THE PROCESSING OF SMALL-SIZED CONIFEROUS ROUND WOOD INTO BEAMS Summary One of the ways of wood processing is the manufacturing of beams of small-sized coniferous round timber. ln the Forest Enterprise Kočevje, they are manufactured in two ways: - by means of planing, they are manufactured in the Dobrepolje (BOAL Lašče) planing works, - sawn beams are manufactured in the Meles sawing works in Ribnica (BOAL Jelenov žleb). The purpose of this article is to present the wood yield, the time necessary for beam manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the economic performance of the manufacturing and the differences between the planed and sawn beams. The manufacturing of planed beams was researched in Dobrepolje and that of sawn beams in the Meles sawing works in Ribnica. The studies and observations were going on for twelve days and they we re carried out by four working tea ms. The average wood yield highly depends on the round wood diameter and it diminishes with the increasing of the diameter. The method of the manufacturing of beams influences the dif- ferences in the average wood yield. ln beam planing, the average yield totalls 72.73% and in be am sawing 57.12 %. The average time consumption for the manu- facturing of 1 m of a beam is in close relation to the diameter of the round wood and it increases with increased diameter. The differences in the average time consumption for the manufacturing of beams are influenced by the method of manu- facturing. The average wood yield and the average time consumption for the manufacturing of planed be am s are ach ieved at the di am eter of 15--16 cm and in sawn beams at the diameter of 19-20 cm of rou nd wood. Oxf.: 945.31 Effective time in plane beam manufacturing amounts to 42 % and in sawn beam manu- facturing to 49 %. Both valued are too low. They could be increased by better organization in the process of beam manufacturing. . The performance of sawn beam manufactunng totalls 12.33 m3/day per team i.e. 694 m/day and in plane manufacturing 14.66 m3/day or 1018 m/day. The testing of the average performance achieved by a worker did not prave any dif- ferences between the beam manufacturing methods. Due to a higher wood yield and smaller time consumption in the manufacturing of beams of smaller diameter, it is more profitable to manufacture beams of smaller dimensions. The performance of beam manufacturing, measured in m increases and the performance measured in m3 decreases. Consequently, it would be wise to set the piece work standard in m of beams/day. This provides stimulation for workers to manufacture beams of round wood of smaller dimensions. The results of the economic calculation proved, that the production of sawn beams is 2,32 times more economic than that of planed ones. LITERATURA IN VIRI 1. KOTAR, M.: Statistične metode, izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana 1977 2. KRIVEC, A.: Organizacija dela v gozdni proizvodnji, Ljubliana 1974 3. LIPOGLAVSEK, M.: Gozdni proizvodi, Ljub- ljana 1981 4. TURK, Z.: Metodika kalkulacij ekonomično­ sti strojnega dela v gozdu, Ljugljana 1975 5. ZORE, J., VILHAR, Č., JUZNIČ, B.: Izdelava tramov na skobljarni v Dobrepolju, študija, Koče- vje 1988 ~ 6. ZORE, J., BARTOL, M., JUZNIČ, 8.: Izde- lava tramov v žagalnici Meles - Ribnica, študija, Kočevje 1988 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani Ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani Jože KOVAČ* O UVOD Okrogle obletnice so zanimive predvsem zato, ker se v desetletnem obdobju marsi- kaj zgodi. Med jubilanti, ki smo skupaj * Prof. dr. J. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU. 306 G. V 7-8/89 preživeli mladostna leta, in to študentska, pa to še posebno ·velja. Če pa je to že štiridesetletna obdobje, se spremembe to- liko stopnjujejo, da postanemo do njih spoštljivi in jih z vso potrebno pozornostjo začnemo obravnavati. še več, začnemo jih negovati in jim pripisovati vse večji pomen in vrednost. Z leti se namreč vedno bolj oziramo nazaj in dogodki iz preteklosti nam postajajo vedno bolj zanimivi, dragi in blizu. Ker je tudi naša prva generacija gozdarskih diplomiranih Inženirjev v Ljubljani na Go- ldarskem oddelku takratne Agronomske in gozdarske fakultete natanko takšna kot dru- ge, vendar pa za sebe nekaJ posebnega, ln ker številka 1 v generaciji nekaj pomeni, se bomo te obletnice spomnili tudi tako, da bomo spregovorili o sebi, o naših študent- skih letih, o študiju gozdarstva, o naših profesorjih ln morda še o čem. 1 NASTANEK GOZDARSKEGA OD· DEL KA Leto 1949 je bilo v znaku velikih družbe- nih in gospodarskih sprememb. Obnova porušene domovine Je še vedno trajala. Edino bogastvo, ki je bilo tedaj takoj na razpolago, je bil les v naših gozdovih, ki je moral zato nositi največjo težo pri obnovi porušene domovine. Zato ni naključje, da l;)e je tudi v Sloveniji Intenzivno razmišljalo, da bi se omogočil študij gozdarstva do najvišje stopnje izobrazbe. Gozd oz. les je tedaj dobil v družbi zelo visoko ceno. Go- spodarjenje 2: njim je pomenilo ohranjanje tega bogastva za tekoče gospodarske po- trebe ln za prihodnje rodove. To pa bi la.hko zagotovili le strokovnjaki, ki bi znali to bogastvo tudi ohraniti in plemenititi. Tako so na Ministrstvu za gozdarstvo SloveniJe razmišljali že leta 1947, da se za potrebe Slpvenije ustanovi visokošolska us- tanova za študij gozdarstva. Končno po- budo za skupno fakulteto za agronomijo in gozdarstvo je dal 1948. leta tedanji zvezni minister za gozdarstvo dr. V Čubrilovic. Vlada LAS je njegov predlog sprejela in minister za gozdarstvo in lesno industrijo Tone Fajfar je dne 28. junija 1949 izdal odločbo in Imenoval dva matičarja, diplomi- rana inženirja gozdarstva Stanka Sotoška in Franja Savnika. Skupaj z že obstoječo agronomsko fakulteto sta pripravila vse po- trebno za vpis prvih študentov v študijs~em letu 1949/50. To se je tudi zgodilo in prva generacija študentov gozdarstva se je rodi- la. 2. PRVA GENERACIJA ŠTUDENTOV Vsi, ki smo tedaj želeli študirati gozdar- stvo, smo morali misliti na odhod v Zagreb. To je seveda bila tedaj velika in zahtevna naloga. Zagotoviti si štipendijo in prostor v študentskem domu v Zagrebu ni bilo lahko. Zato so mnogi izmed nas v letu 1949 razmišljali o vpisu na druge oddelke ljub- ljanske univerze, čeprav jih je študij gozdar- stva zelo veselil. Objavljeno je sicer bilo, da se organizira v Ljubljani gozdarska fakulteta, torej tudi študij gozdarstva, vendar pa ni bilo vse do septembra jasno, kako in kje se bo študij začel. Vsi ki smo se prijavili za gozdarski študij v Ljubljani, smo končno v septembru dobili obvestilo, da je vpisovanje v 1. letnik gozdarskega študija v Hacquetovi ulici na tedanji agronomski fakulteti. Tako se nas je v šolskem letu vpisalo veliko več, kot je bilo predvideno. Prepričevali so nas, naj se vpišemo na druge fakultete. Končno se nas je vpisalo 65, ki smo kot prva generacija začeli popolnoma na novo, skupaj z učitelj­ skim kadrom, oblikovati visokošolski študij gozdarstva v Sloveniji. Naj vpisane študente navedemo po abe- cednem redu: Ahačič Janez, Ajdič Jože, Bernjak Anton, čandek Franc, Deržaj Irena, Dolgan Nikolaj, Habjan Ivan, Hafner Zdray~ ko, Hladnik Marijan, lvanek Franc, Jese Pavle, Jahanowsky Karel, Jug Dušan, Kaj- zalj Marjan, Kalin Marijana, Kamnikar Ja- nez, Kavčič Silvester, Kelih Ivan, Kocmur Alojzij, Kolarič Kristina, Koritnik Ivan, Kovač Jože, Kovač Slavko, Kovačevski Rade, Ko- šir Živko, Krapš Josip, Krasnov Boris, Ku- har Mira, Lapajne Vera, Lutman Milan, Majcen Vladimir, Matičič Marko, Mekinda Edvin, Metlika Stanislav, Morozov D. Zav, Novšak Valerija, Oblak Jože, Ocvirk Vladi- mir, Ogris Kristl, Oset Hrvoje, Pahor Miloš, Pavec Vladimir, Pavlovec Damjan, Petrič Zdenko, Pintar Jože, Pogorelc Drago, Pot- nik Nada, Potokar Bojan, Požar Ljudmila, Preželj Frančiška, Preželj Viktor, Pristav Miloš, Sadar Vladislav, Samide Valter, še- ruga Janko, šerbec Smiljan, šturm Nejko, Tavčar Marija, Turk Vladimir, Vagaja VIa- sta, Vernik Eva, Zadel Milan, Zorman Jože, Zupet Janez in Žlajpah Vladimir. V oktobru 1949 so se začela predavanja, o katerih smo vnaprej vedeli zelo malo. Začeli smo s temeljnimi predmeti skupaj s tretjo generacijo agronomov. Ti so bili pre- cej na boljšem od nas .• saj so že imeli dve G. V 7-8t89 307 generaciji predhodnikov. Veliko prepotreb- nih informacij smo zato lahko dobili le od agronomov v višjih letnikih, ki so nam tudi pomagali prebroditi prve težave. Sicer pa smo bili prepuščeni sebi in svoji iznajdljivo- sti. Predavanja so bila praktično po celi Ljub- ljani, saj smo temeljne predmete poslušali na matičnih fakultetah. Tako smo poslušali anorgansko kemijo in matematiko na ta- kratni realni gimnaziji v Vegovi, geologijo in meteorologijo v zasilni stavbi na Hacquetovi ulici, organsko kemijo v )>stari kemiji« na Aškerčevi cesti, itd. Stanje se je nekol.iko izboljšalo, ko je fakulteta dobila poslopje na Krekovem trgu in se vanj vselila 1. februarja leta 1951. Vendar pa je bilo še veliko predmetov, ki smo jih morali poslušati zunaj matične stavbe na Krekovem trgu. Poleg težav s prostori smo občutili tudi stisko in zadrego novih učiteljev, ki so bili vsi po vrsti, razen učiteljev splošnih pred- metov, strokovnjaki iz gozdarske operative in nevešči pedagoškega dela. Veliko impro- vizacij smo doživeli na lastni koži, saj smo bili največkrat poizkusni zajčki in smo pač morali prevzeti nase vse nevšečnosti prve generacije. Posebno nam je v spominu ostala se- mestrska praksa na terenu. Ta je na mnoge od nas tako močno vplivala, da smo precej spremenili dotedanje navade in obnašanje. V petem semestru smo odšli na teren, kjer smo praktično preizkusili delo v gozdu in na žagarskem obratu. Tako so posamezne skupine študentov odšle za nekaj časa v Stahovica na žagarski obrat, v Kamniško Bistrico, Veliko Nedeljo, T emnar, Vinski vrh pri Jeruzalemu, Kromberg, Komen in Kla- nec pri Kozini, kjer smo opravljali razna gozdna dela od pogozdovanja, redčenja, do sečnje in izdelave drv. Pomagali smo tudi pri urejevalnih delih in računanju uredi- tvenega elaborata. Prehrano smo si morali na posameznih mestih {Velika Nedelja) sami oskrbeti, kar je bilo v tistih časih precejšnjega pomanjkanja kar težavno. Ve- liko veselega, zabavnega in tudi neprijet- nega smo doživeli. Danes ocenjujemo, da je bila semestrska praksa tedaj premalo strokovno oziroma pomanjkljivo organizi- rana in preveč razvlečena, vendar pa nam 308 G. V 7-8.'89 je vsem začetnikom dala dragocenih stro- kovnih in življenjskih izkušenj. V času študije. ..,.,.v ..-'ltJ.Jvluv""-11 v~~::;~ vttčje in pomembn&jše gozdove v Sloveniji. Z absolventsko ekskurzijo smo spoznali tudi slavonske in bosanske gozdove. Temeljite vaje iz strokovnih predmetov so nam prak- tično približale teoretično snov s predavanj. Lahko sklenemo z mislijo, da je bil takratni študij gozdarstva, kljub vsem začetnim po- manjkljivostim, kvaliteten, saj smo dobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanja za uspešno delo v gozdarski operativi. 3. PROGRAM ŠTUDIJA IN NAŠl UČITELJI Zanimivo za primerjavo nadaljnjega raz- voja je, kakšen je bil prvi program študija gozdarstva. Naj ga opišemo tako, kot smo ga vpisali v indekse, z vsemi učitelji in urami predavanj in vaj v zimskem in polet- nem semestru. Študijski program je bil v drugem letniku izredno natrpan s predmeti, ker je bilo predvideno, da bo v tretjem letniku semestr- ska praksa. Večja obremenitev je zaradi tega nastala tudi v VIl. semestru. Zdaj pa še nekaj besed o naših učiteljih. Lahko že takoj na začetku poudarimo, da so nam vsi, posebno pa še učitelji strokov- nih predmetov, ostali na različne načine trajno v spominu. Prof. Sotošek prav gotovo po uspešnih ekskurzijah v sloven~ke go- zdove. Posebno ekskurzije na Pohorje ne bomo pozabili, kq je večina prespala na prostem, ker so se izgubili v obsežnih gozdovih. Ali pa prof. Šlebinger, ki je znal povedati anekdoto o vsakem pomembnej- šem kamnu v Sloveniji, prof. Manohin, ki je vedno nosil dežnik, tedaj ko je sijalo sonce. Prof. Petkpvšek je bil skupaj s kemiki in prof. Vadnalom glavni selektor na prehodu iz prvega v drugi letnik. Vendar pa so bile njegove ekskurzije in vaje izredno zanimive in dobro organizirane. Prof. Šlander je bil pravi gozdarski romantik in velik ljubitelj narave, medtem ko nam je prof. Sgerm pokvaril veliko študentskih uric s svojo na- tančnostjo in doslednostjo. Vseeno pa je prav o njem največ zgodb in z njim prežive- tih največ dogodivščin, ki se jih prav radi spominjamo. Pri prof. Možini smo posebno cenili zelo korekten odnos do študentov in bogato strokovno znanje s področja lesne industrije. Prav gotovo so nam ostali v lepem spominu prof. Klemenčič, prof. Turk in prof. Ditrich. Prvi po izrednem talentu za govorništvo in očetovskem nastopu, drugi po svoji izredni zagnanosti za delo in priza- devanju, da študente čim več nauči (neu- smiljen je bil posebno pri praktičnem delu na terenu, kjer nas je neutrudna ves dan, ne glede na vreme, mučil s standardi in metodami gozdarskega dela) in tretji po zelo humanem odnosu do študentov, ven- dar po govorniško malce monotonih preda- vanjih. Seveda ne smemo pozabiti tudi prof. Sevnika, ki je predaval tudi bolj dolgo- časno, se je pa kot matičar vseskozi trudil, da bi bil študij gozdarstva na dostojni ravni. Posebno njegova skrb za lep slovenski jezik je marsikomu pri seminarju podaljšala delo. Prof. Rainer je bil naš zgled pravega učitelja pokončne drže, neomajno samoza- vestnega in strokovno pertektnega. Mar- sikdo od nas študentov si ga je stavil za l. Jetnik UČITELJ PREDMET B. Brčič Anorganska kemija L. Guzelj Analitska kemija Vaje V. Petkovšek Splošna botanika Vaje C. Bernot Zoologija Vaje zgled kot diplomiranega gozdarskega inže- nirja. Seveda ne bomo pozabili asistentov Cveka, Varacha in Petričeve, ki so nam veliko pomagali, da smo lahko uspešno študirali. Naj se na koncu spomnimo še tistih, ki smo jih na.jprej srečali, ko smo prišli kot bruci v kvesturo. To so bili Marija Acceto, ki nas je imela včasih zelo rada in nam je pomagala, včasih pa nas ni mogla videti, tajnik Z. Lapajne, ki nam je dajal napotke za naše delo tudi zunaj študija, pa K. Medved, ki je bil naš dober tovariš in svetovalec v stiskah. 4 SKLEP Seveda je še veliko zanimivih stvari, ki bi jih želeli zapisati. Vendar ne spadajo v tak informativni članek. So le preveč osebne dogodivščine, zato bodo ostale samo last prve generacije. Pa še od teh vpisanih 65 bo o njih govorilo z veseljem le 34, kolikor jih je tudi diplomiralo oz. 37, če štejemo še tri, ki so se nam pridružili SEMESTER 1 IJ 3 2 5 3 3 1 1 1 C. Šlebinger Geolog~ja, mineralogija in petrografija 2 2 Vaje 1 2 A. Vandal Višja matematika 3 3 Vaje 2 3 V. Manohin Meteorologija s klimatologijo 2 1 Vaje 1 Predvojaška vzgoja 2 2 J. Gričar Marksizem, leninizem 2 2 F. Premrl Organska kemija 3 V. Petkovšek Gozdarska botanika 2 Vaje 2 S. Sotošek Dendrologija 2 Vaje 2 S. Sotošek Uvod v študij gozdarstva 1 M. Radin Opis na geometrija 2 Vaje 2 SKUPAJ 31 36 G. V. 7·8'89 309 .. Il. letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER 111 IV B.Vovk Pedologija 4 1 Vaje 2 3 G. Tomažič Gozdarska ekologija in fitocenologija 2 2 Vaje 1 1 J.Šiander Gozdarska entomologija in fitopatologija 2 2 Vaje 1 1 l. Možina Anatomija in tehnologija lesa 3 3 Vaje 2 2 A. Kuhelj Tehnična mehanika 3 2 Vaje 2 2 8. Ditrich Lesna kemija 2 Vaje 1 M. Radin Opisna geometrija 2 A. Trček Geodezija 3 3 Vaje 3 4 A. Orthaber Politična ekonomija 2 2 Predvojaška vzgoja 2 2 A. Konjajev Mikrobiologija 2 Vaje 1 F. Kovačec Splošno strojništvo 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 S. Valentinčič Lovstvo 1 1 SKUPAJ 39 41 111. Letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER v S. Sotošek (vodja) Semestrska praksa (5. semester) x J.Šiander Varstvo gozdov in čuvanje lesa 3 Vaje 2 F. Rainer Zagrad be hudournikov in plazov 5 Vaje 2 J. Klemenčič Gozdne in lesnoindustrijske gradnje 4 Vaje 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 R. Turk Metod ika raziskovalnega dela 2 Vaje 1 S. Sotošek Gojenje gozdov 3 Vaje 2 Z. Turk Izkoriščanje gozdov 3 F.Kovačec Splošno strojništvo 2 Vaje 2 Predvojaška vzgoja 2 SKUPAJ 41 310 G. V 7-8189 pozneje in z nami diplomirali. O teh dogo- divščinah bomo zelo radi govorili, ko se bomo srečevali osebno, službeno ali pa na podobnih jubilejih, kot je sedanja štirideset- letnica. Vse več stvari pa bo šlo v pozabo. Z njimi kmalu tudi prva generacija. Ostalo bo le to, kar je zapisano ali kako drugače ohranjeno, v naše zadovoljstvo seveda in v poduk našim zanamcem. IV. letnik UČITELJ F. Rainer J. Klemenčič l. Možina .8. Ditrich F. Tavčar F. Sevnik S. Sotošek F.Sgerm Z. Turk G. Kušej G. Jeglič O. Muck Vsega skupaj PREDMET Urejanje hudourniških področij Vaje Gozdne in lesnoindustrijske gradnje Vaje Predelava lesa Vaje Kemijska predelava lesa Vaje Računovodstvo Ekonomika gozdarstva in lesne industrije Vaje Gojenje gozdov Vaje Urejanje gozdov Vaje Izkoriščanje gozdov Vaje Predvojaška vzgoja Osnove prava in zakonodaje Pejsažna dendrologija Kmetijstvo za gozdarje SKUPAJ l. letnik 11. letnik 111. letnik IV. letnik SKUPAJ SEMESTER VIl Vlil 2 2 4 2 2 2 2 4 1 1 2 1 2 2 4 4 -2 3 1 2 3 1 2 3 2 2 2 2 2 2 36 30 31 + 36 = 67 39 + 41 = 80 -+41 =41 36 + 30 = 66 =254 + semestrska praksa G. V 7·8i89 311