo v prepadu popolnoma uničeno in do danes še nihče ni poskušal, da bi ga izvlekel. Francoz je prišel drugi dan pO nesreči na Ljubelj in si ogledal kraj. Odšel je z besedami: »Srečo sva imela!« Ljubeljski predor je postavil turiste pred izbiro. letošnjih zimskih mesecih so zabeležili okoli 24 tisoč Tisti, kj^ si želijo varno vožnjo bodo odšli skozi prehodov. Tako ljubeljski prehod, kar zadeva cestni prehod, prednjači. Za njim sta v teh prvih mesecih precej zaostala Podkoren in Jezersko. Uslužbenci na Ljubelju pripovedujejo, da gre dnevno skozi predor 200 do 300 potnikov, ob nedeljah in sobotah pa se število poveča tudi na tisoč in več. predor, drugi pa, ki uživajo v alpski vožnji pa bodo v poletnih mesecih lahko še naprej vozili po strmini, zakaj prelaz na sedlu bo odprt v poletnih mesecih pri dnevni svetlobi. Brez dvoma pa se bo število potnikov čez sedlo zelo zmanjšalo. Vsi ljudje namreč nimajo živcev iz jekla. Vova ljubeljska cesta bo imela dve plasti grobega isfalta, na kateri bodo položili še plast fine pov šine. Na odsekih cest, ki so že zgrajeni, sta položeni že obe spodnji plasti, tako da je vožnja po njih sedaj mogoča Reportaža o skrajšanem delovnem času NIKOLI \SOBOT Delavci so sc povsod po svetu in tudi pri nas vedno borili za svoje pravice. V kapitalistični družb; so svoje želje težko uresničevali. Na vsakem koraku so bili zapostavljeni, zaničevani in njihov delovni čas je bil tudi po 16 ur in še več na dan Za skromen zaslužek. Prišlo je do stavk in stavk — do revolucij. S tem pa tudi do svetlejših časov za delavca. "Uveljavil je svoje pravice in dosegel osem-urni delavnik. Danes živimo že v času, ko se da .z minimalnim delovnim časom narediti in zaslužiti prav toliko in še dosti več kot takrat, ko je bilo treba delati noč in dan. Delavčeve roke so zamenjali stroji, avtomati. Čc pogledamo konkretno, se to že v praksi izvaja. To zagotavlja tudi naša ustava. Delovni kolektivi ugibajo, kako bi z boljšim gospodarjenjem, z boljšo notranjo organizacijo dela, skrajšali svoj delovni čas. Izkoristiti je treba notranje rezerve. TODA KAKO? To je danes tema razgovorov v skoraj vsakem delovnem kolektivu na Gorenjskem. Ponekod se to žc dokaj dobro izpeljali. Obiskali smo delovni kolektiv tovarne »SAVA« v Kranju. Tu imajo že prosto soboto. Delavci so zadovolini, ko so dva dni v tednu nrosti. Zanimivo je. kako so v Savi izpeljali 42:-urni delovni teden. Tehnično imajo urejeno tako, da so v vsakem mesecu tri sobote prosti, zadnjo pa delaio. Kot so nam povedali, že razmišljajo in strokovnjaki že delajo' na DELAVEC IMA PRAVICO DO OMEJENEGA DELOVNEGA ČASA. ZAJAMČENO JE, DA TRAJA DELOVNI CAS NAJVEČ 42 UR V TEDNU. Z ZAKONOM SE LAHKO DOLOČIJO POGOJI ZA SKRAJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA, IZJEMOMA PA SE LAHKO PREDPIŠE, DA TRAJA DELOVNI CAS V DOLOČENIH DEJAVNOSTIH ALI V DRUGIH Z ZAKONOM DOLOČENIH PRIMERIH ZA OMEJENO DOBO VEC KOT 42 UR V TEDNU, CE TO TERJA.POSEBNA NARAVA DELA. (Iz Ustave SFRJ) tem, da bi uvedli štiri izmene. Se- bi delali še kakšno soboto več v veda potem bi proste sobote in mesecu. To je POVSEM RA- nedelje odpadle, kajti stroji bi ZUMLJIVO, saj se ob tem, da so morali biti neprenehoma v po- šele uvedli 42-urni tednik lahko gonu. Vendar je vprašanje, če je zgodi kaj takega, tu tak sistem že primeren in ko- In koliko delavci zaslužijo v risten. »SAVI«? Toda o tem bi bilo za sedaj še preuranjeno govoriti. Delavci bodo o tem še odločali, kaj je bolje, ali sedanji sistem ali štiri izmene. Poglejmo, kakšni so rezultati ob sedanjem sistemu 42-urnega tednika. Pogovarjali smo se s sekretarjem tovarniškega komiteja Zveze komunistov v Savi ANTONOM ŠTIRNOM. Brž ko se je začelo uveljavljati načelo q uvajanju 42-urnega tednika, so strokovnjaki v tovarni TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV je že lani dal predlog, da letos v povprečju ne sme noben delavec v tovarni zaslužiti manj kot 30.000 dinarjev. Seveda so spet poklicali na pomoč strokovnjake in ti' so IZRAČUNALI, da je to popolnoma mogoče, in sicer ob naslednjih pogojih (seveda je to teoretično): družbeni načrt morajo izpolniti 100 odstotno, izmeta pa mora biti ob tem samo za največ 5 odstot- prišli do ugotovitve, da bi balo to kov. v »Savi« mogoče kar najhitreje Praksa, je že danes pokazala, da uvesti. Naredili so temeljite ana- se bo to lahko uresničilo. Rezul- lize organizacije dela in sploh tati gospodarjenja kažejo, da gospodarjenja ter predlagali ob- družbeni načrt presegajo. Zavest činski skupščini v potrditev da bi delavcev se tudi veča in vsak prešli na 42-urni tednik. Tega so uvedli s 1. »januarjem letos na podlagi rezultatov gospodarjenja v zadnjih treh mesecih lani. To je pokazalo, da bo mogoče narediti prav toliko tudi ob skrajšanem delovnem času. V zadnjih treh skrbi, da bo delo kvalitetno in s tem tudi izdelki. PRI VSEM SKUPAJ SE POJAVLJA SE ENA TEŽAVA, na katera so tudi računali ob prehodu na skrajšan delovni čas, namreč MISELNOST delavcev. Tako prevla- mesecih lani so presegli proizvod- duje mnenje, da če bodo manj njo za 14.5 odstotka. To jim je bila tudi osnova za prehod na skrajšani delovnik PRVO ČETRTLETJE TOD NOVIMI POGOJI DELA V TOVARNI SAVA JE MINILO ZELO UGODNO. Rezultati so se že pokazali. Seveda v začetku ni šlo vse gladko. Zaoral] so novo brazdo v delovnih odnosih. Zato tudi družbenega načrta v januarju le- delali, bodo tudi manj zaslužili Imamo drugod jz drugih kolektivov tudi primere, ko pravijo delavci: »NIKAR NAM NE SKRAJŠUJTE DELOVNEGA ČASA, RAJE DELAMO TUDI VEC, CE JE TREBA, SAMO DA BOMO VEC ZASLUZILI.« Zato je treba delavcem dokazati, da ni zaslužek odvisen od tega, koliko časa bo nekdo delal,' Mnogo avtomobilov, ki so sc namenili prek Ljubeljskega prelaza, nt premagalo hudega vzpona, tako da so se morali vračati M drugje poiskati poti v Avstrijo. Sedaj pa tega ne bo več treba, ker je za ves promet odprt Ljubeljski predor. Z vzpetino se bo pomeril le še tisti, ki bo hotel preiskusltl moč svojega stroja. tos niso izpolnili. Vendar zaradi marveč kako. Potrošnik se nikoli tega niso vrgli puške v koruzo. ne vpraša, koliko časa so izgubili STROKOVNJAKI IN DRUGI so v tovarni, da so narediu čevlje, sc usedli in še enkrat temeljito platno ali avtomobil, marveč bo preštudirali, kakšne težave in po- vsak gledal samo dvoje: kvaliteto manjkljivosti so se pojavile. Te in ceno. so kmalu začeli odpravljati. Druž- MI VSI VEMO, DA NAŠ DELA- beni načrt so v prvem tromesečju VEC, KT JE HKRATI TUDI PO- izpolnili in fizični obseg proizvod- TROSNIK, TO DOBRO ve, ven- njc povečali za okoli 14 odstotkov, dar je morda včasih pri njem Za vsako četrtletje vnaprej izde- malo nezaupanja. Za to so stro- lajo podrobpn načrt dela. Toda kovnjaki in prav naloga teh je, UPRAVNI ODBOR V PODJETJU da se ukvarjajo z vsemi temi pro- JE TUDI .SKLENIL, da za vsak blemj in prepričani smo, da bodo primer, če bi karkoli prišlo, da tudi to NJIVO DClBRO ZORALI. ne bi mogli izpolniti načrta, da MILAN 2IVK0VIC prodam Prodam les za ostrešje stanovanjske hiše. Jeraj, Kokrica 210, Kranj 1833 Prodam rabljeni les za ostrešje. Vopovlje 7, Cerklje 1829 Ugodno prodam cementno strelno opeko, ostrešje, traverze, sla-nioreznlco, seno, gnojnlčno črpalko (pumpo). Šenčur 191 1875 Prodam kravo za dopitanje in kokljo s piščanci. Naslov v ogl. oddelku 1876 Prqdam 4 nove gume 600x16 In •no kompletno konjsko opremo Janez Krč, Kokrški log 10, Kranj 1877 Prodam moped po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1878 Prodam slamoreznico s puhal-nikom ln transmisijo čistilnik (pajkelj) z mrežami. Poizve se Cesta na Klanec 5, Kranj 1879 Prodam prašiča 30 kg težkega. Voglje 79, Šenčur 1880 Prodam nov italijanski globok voziček. Naslov o oglasnem oddelku 1881 Prodam Primo 150 ccm. Ogled popoldan. Anton Oman, Suha 71, Šk. Loka 1882 Prodam montažno garažo. Olše-vek 1, Preddvor 1883 Prodam dobro ohranjeno NSU Prlmo, tudi na ček. Franc Muršec, Mandcljčeva 8, Kranj 1885 Prodam enostanovanjsko hišo z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 1885 Prodam moped Collbrl za 72 tisoč dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1886 Prodam kravo bohlnjko s teletom. Strahinj 65, Naklo 1887 Predam še v dobrem stanju motorno slamoreznico. Zalog 5, Cerklje 1888 kupim Kupim takoj ali do jeseni vse-Ijivo stanovanje, ali hišo v Kranju aH bližnji okolici. Ponudbe oddati z opisom in navedbo cene v oglasni oddelek pod »Gotovina« 1806 Zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice MARIJE GALICIC se zahvaljujemo vsem organizacijam, katerih predstavniki so se udeležili pogreba, darovalcem vencev in vsem, ki 80 jo spremili na zadnji poti. žalujoči: mož Urban, hčerke In sm z družinami ter ostalo sorodstvo« Zerjavka, 27. aprila 1964 Prodam Fiat 600 Gorice 31, Gol- Prodam 2 pujsa 30 do 35 kg tež-nik / 1889 ka ln 5 malih 6 tednov starih. Prodam dobit, ohranjeno pro- Bre* ob Savi 4" Krat^ 3 1846 stostoječo banjo, emajlirano in leseno montažno garažo, (macesen). Ogled od 15. ure dalje. Cetinski, Partizanska 4, Kranj 1890 Prodam 1000 kg odličnega sena. Lap, Koseze 7, Vodice 1891 Prodam dobro ohranjeno moško kolo Menapake na 4 prestave In radio Telefunken. Pavle Erznož-nik, Koroška 53, Kranj 1901 Prodam kbmpletna motorna kolesa. Zabjek, Rudnik 13, Ljubljana 1902 Prodam cilinder za novo La-> breto z batom. Zgornje Bitnje 35, Zabnica 1903 Prodam motorno kolo NSU Primo v dobrem stanju. Ogled v nedeljo. Višnar, Partizanska 20, Kranj 1904 Prodam dobro ohranjen namizni štedilnik. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 1905 Ugodno prodam lepo spalnico (trd les) z modroci in trodelno omaro. Resnik, Hraše 34, Smlednik 1906 Prodam dobro ohranjeno Lam-breto L 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 1907 Prodam rabljeno sobno opravo. Prešernova 4, Kranj 1908 ostalo ktUMia se najlepše zahvaljujem tov. Ančki Gašperšlč, upravnici vrtca na Planini in vsemu kolektivu, ker tako lepo vzgajajo otroke. Vsako leto 19.4. (dan smrti ln 1. 11. peljejo otroke na grob moje padle hčerke Cilke (Tatjane), nesejo cvetja in prižgejo svečke. Terezija Odar, Savska cesta 36, Kranj 1815 Nudim stanovanje in hrano dekletu za pomoč v gospodinjstvu Naslov v oglasnem oddelku 1817 Želim spoznati kmečko dekle z malim posestvom v svrho ženitve. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Srečni zakon« 1820 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža in očeta ŠTEFANA HUDOBIVNIKA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nas tolažili. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju ZD Kranj, dr. Hribemiku, sestri Beati iz Naklega, vojaški bolnici Ljubljana, posebno pa še vsem na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki ste mu s toliko skrbjo skušali rešiti življenje in nam ga ohraniti. Hvala za pozornost in pomoč vsem sosedom in sorodnikom, gospodu župniku za tolažilne poslovilne besede m spremstvo, kolektivu in sind. podružnici Iskra Kranj, KZ Naklo in Gorenjski oblačilnici Kranj. Vsem še enkrat prisrčna hvala Globoko žalujoča žena Lojzka z otrokoma Marinko ln Štefanom ter ostalo sorodstvo Naklo, dne 27. 4. 1964 ZAHVALA Ob bridki Izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VINKA ČELEŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v njegovi težki bolezni tolažili in mu lajšali trpljenje. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za njegovo požrtvovalnost, enako tudi gospe Rodičevi, ki jc tako materinsko skrbela zanj ob najini odsotnosti. Dalje sc najlepše zahvaljujemo tov. Skoku in tov. Torkarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru Svobode in godbi. Topla zahvala za izrečeno sožalje, za darovanje cvetja in vsem ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Preveč vas je, ki ste nam v tako težkem trenutku priskočili na pomoč, da bi se zahvalile vsakemu posebej, zato Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena Meta s hčerko Anko in Magdo z družino, ter brat in sestra z družino Gorenjci! blagovnica Mizarskega pomočnika In vajenca za stavbena ln pohištvena dela sprejmem takoj, plača po dogovoru, stanovanje in hrana preskrbljena. Jože Pcternelj, Škofja Loka 1851 Podpisana Mana Silec iz Drago-čajne, preklicujem obrekljive besede, ki sem jih raznesla o Mat-kovlč Štefki lz Kranja, Trojar-jeva 40 1852 V. F. In K. F. izjavljava, da bo vsak, ki bo širil neresnične govorice o razmerju med K. F. in F. V. kaznensko preganjan 1392 Valvazorjev dom pod Stolom bo •dnor oskrbovan od 30. aprila dale. Roblekov dom na Begunj šči-1 bo odprt od 30. aprila do 3. maja ter vsako soboto popoldne ln nedeljo v maju; redno pa bo koča oskrbovana od 1. junija 1964 dalje. PD Radovljica 1893 Dam v najem mizarsko delavnico s stroji ln stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku 1894 Od Cerkelj do Brnikov sem Izgubil zadnji sedež za moped. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne pri Kepic (Boštic), Zg. Brniki 37, Cerklje 1895 V nedeljo, dne 24. 4. sem Izgubil na cesti na šmarjetno goro od Sedla do vrha svetlobni merilec (foto pribor). Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 1896 Sprejmem pošteno dekle aH mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu pri eni sami osebi. Stanovanje nudim brezplačno ostalo po dogovoru. Nastop takoj! Naslov v oglasnem ddelku 1897 Osebe, ki so nas iskale 19. in 21. t. m. Poljanska cesta 49, Škofja Loka, prosimo, da se ponovno zglasljo pismeno z naslovom,, da jih mi poiščemo aH dobimo. 1898 Nudim brezplačno stanovanle upokojenki, ki bi šla na deželo. Ponudbe oddati pod »Mirno življenje« 1899 Prosim cenjene stranke, da dvignejo svoje ure prinesene v popravilo pred tremi meseci In nazaj, v roku 1. meseca. R. Rus, urar, Kranj 1900 Dobro plačam žensko, Vi bi dopoldne kuhala in opravljala druge gospodinjske posle. Naslov v oglasnem oddelku 1909 objave Dežurna služba veterinarjev T mesecu maju 1964: Od 1* do 9. maja Rus Joža Cerklje, telefon 26-95 Od 9. do 16. maja dr. Franc Ru-tar, Kranj, Planira 4, telefon 27-04 Od 16. do 23. maja Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 20-70 Od 23. do 30. maja Rus Jože Cerklje, telefon 26-95 Od 30. maja do 6. junija dr. Franc Rutar, Kranj, Planina 4, telefon 27-04. ČESTITKE Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok čestitajo za 1. MAJ vsem delovnim ljudem Gorenjske, posebno pa dekletom, domačim, in znancem: lz VP 4036/8 lz Petrov-ca-Skopje Janez Žumcr; lz VP 7046 — Lcskovac: Franci Knific, Lojze Skerjanc, Lado Vrhovnik, Jože Tarman in Frnest M'akar; lz VP 6731/6 Iz Knina: Ivo Šublc, Peter Trobec, Dušan Bakan, Franc Vrečko, Robert Stiper; iz VP 1338/13 iz Zagreba: Metod Potočnik, Janko Krt; Iz VP 5454 Iz Kiseljaka pri Sarajevu: Janez Debeljak, Jože Cerar in Polde Zupan KRANJ, Titov trg?, poleg Prešernovega gledališča, vam nudi usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, zaščitna sredstva, plastične mase, uvoženo blago —. plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo KOVINAR — tovarna tekstilnih strojev Kranj, sprejme § za šolsko leto 1964/65 več vajencev za učenje naslednjih poklicev: — orodjar — rezkalec N — kovinostrugar — strojni ključavničar —«klepar Vajenci prejemajo razen običajne še posebno nagrado, katera je odvisna od učnega uspeha. Interesenti naj lastnoročno napisane vloge dostavijo do 15. maja 1964 v tajništvo podjetja. Vlogi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice IVANE SEKNE se toplo zahvaljujemo dr. Juliji Majerju, gospodom duhovnikom in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Francka ln Micka, sin Francelj z, družinami in ostalo sorodstvo Delovni kolektiv H Medzadružno lesno industrijskega podjetja »CEŠNJICA« na Češnjici p. Železniki iskreno čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k prazniku 1. maja. Obenem priporoča svoje kvalitetne izdelke ' Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništva in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: greda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnik« 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. V četrtek, dne 30. aprila odpiramo novo moško modno trgovino MODA v Kranju, Titov trg 15 (v stavbi dr. Fajdigs.) * Trgovina Je založena z moškim perilom, pleteninami, srajcami klobuki, kamgarni in ostalim moškim modnim blagom. Priporoča se Trgovsko podjetje ELITA Kranj Obvestilo Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo drugo cepljenje proti otroški paralizi, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju za otroke rojene 1. 1. 1963 do 31. 11. 1963 ter vse starejše, ki še niso bili popolno cepljeni. S seboj prinesite vabilo, izkaznico o cepljenju in žličko. Za one, ki so imeli vabilo od 20. 4. do 24. 4. Otroški dispanzer Kranj 11.5.1964 od 8. do 12. ure od 14. do 18. ure Vrtec Golnik 12.5.1964 ob 7.30 šola Gorice 12.5.1964 ob 8.30 šola Tnrtenik 12.5.1964 ob 9. uri Zdravstv. postaja Preddvor 12. 5.1964 ob 9.45 Šola Kokra 12.5.1964 ob 11. uri Zdravstv. postaja Jezersko 12.5.1964 ob 12. uri Krajevni urad Zabnica 12. 5.1964 ob 14.30 Zdravstv. postaja Stražlšče Zadružni dom Naklo 13. 5.1964 ob 14. uri Zadružni dom Kokrica 13.5.1964 ob 15^ uri Šola Predasi je 13. 5.1964 ob 16.30 Zadružni dom Visoko 13.5.1964 ob 18. uri Zdravstv. postaja Cerklje 14.5.1964 od 8. do 11.3t) Šola šenturška gora 14.5.1964 ob 13.30 Šola Zalog 14.5.1964 ob 15.15 Zadružni dom Velesovo 14.5.1964 ob 16. uri Šola Besnlca 15. 5.1964 ob 7.30 12.5.1964 od 15.30 do 18. ureGostilna NemUJe Gasilski dom Hrast je 13.5.1964 ob 7.30 šola Trboje 13.5.1964 ob 8.15 Šola Voklo 13. 5.1964 ob 8.45 Posvetovalnica Šenčur 13.5.1964 ob 9.45 Posvetovalnica Žeje 13.5.1964 ob 11.15 šola P od brez je 13.5.1964 ob 12. uri 15.5.1964 ob 8. uri šola PodbHca 15. 5.1964 ob 8 JO šola Pševo 15.5.1964 »b 10. uri Posvetovalnica Mavčiče 15.5.1964 ob 10.30 Mladinska knjižnica, Zasavska c. 10 15.5.1964 ob 11.15 ZDRAVSTVENI KRANJ DOM Občinski sindikalni svet Kranj Ob 1. maju, prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem, sindikalnim podružnicam ln družbeno političnim organizacijam *%/%+$$8 KAR VESLO ZDAJ V DLAN! Prvonr jsk' zapis iz žirovske Alpine SP = ŠD nov zvon. Pri prevozu pa se je čoln zazibal in zvon se je prevalil v vodo. Nihče več ni mogel pomagati. Zvon se je naglo pogreznil v globino. Takoj so poklicali dva potapljača iz Trsta. Več dni sta se zaman spuščala v globino. Takrat smo se jima vsi čudili, kako sta mogla tako dolgo zdržati pod vodo. Zunaj so jimp s pomočjo nekakšnega meha dovajali zrak, onadva sta pa po posebni vrvici sporočala, naj ju potegnejo na površje. No, kakor tisti Katujčar, ki so ga spustili globoko v kevdrc, da bi se prepričal, če res sam vrag biva notri. — Zastonj sta se trudila — zvona nista nikoli našla. Povedala sta pa. da notri na dnu leži potopljeno polno različnih stvari, pa še nekakšno čudno drevje raste; blata pa je toliko, da bi se kmalu po-greznila vanj. Kdo bi jima zavidal tako nevarno početje, silili pa smo vendarle vanju, toda prav rada sta jo ubrala nazaj v Trst.<< Ko je stekla železna cesta ... Ne bi skoraj verjeli, da je bil promet po jezeru včasih pred petdesetimi leti mnogo bolj živahen kot danes. Takrat so imeli na Mlinem kakih 30 velikih čolnov, ki sta jih navadno poganjala po dva čolnarja. Bili pa so precej drugačni od današnjih plitvic. Imeli so bolj oglato obliko, dolžine 6 metrov, široki pa so bili do 1,80 m. Danes imajo na Bledu le 11 večjih čolnov ali plitvic, ki jih upravlja 11 čolnarjev. Ko je leta 1906 stekla železnica TRST—DUNAJ tudi po Gorenjski, so navalili na Bled obiskovalci s Primorske, Italije in iz Avstrije. Bledu se je to zelo poznalo. Tudi turizem se je naglo širil. Z Dunaja je takrat vozil brzi vlak le 9 ur. Dela je bilo polne roke, čolnarji so imeli celo svojo organizacijo in so bili zelo enotni. To se je izkazalo, ko so vodili pravdo proti SINDIKALNA PODRUŽNICA JE ŠPORTNO DRUŠTVO — pove razšifriran naslov pričujoče reportaže in povrh vsega še popolnoma ustreza resnici. Sindikat tovarne čevljev Alpina iz Žiri namreč vzdržuje skoraj vso telesno-kulturno dejavnost tega kraja, saj podpira tri športne sekcije in v njih več kot sto športnikov. Razen šahovske, smučarske in judo sekcije v okviru tega podjetja, je sicer pod streho Partizana v Zi-reh še odbojkarska vrsta, ki pa le bol alj manj životari in zato v Alpini žc razmišljajo, če bi jo vzeli kar za svojo« ... Niso tako pogosti primeri, da bi se kakršen koli delovni kolektiv tako živo zavzel za šport in rekreacijo svojih delavcev, kot se Đ rodnik je tisti, ki brodi po vodi. Beseda ima nekak arhaičen prizvok, spominja pa nas na sivolasega starca, ki sam samcat ždi v brodu in se truden opira na veslo ter čaka, da ga bo kdo zmotil iz zamišljenosti ali zaspanosti. — Toda brodnik ni samo tisti, ki z veslom ali z drogom brodi po vodi; v novejšem času, kakor bi lahko imenovali tudi sedanjega, poznamo čedalje več takšnih brodnikov, ki znajo z vsemi štirimi zelo dobro odrivati vodo, da se obdrže na površini, toda celo brez vsakega pripomočka: broda, vesla, droga ali flosa. Pravzaprav pa je to znal tudi že najstarejši Človek, ko je bival na mostišču. Pred stoletji so brodarili s ilosi Zgodovina brodarstva prav tako sega daleč v sivo preteklost. Človek je že od nekdaj premagoval reke in jezera, no, pa čeprav je za začetek vrgel v vodo debelo bruno, ki ga je prav izvrstno obdržalo na površini. Ljudsko izročilo o blejskem čolnarstvu pravi, da so nekdaj pred stoletji brodarili po jezeru s flosi ali s posebnimi preprostimi napravami, ki bi jih lahko tudi imenovali les na les! JANEZ VIDIC ali LEDRAR.1EV OCE Z MLINEGA, zibelke blejskega čolnar-stva in turizma, pripoveduje, da ve za 5 gospodarjev nazaj, to pa je domala 300 let, kako so v njegovi rodovini čolnarili oče, ded, pfaded in še prapraded ... Za pet LEDRAR-JEVIH rodov zanesljivo govori ustno izročilo, kako so si izročali sprva brodarske, kasneje pa čolnarske pravice iz roke v roke. Ledrarjev oče je star sedemdeset let in je že pred dobrim desetletjem prenehal čolna-riti, nadaljeval je sin, pa tudi ta je že oddal posel drugim ... Mlinani — čolnarji s pisano pravico MLINANI so že od nekdaj izkušeni čolnarji. Čolnarjenje jim je bilo blizu že zaradi lege ob jezeru. Kot pripovedujejo, so si uradne pravice za čolnarjenje pridobili nekako sredi prejšnjega stoletja s posebnim servitutnim zakonom. Teh pravic pa sprva niso bili prav posebno veseli, ker jih je zakon po drugi strani prizadel, Namesto gozdov, ki so jih razdeljevali kmetom v drugih vaseh, so Mlinani dobili pravice nad vodo in od tega časa naprej so postali poklicni čolnarji z vsemi pravicami in dolžnostmi. Osemnajst družin v vasi si je lahko popolnoma lastilo pravice, še danes zatrjujejo na Mlinem stari ljudje, da so bili tedaj bolj prizadeti kot obdarovani, saj vas skorajda nima gozdov. Ce začetek ni preveč obetal, pa se je kasneje izkazalo, da se čolnariti vendarle izplača. Romarjev in turistov, gosposkih in revnih, je bilo čedalje več in kmetje čolnarji so sredi dela na polju odhajali k jezeru in vneto poprijemali za vesla. Sprva se jim je zdel takšen posel malce odveč, saj se ni spodobilo opuščati delo na polju in prevažati nafvadne romarje in »brezdelne« ljudi. Tpda soseska se je na tak način življenja kmalu privadila. Z brodarstvom je cvetel tudi turizem Že v desetletju pred 1. svetovno vojno je turizem z romarstvom na Mlinem naglo napredoval. Gradili so nova poslopja, hotele in vile. Med obema vojnama pa je promet kat zacvetel in na Mlinem je dnevno bivalo do 800 gostov. To prijazno naselje ob jezeru, z izredno lego, je postalo žarišče vsega blejskega turizma. Glavno besedo sta imela pri tem hotela, ki jih danes ni več — CENTRAL ln PETRAN, pa tudi Štarkelj in številne vile ob jezeru. K razcvetu turizma pa je veliko pripomoglo tudi čolnarstvo, predvsem pa izredna lega in urejenost. Z Mlinega je bila odskočrlt deska na Otok. Ob obali so imeli dve čolnarski lopi, kopališče in raznovrstne naprave za razvedrilo gostov. Med drugo svetovno vojno je čolnarstvo naglo .pojemalo, zamrl pa je tudi turizem na Mlinem. Po vojni pa se ni več opomogel. Podirali so stavbe in nekdanje turistične objekte, nekaj pa jih še stoji. .Potapljača iz Trsta sta se trudila zaman Janez VIDIC se spominja številnih dogodivščin iz svoje dolgoletne čolnarske prakse. Življenje na vodi je bilo prijetno; iz dneva v dan je prinašalo marsikaj zanimivega, česar drugi ljudje niso doživljali. — O blejskem zvonu, ki je potopljen na dnu jezera, je ljudsko izročilo spletlo številne zgodbe in pripovedi. O tem je Janez Vidic vedel povedati naslednje: »Ne vem prav natanko, zdi se mi pa, da je bilo leta 1904. Star sem bil 10 let. Takrat sta bivala na Otoku mežnar Zerovec in župnik Jereb, ki je imel papagaja, ki jc vsakogar pozdravljal in mu zaželel dobro Blejski čolnarji peljejo zvon, ki zvoni samo v pravljicah Zaslužili smo za kruh, pa še kak krajcar za priboljšek! »Cesa se še kaj dobro spominjate iz časov, ko ste brodarili po iezenu?« »O, to pa to, tega je bilo več kot pa bi si človek mogel zapomniti. No, nadvse imenitno pa je bilo na cesarjev god 17. avgusta. Takrat je bil Bled ves na nogah. Sam sprevod je bil dolg od dvorca na Mlinem pa tja do konca Bleda. Ljudje so nosili zastave, lampiončke, peli so in deklamirali: »BOG OHRANI, BOG OBVARJI NAM CESARJA, AVSTRIJO!« Pri Zdraviliškem domu pa so igrale godbe in dva kapelnika sta prišla za to priložnost naravnost z Dunaja. Vozili smo imenitne ljudi »Ja, prevažali smo različne ljudi in gospodo in med njimi samega cesarja Franca Jožefa, ki se je dvakrat mudil na Bledu. —'■ Pa tudi s kraljem Aleksandrom sem govoril, vidite, s samimi imenitnimi ljudmi. To pa je bilo takrat, ko je gorelo na Selu. Vsi gasilci smo hiteli 1«jakaj na pomoč. Ko sem ravno poleg brizgalke privijal cev, se nenadoma oglasi neznan glas: ŠTO RADITE? Debelo sem pogledal in spoznal Aleksandra. Najbolj imenitno pa je bilo takrat, ko se je možila cesarjeva hči. No, pa kdo bi obdržal vse te reči v glavi! Za nas je bilo važno, da smo zaslužili za kruh in še kak krajcar več za priboljšek. Samo da je veslo dobro odrinilo, pa da smo imeli vožnje!« lastniku nekaterih blejskih hotelov, gradu in Otoka Jfcendu, ki je edini imel tudi svoje čolnarje. ^Mlinski čolnarji niso dovoljevali nobene samovolje v vodnem režimu po je-v.em. Imeli so skrbno izdelan pravilnik o redu in čolnarjenju in pisane pravice in dolžnosti. Imeli so poseben srenjski odbor, ki ga je dolga leta vodil JANEZ PAZLAR. Pri tej hiši imajo ohranjene še vse listine. — Ko je nekoč vrgel v jezero neki PRAPROTNIK z Bleda motorni čoln in z njim poskušal vozariti za lastnika Kendo, so se Mlinani odločno uprli. Vodili so dolgo pravdo in jo tudi dobili. Motorni čoln so morali spet potegniti iz vode. Seveda pa brez glavarja iz Radovljice ni šlo. Ta je hotel sam preizkusiti koristnost ali škodljivost nove motorne naprave. 18 ljudi je stopilo v motorni'čoln, toda ko so povečali hitrost, je pričela voda pljuskati v čoln in špricati po ljudeh. Celo okrajni glavar je bil ves moker, zato je v jezi prepovedal uporabljanje motornega čolna. Od tistih dob dalje niso dovoljevali vožnje z motornimi napravami, pa ne zavoljo pone-srečnega glavarjevega poizkusa, marveč zategadelj, ker so spoznali, da to škoduje čistoči jezerske vode. MLINANI čolnarljo na Blejskem jezeru še dandanes. Od 11 plitvic ali velikih čolnov, jih imajo v rokah devet, dva čolnarja pa sta prav z Bleda. — Torej se je nekdaj pisana' in tako spoštovana tradicija ohranila prav do današnjih dni. \ JOŽE BOHINC Ilustriral JANEZ RAVNIK je sindikalna podružnica Alpine, ki za sve to letno nameni okrog 650 tisoč dinarjev. Obiskali smo podjetje ter s predstavniki sindikalne podružnice in športnih sekcij sedli za mizo. Za uvod je predsednik sindikata Janez Oblak dejal, da jim nj žal tega denarja, saj so tisti, ki se ukvarjajo s športom, v glavnem tudi najboljši delavci. Že samo to, da z njimi nimajo nikakršnih problemov, jih je prisililo k razmišljanju, da bi prav za vse zaposlene pripravili med odmori posebno razgibalne vaje, ki bi nedvomno pripomogle k boljšemu počutju delavcev in zato tudi k večji produktivnosti. Vsekakor je ta zamisel vredna upoštevanja, saj menda nikomur, ki jo je uvedel, ni žal za ta korak. Nekako pred petimi leti je Alpina v prenesenem pomenu besede postala tudi športno društvo. Delavce je telesnokulturna dejavnost pritegnila, čeprav so imeli za vadbo in tekmovanja slabe pogoje. Počasi se je zadeva začela obračati na bolje in so se iz tega dosedaj razvile tri precej močne športne sekcije. Zato o vsaki nekaj besed. MOČNI FANTJE, DA MALO TAKIH Ko so se fantje v Alpini navdušili za japonsko mehko umetnost Razgovora o športni dejavnosti v Alpini so se udeleži« — vodja judo sekcije Franc Volf, vodja smučarske sekcije Tone Oblak, došlico. Takrat so hoteli prepeljati na Otok vodja Šahovske sekcije Ivan Capuder ln predsednik sindikalne podružnice Janez Oblak. — judo, najbrž niso mislili, da bodo tako hitro napredovali. Bili so tako zavzeti, ko so se metali po blazinah v telovadnici, da so kmalu začeli prekašati sami sebe in so morali na pomoč poklicati poznanega tekmovalca Marjana Mačka. Naučil jih je toliko, da so z mladinsko vrsto odšli na nekatera tekmovanja, ki so jih pripeljala v republiško ligo, kjer so še danes. Zirovci so žc po naravi krepki, zato jih je judo, kjer tudi moč in krepost veliko pomenita, silno pritegnil. Zanj so se začeli zanimati tudi pionirji, ki prej niso dali miru, da so jim organizirali sekcijo, kjer se učijo osnovnih prijemov. »Največji problem, s katerim se dan za dnevom srečuje 45 ju-distov Alpine,« nam je začel pripovedovati vodja sekcije FRANC VOLF »pa so še vedno denarna sredstva. Sodelovanje v republiški ligi, kjer smo vezani tudi na potovanje v Maribor ln druge kraje, velja nič manj kot 280 tisoč dinarjev. Zelo bi potrebovali tudi lastnega trenerja, da bi lahko hitreje napredovali. Ker sindikalno podružnico Alpine vsako leto omolzemo za pol milijona dinarjev, bi bili zelo hvaležni tudi občinski zvezi za telesno kulturo Logatec, če bi prispevala svoj delež za naše boljše uspevanje.« POMOČ V SMUČARSKIH ČEVLJIH Smučarska sekcija je v Alpini zaživela pred tremi leti. Vanjo se ju kljub slabima zimama, ki sta sledili, takoj vključilo' precej smučarjev, tako da jih je sedaj V Alpini že več kot 30. Razen tega so se sekciji pridružili tudi šolarji, tako da ima za prihodnje še lepe možnosti kvalitetnega razvoja, d Prav to pa je smučarjem Alpine v mislih, kadar začno govoriti o sebi. Ce jim sindikalna podružnica ne bo mogla nuditi več kot 50 tisoč dinarjev na leto (računajo namreč, da bodo potrebovali več; še posebno, če bodo pričeli gradili tako zaželeno 50-metrsko skakalnico), potem bodo podjetje zaprosili še za nekaj smučarskih čevljev, ki jih alpina pošilja na vse jugoslovansko tržišče. To namero am je izdal vodja TONE OBLAi ki je ves v ogn-jfu, če je reč o smučanju. V Žireh bomo ustvarili kvalitetno smučarsko vrsto ,saj smo kot rojeni za smuči. Naša rojaka, ki sta že mnogokrat zastopala državne smučarske barve, gotovo poznate — to sta Roman Seljak in Oto Gi-acomelli. Nekaj pa res moramo napraviti, saj je bilo za štiri tekmovanja, ki smo jih priredili letos, izredno zanimanje. Razen skakalnice pa se bomo lotili tudi proge za veleslalom od planinske postojanke na Goropekah do Žiri.« NAŠLI SO POTREBNI PROSTOR Pa tudi s šahom se v Alpini ukvarja okrog 30 delavcev, ki so pred kratkim dobili svoj prostor v sindikalni sobi. To je torej najmlajša športna sekcija v Alpini, vendar ima vedno več pristašev. Ostalim Zirovcem, ki obvladajo prestavljanje figur, so napovedali dvoboj — in zmagali le z 11:9, vendar pravijo, da bo že prihodnjič boljše, šahisti se zbirajo v svojem prostoru trikrat na teden, •pravijo pa, da bi se radi še večkrat. V teku je namreč izbirni turnir za reprezentanco, ki bo sodelovala na več tekmovanjih, zato bi vsak rad pokazal, kaj zmore. Oglasil se je predstavnik šahovske sekcije IVAN CAPUDER: »Za Igro je zelo veliko zanimanje tudi izven naše .tovarne, tako da bi krog prav kmalu lahko razširili* če bi imeli možnosti za to. SIcer pa smo že tako stali podružnico sindikata skoraj 100.000 dinarjev. Tudi turnirji v Tržiču, Kranlu, na Vrhniki ln v republiškem merilu v Velenju, ki se jih mislimo udeležiti, ne bodo zastonj.« # Športno življenje v A'pini jc % torej zelo živahno. Sindikalna # podružnica sc zaveda pomena # te dejavnosti, zato ne štedi # mnogo,* ko jo podpira, čeprav t ta pomoč zaide tudi prek ogra-O je tovarne. Alpina je namreč 9 postalo tudi športno društvo 9 in je pravzaprav namesto lo-4$ gaške občinske zveze Za teles-$ no kulturo in društvo Partiza-© na prevzela breme (ki pa se $ utegne obrestovati) na svoje O rame. Tako njena sindikalna po-O družnica tudi že razmišlja, če # bi poskrbela še za oribojkar- # sko sekcijo. V tovarni je prt" Q cej zanimanja za to panogo # in bi kmalu tudi iz vrst aeiav" 9 cev dobila mnogo privržencev # To potrjuje tudi obrobni po- # datek, da so lani na hitro rok* 9 sestavili odbojkarsko moštv<» # ki pa je na splošno presenc- # čenje na občinskem turnirju osvojila pokal... JOŽE ŽONTAU