Poitwlw platana v gotovini.	Izhaja	vsak	torek,	iefartek	in	soboto.	Cene	posamezni	it.	Din	-•«».
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Uredniltvo in upravnlKtvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem ur Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol ieta D 45’—, za Četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za I”
LETO V.
LJUBLJANA, dne 26. oktob-
Odkrita beseda.
Te dni so se odpeljali v Prago naši delegati, da se posvetujejo s češkoslovaško vlado o važnih gospodarskih vprašanjih ter sklenejo čim tesnejšo ekonomsko zvezo med obema državama. Zdi se nam potrebno, da pri tej priliki nedvoumno in odločno povemo svoje stališče ter predvsem pustimo na strani mnogoštevilne navdušene krilatice o slovanski vzajemnosti in bratstvu obeh narodov. Hr-vatski pregovor pravi, da blagajne niti med brati niso sestre. Sine ira et studio moramo reči, da so se dozdaj čehoslovaki mnogo resnejše in uspešnejše držali tega načela kot pa mi. Spominjamo se samo na to, da je Češkoslovaška zabranila uvoz svinj in goveda baš v času, ki je bil za nas najbolj neugoden in ne, da bi bila preje hotela slišati mnenje naše vlade. Pri tem je češkoslovaška vlada postopala z avstrijskimi metodami, ker je navedla kot vzrok uvozne prepovedi živinske bolezni, dočim je bila naša izvozna živina takrat povsem zdrava. Ta način postopanja nas je nemalo osupnil, ker smo videli, da besednih simpatij tudi pri Čehoslova-kih ne smemo istovetiti s stvarnimi simpatijami, ki jim je vir življenja samo materijelna korist in dobiček. Vendar nočemo zaiti predaleč in pov-darjamo, da sta češkoslovaška in Jugoslavija, čeprav nista mejaša, vsled mnogih vezi v največji meri odvisni druga od driige, in da je v interesu obeli kompaciscentov, da se ustvari med njima čim tesnejša zveza tudi na gospodarskem polju, seveda v taki obliki, da ne bo ena država oškodovana na korist druge.
Glavni vidik, ki naj bi našim delegatom v Pragi venomer lebdel pred očmi, naj bo varovanje popolne svobode kretanja za našo državo, vsled česar ne bi bilo skleniti dolgotrajnih' obvez ali pogodb, ki bi že v bližnji bodočnosti mogle ustvariti za nas skrajno neugoden položaj in nas dovesti v mučno situacijo, da ne bi mogli izkoristiti nudečih se ugodnih prilik.
Padla je beseda o carinski uniji. Že iz tega razloga, ker nismo neposredni sosedje, moramo to misel odklanjati. Ne glede na to moramo pov-darjati, da bi bila naravnost upropa-ščena naša industrija, ki se ima že itak boriti z velikimi zaprekami ako bi mi stopili v tako ozko gospodarsko sožitje z industrijano Češkoslovaško. Poleg tega smo s trgovskimi pogodbami vezani napram Nemčiji in Avstriji na temelju načela največje pogodnosti. Iz teh razlogov ne more biti govora o carinski uniji.
Govorilo se je o valutami skupnosti med obema državama. Reči moramo, da sta obe valuti še prema-
lo	stabilizirani, da bi mogli to even-tualnost resno vzeti v pretres, kajti Čehi nam gotovo ne nameravajo dovoliti kakih posebnih ugodnosti, dočim tudi mi najbrže nismo pripravljeni, 'doprinesti prekomerne žrtve. Za ta problem se bomo mogli zanimati šele takrat, ko bosta obe valuti že tako ustaljeni, da bomo mogli govoriti o njihovi pravi vrednosti.
Baje nam češkoslovaška republika ponuja blagovni kredit v iznosu pol miljarde Kč. Mi moramo odklanjati tak kredit, kot pravilno povdar-
ja 3 Trgovinski Lisk v Zagrebu, ker je s trgovskega stališča nepraktičen in okoren. Pač pa bi nam dobrodošel finančni kredit v približno enaki izmeri, ker bi država mogla z njegovo pomočjo znižati svoj dolg pri Narodni banki, s čimer bi se odpomoglo pomanjkanju denarja, in bi obenem bila dana možnost, da dobijo trgovci večje kredite, s pomočjo katerih bi oživel sam po sebi trgovski promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Ali še enkrat moramo povdarjati, naj v teh vrsticah nihče ne išče kake osti proti Češkoslovaški. Naš pošteni namen je bil ta, da z objektivnega stališča ugotovimo svojo neodvisnost, ki je niso zatemnile puhle fraze, katerim sledijo samo tisti, ki jim državno življenje ni drugega kot nadaljevanje starih parol brez tiste vsebine, ki mora biti javnim zadevam lastna. Kajti dozdaj smo bili navadno preveč popustljivi. Rodoljubarska ginjenost in šentflorjansko navdušenje v politiki, v kateri je pravilno le gospodarstvo naroda glavni motor, morata izginiti iz slovenskega javnega življenja. Ravnotako, kot je slovensko oboževanje srbskega naroda, ki za svojo veličino ne potrebuje slovenskih slavospevov, malo koristilo slovenskemu narodu in narodnemu edinstvu. Ali ponovno moramo brez ovinkov podčrtati, da sta češkoslovaška republika in Jugoslavija vsled svoje jezikovne sorodnosti, vsled svoje politične zgodovine in vsled zemljepisne lege v veliki meri navezani ena na drugo. Želimo sagio, da bi Čehoslovaki nam nasproti pokazali pravično razumevanje razmer, brez primesi avstrijskih metod, ki smo o njih govorili. V tem primeru bo mogoče, skleniti med obema močnima slovanskima državama za oba kompaciscenta ugodno tesno gospodarska zvezo.
Emisijske banke v Evropi.
(Konec.)
češkoslovaška republika je dne 31. avgusta izkazala zlate podlage v iznosu 724, 952.000 čsl. kron napram
10.171.383.000 čsl. kronam, ki so v novčanicah v prometu. Tudi tukaj je množina papirnatega denarja skoro 9Vii miljard večja, nego je zlata podlaga. Potemtakem so novčanice pokrite" samo za 7.13 od sto.
Belgijska Narodna banka« je po izkazu, ki ga je izdala dne 7. septembra, razpolagala z 329,200.000 zlatimi franki, a promet novčanic je dosegel 6.490,000.000 frankov. Pokrito je samo 5.07 od sto novčanic, ker je teh za 6.191 milijonov več, nego je zlata podlaga. V Svojem poročilu z dne 29. avgusta izkazuje portugalska Narodna banka : zlate podlage 26 mil. 701.000 škudov, a novčanic v prometu 829,095.000 škudov. Zlata podlaga stoji tedaj v razmerju napram novčanicam, kakor 3.22 napram 100. Stanje romunske »Narodne banke je bila 29. avgusta sledeča: zlate podlage 510,744.000 lejev, promet novčanic je pa znašal 15.039 mil. 375.000 lejev. Prokrito je 3.581 od sto papirnatega denarja. Finska »Narodna banka je imela 31. avgusta t. 1. zlate podlage v znosu 42. mil.
625.000 finskih mark, a novčanic v
V —
&•»
Mani 11.953. — St. telefona 552 — Plača in toži ae v Ljubljani
ŠTEV. 125.
prometu za - .{556,436.000 mark. Razmerje je tedaj tukaj zlate podlage napram novčanicam 3.142 od sto.
»Narodna banka« kraljevine SHS izkazuje v svojem zadnjem poročilu: metalne podlage v kovanem zlatu znaša 78,312.029.97 dinarjev, a novčanic je prometu za 5.221,632.025 di-na"rjev. Pod rubriko »metalna podlaga« »Narodne banke« se vedno zaznamuje kovano srebro, tuja valuta in depositi v inozemstvu. Od tod prihaja, da znaša metalna podlaga 460 mil. 339.574 dinarjev. V prometu je tedaj 4.761,292.451 dinarjev več, nego je zlate podlage. Po tem bi znašal procent pokritja 1.272 od sto.
Bolgarija bi bila zadnja v drugi grupi. Dne 30. julija t. 1. je razpolagala bolgarska »Narodna banka« s
38.164.000 levi v zlatu, a isti dan je bilo 3.800,625.000 levov novčanic V prometu. Novčanice so pokrite s
1.004	od sto in je za 3.762,461.000 levov novčanic preveč.
Nemčija, Poljska, Madžarska in Avstrija spadajo v red držav, katerih zlati odstotek napram papirju v cirkulaciji je manjši kakor 1%.
Nemška Reichsbank« je objavila dne 15. septembra sledeči izkaz: zlate podlage 1.005,000.000 mark, papirja v cirkulaciji pa 271.598,000.000 inark, tedaj za 270.593,000.000 papirnatih mark več, nego je zlata. Pokrito je samo 0.37 %. — Na Poljskem je bilo dne 31. avgusta v prometu
385.787.489.000 poljskih mark, ki so bile pokrite z 31,625.000 markami v zlatu. Odstotek pokritja znaša tedaj
0.0082%.
Bivša avstro-ogrska banka izkazuje dne 31. kolovoza kot zlato podlago 769.000 zlatih kron, a novčanic v prometu 1,353.403,632.000 K. Pokritje znaša 0.000588 od sto. Temu nasprotno je stanje madž. centralnega bančnega instituta sorazmerno sijajno, ker izkazuje ta 43.839,763.000 K v prometu, ki so krite z 13,010.000 K v zlatu. Pokrito je tedaj 0.02664 od sto. Rusije se vobče ne more niti omeniti in to prvič že radi netočnih podatkov, ki prihajajo od tam, drugič pa zbog »astronomskih« številk, ki so nepregledne veličine.
Položaj državnih bank Litve in Estonije se ne dajo točno ugotoviti. Državna kreditna banka Litve je v svojem poročilu z dne 16. kolovoza navedla kot celokupno metalno podlago 134,880.000 litavskih rubljev. Cirkulacija papirnatega denarja ni v tem poročilu niti navedena. Estonska banka pa navaja v poročilu, ki ga objavlja dne 31. julija sledeče številke: zlata podloga je znašala tedaj
102.120.000 estonskih mark. V tem je zapopadeno zlato, tuje monete in tuje novčanice. V prometu je bilo ta dan 700,000.000 estonski hmark.
V	takem položaju se tedaj nahajajo, po zadnjih poročilih, Emisijske banke Evrope, Japonske in Zedinjenih držav, z ozirom na njih zlato podlogo in kroženje denarja. V glavnem vidimo, da trpi cela Evropa na inflaciji. Nekatere države so že za-/hstaviie tiskanje novčanic, in nekatere se na vse moči trudijo, da spravijo relacije krožečih novčanic napram zlati podlagi na zdravo bazo.
V	tem gre z najlepšim primerom naprej mlada češkoslovaška republika, ki že pobira sadove teh naporov. Bo
li	pti nas kmalu začela politika deflacije? Za sedaj barem ni o tem še izgloda.
K. P.
Odgovornost in jamstvo in odškodninska obvestnost poštne uprave.
Pri poštnih nakaznicah je jamstvo pošte omejeno z vplačanim zneskom. Za nakaznico samo odgovarja pošta torej samo, kolikor je to za pisemske pošiljke predvideno.
Če se je izplačilo izvršilo nepravnemu naslovniku vsled pomanjkljivega ali napačnega naslova, ali se je izplačilo zakasnilo, odklanja pošta odgovornost.
S pravilno izročitvijo nakaznice naslovniku oziroma njegovemu pooblaščencu preneha odgovornost pošte, če se izvrši izročitev brez nakazanega zneska.
Kdor torej predloži poštni blagajni pravilno potrjeno nakaznico, tistemu se znesek izplača, brez da se zahteva osebna legitimacija.
Nakazniški znesek je izplačljiv za dobo treh let od predaje naprej, če pošta med tem časom izplačilo tega zneska ni ugotovila in se nakaznica v prvem letu ni reklamirala. Po poteku treh let ugasne tirjatvena pravica od-pošiljatelja.
Pri počtnih nalogih je tolmačiti odgovornost pošte v istem smislu kakor pri povzetnih priporočenih pismih.
Če bi se tirjatvena listina izroči/a naslovniku brez plačila, ali bi se is ta po otvoritvi oziroma prejemu naložnega pisma 'v območju poštnega obrata izgubila, je poštna uprava odgovorna za dejansko škodo, ki ga ostane omejena z višino glasom naloga terjanega zneska Pošt* povrne škodo odpošiljatelju, čej.‘ ta odstopi tirjatvene pravice odnosno1 pripomočke, da se izgubljena listina’ prekliče.
Glede poštnih paketov je jamstvo in odgovornost pošte odvisno, od kakovosti pošiljke, nje opreme označbe vsebine in vrednosti.
Če bi se ugotovile, da je izgubo pošiljke, pokvarjenje ali zmanjšanje vsebine zakrivila odpošiljajoča stranka, da n. pr. ni točno ravnala po obstoječih predpisih, odklanja pošta vsako odgovornost. Ta okolnost pride osobito v poštev, če ovitje z ozirom na daljavo ne odgovarja prometnim zahtevam, — brezugovoren sprejem pošiljke pri predaj ni pošti še ne vsebuje brezpogojno priznanje, da je ustreženo vsem tozadevnim predpisom. Pri paketnih pošiljkah jamči pošta za dejansko škodo do višine označene vrednosti, sicer se odmeri odškodnina po težini oziroma trgovskemu računu k večjem pa s 30 dinarji do 3 kg, 50 dinarji do 5 kg in 10 dinarji za vsak kilogram preko 5 kg.
—	Kilogramni ulomki se štejejo za cele kilograme.
V	odškodninsko svoto se v slučaju izgube paketa vštejejo tudi plačane poštne pristojbine.
Za naknadno najdene paketne pošiljke je odpošiljatelj obvezan vrniti pošti izplačano odškodnino, izvzemš', kar bi mu za morebitno poškodbo ali zmanjšanje vsebine še pristajalo.
paratov, Tako izdelavo bi bilo tre favorizirati. Ravnotako bi bilo treba favorizirati predelavo krvi in živalskih delov v zdravilstvu, kakor na primer izdelavo feratoze itd. Katut, to je čreva za šivanje pri operacijah izdelujejo pri nas.
* ^ *
*
Iz mineralnih snovi se izdelujejo potom kemične industrije kemične soli, baze in preparati, ki so potrebni za medicino. Kemična industrija izdeluje take izdelke tudi if organskih snovi. Izdelki, ki se v zadostni množini izdelujejo v tuzemstvu so: Natrijev karbonat in natrijev bikarbonat v Lukavcu, natrijev sulfat in soliter v Hrastniku, natrijev acetat, svinčeni acetat, formalin, ocetna kislina in kloroform v Belišču; kloroform v Karlovcu, klorovo apno v Jajcu, galun v Ljubljani; alkohol v alkoholnih tovarnah, lizol v Beogradu, eter v Zagrebu (g. Arko) itd. Za sedaj izdelujemo malo število predmetov, radi tega bi bilo potrebno: 1.) šolati več kemikov in kemikantov in sicer na naših visok h in srednjih tehničnih šolah. Zato pa je treba te šole najbolje in najmoderneje opremiti in urediti. 2.) Podpirati z vsemi močmi osnovanje kemičnih tovaren, pomagati jim v carinskem oziru s carinsko tarifo in ako je potrebno tudi s subvencijo. Posebno bi bilo potrebno zasnovati izdelavo ki-nina in njegovih soli, izdelavo sintetičnega amonijaka in azotne kisline ter njihovih soli, izdelavo morfina in njih soli iz srpskega opija, izdelavo živinskih soli, izdelavo joda in jodovih soli itd.; ter fosfor in njegove soli.
Važna vrsta snovi se izdeluje iz derivata, katrana, črnega premoga. Tega katrana se pri nas sedaj premalo prideluje, da bi se ga rentiralo predelavati v tuzemstvu v njegove osnovne prvine, kakor so bencol, toluol, krezol, naftalin, fenol, atracen itd. Upati je, da se bo v teku najkrajšega časa pričelo s produkcijo koksa za topilniške svrhe. Do te dobe je pričakovati, da se bo izšolalo in dovršilo zadostno število naših kemikov, da bodo v stanju voditi obrat tovarne lekarniSk'h izdelkov, ka- 1 kor aspirina in podobnih, ako tega država ne bo že poprej omogočila. Država mora zopet s svoje strani stremeti za terr., da omogoči čimpreje osnovanje take industrije pa magari, da bi bilo to potrebno v obliki ino-zemsko-domačega podjetja.
* * *
Absolutno potrebbo je, da se vsa gotova zdravila, o bliži in podobno pri nas izdeluje, da bi zaposlili čim večje število lekarniškega osobja, ki nam je
potrebno za vojni čas, kakor tudi, da bi imeli čim večje število izšolanega delavstva za izdelavo zdravil. Najboljše sredstvo v dosego tega namena je, da se zviša carina na vsa gotova zdravila in obliže, pa bodisi, da so gotova zdravila po smesi tekoča ali drugačna ali po opremi v praških, pilulah, bonbonih ali podobno. One produkte, katerih sami za sedaj ne moremo izdelovati, pa je treba favorizirati, da se izvažajo v velikem do takrat, ko se začnejo pri nas izdelovati. Pripremo za neposredno vporabo pa je treba na vsak način pridržati za nas.
Izseljevanje in priseljevanje Jugoslovanov
Uradne statistike o vseljevanju Jugoslovanov v Zedinjene države iu njihovo izseljevanje iz teh držav nudijo nekaj izvanredno zanimivih in poučnih podatkov.
Niže navedene številke so vzete iz uradnih poročil Generalnega komisarja za vseljence in se tičejo vse-ljencev in izseljencev v ožjem smislu besede. Seljeniške oblasti razlikujejo namreč med : Emmigrant alien in Non- immigrant alien«, to se pravi: inozemci, ki potujejo v Ameriko z namenom, da se tam stalno nastanejo, spadajo med Immigrant alien ali tujci; ravno tako se zovejo inozemci, ki so bivali v Zedinjenih državah in ki odhajajo z namenom, da se stalno nastanejo v inozemstvu Emmigrant alien ali tujci izseljenci. Non-immigrant alien« je oni tujec, ki prihaja v Zedinjene države samo za začasni obisk; vsi inozemci, nastanjeni v Zedinjenih državah, ki odpotujejo v staro domovino samo na začasni obisk, se pri odhodu klasificirajo kot non-emmi-gran alien;., a ko se vrnejo, kot ' non-immigrat alien«.
Sledeči podatki se tedaj nanašajo samo na inozemce, vseljence in izseljence, toda ne na one inozemce, ki odhajajo v staro domovino, na kratek obisk, po katerem se zopet vračajo, niti na one, ki prihajajo v Zedinjene države samo na obisk. — Ameriški državljani naravno niso tukaj vračunjeni.
Iz podatkov Generalnega komi-sarijata je razvidno, da je od začetka tekočega fiskalnega leta (1. julija 1921), pa do konca letošnjega februarja prišlo v Zedinjene države
6,005	oseb iz Jugoslavije, dočim se jih je izselilo ,lz Zedinjenih držav v Jugoslavijo 8,226. Izselilo se je te-
če se pri izročitvi paketne pošiljke ugotovi poškodba (n sicer na podlagi uradno sestavljenega dejanskega popisa, stopi jamstvo poštne uprave v veljavnost. Če je vsebina zmanjšana ali pokvarjena, ima pošta odškoditi sorazmerni del vsebine po faktični, oziroma označeni vrednosti. Kot odškodninska omejitev veljajo v tem slučaju zgoraj navedene stopnje za izgubljene pošilike.
Ce bi pa bila poškodovana pošiljka vsebovala različne predmete kojih poškodba se glede vrednosti da točno ugotoviti, je njih komisijonelna ocena za odškodnino merodajna, oziroma se odškodnina izračuna po navedeni vrednosti pošiljke, sicer pa se odmeri do 3 kg po 10 Din enotno, preko 3 kg pa po 10 Din za vsak kg kvefijemu pa 50 Din za 5 kilogramni paket.
Če pa manjkajo ocenjevalni podatki je odškodnina za te slučaje določena sledeče:
Za primanjkljaje do 3 kg 30 Dinj »	»	»	5	»	50 » |	r
»	»	preko	5	» 10 » od kg.
Če se ugotovi zmanjšanje vsebine brez da bi bila vrednost na pošiljki označena, odškoduje pošta manjkujoči del z 10 Din od kilograma; če pa je vrednost označena, je pri odmeritvi ta označba merodajna.
Oškodovana stranka nima v nobenem slučaju pravice zahtevati od pošte, da ji ta celo pošiljko odškodi, če se gre samo za poškodbo ali zmanjšanje vsebine in ji stoji ostali del na razpolago.
Glede povzetnih paketov veljajo ista pravila v odškodninskih zadevah kakor pri drugih, ter se na povzetni znesek pri odmeritvi pota ne ozira. Po pravilni izročitvi povzetnih paketov jamči pošta za dvigneni znesek, po pravilih za nakaznice.
Z brezugovornim sprejemom paketne pošiljke ugasne odgovornostna obveznost zastran pošte. Po poteku enega leta po predaji tudi morebitne reklamacije za paketom ne opravičujejo stranko do odškodnine. (Konec prih.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Suha zdravilna zelišča, kakor pridejo v trgovski promet, še niso za porabo, treba jih je še zdrobiti, razsekati in razrezati ter zmleti v prah ali pa jih je treba ekstrahirati z vodo ali etrom ali pa z alkoholom v posebnih aparatih. Zaenkrat obstojajo dve taki inštalaciji in sicer ena
Podlistek.
Od zaletnlko do popolnega
trgovca.
(46. nadaljevanje).
Že mogoče, toda tako originalno in tako po ceni kot na Kitajskem gotovo ne. Poleg tega nam za stroške etiket in sploh za izdatke omot ni treba nič skrbeti, ker so itak vključeni v cenah, ki jih limitiramo našim nakupovalcem prosto krov Kitajska ali prosto krov v evropskih ali ameriških pristaniščih. Pišemo enostavno našim nakupovalcem, da želimo da se nam dotično blago dostavi po tej in tej ccni v Hamburg, London, Kopenhagen, Buenos-Aires itd., torej vključno tovornine, katero pa vendar plačamo pri dohodu blaga. Pomorsko zavarovanje, ki znaša :!i do 1 procent, pa ni vključeno v limite, marveč ga mi tukaj krijemo. •—
Kdaj pa nameravate oferirati novi čaj iz Kitajske, gospod Krej? —■ Ali mogoče tudi še predno dospe?
Gotovo, Kurt! Ce prodamo kako pošiljko, še plavajočo, vemo ob njenem dohodu takoj kam z njo in na ta način lahko razkladalne in leža-rinske stroške deloma zmanjšamo, deloma se jim popolnoma ognemo. Blago oferiramo cif. Hamburg in s kitajsko ceno, s čemer pridobi kupec približno dva funta pri zaboju, kar je posebno pri finem čaju precej znatna količina«.
»Toda kupec bo hotel v večini slučajev videti vzorec blaga.«
v Karlovcu . Kaste! ter Delniško društvo v Begejskem Sv. Gjorgju. Te dve tovarni sta v zvezi, vendar nista v stanju kriti potrebe tuzemstva. — Bilo bi treba osnovati še eno delavnico in tovarno.
Snovanje takih tovarn bi bilo treba tudi subvencionirati. Enako važne so tovarne, ki iz zdravilnih ze-lišč izdelujejo alkaloide, kakor je kinin in njegove soli, morfin in njegove soli in podobni izdelki. Razvoj takih tovarn je treba podpirati z vsemi močmi.
Zdravilna zelišča, ki pri nas ne rastejo, ekzotična, je treba kupovati v velikem ter jih pri nas rezati, sekati in mleti. Najglavnejša zelišča, brez katerih se ne more biti v slučaju vojne, mora država kupiti in držati v rezervi vsaj za dvoletno porabo kakor na primer kininovo skorjo itd. Nabiranje domačega zdravilnega zelišča ter njegovo predelavo in predelavo ekzotičnih rastlin je treba podpirati s carino na te rastline, kakor se je sicer že dosedaj delalo, toda samo v pojačeni meri.
Med proizvodi iz rastlinskega sveta bi prišla tudi izdelava hydrosko-pične, antiseptične vate in hydrofil-nega gaza. Zaenkrat obstojajo inštalacije za izdelavo hydroskopične vale v Dugi Resi in bi lahko izdelovali tudi antiseptično v željenih količinah. Kar se tiče hydrofilnega gaza, bi se ga lahko izdelovalo v tovarnah v Uzici, Beogradu, Nišu in Dugi Resi in bi jih bilo škoda uvažati iz inozemstva. Samo je treba zahtevati, da se bavijo z njih izdelavo ter redno pri njih naročati za tekočo potrebo in za rezervo. Potrebno količino surovega bombaža za izdelavo vate bi dobili v južni Srbiji, kjer se producira razmeroma velika množica bombaža.
Kot surovine iz živalskih materij služijo snovi za izdelavo seruma za ljudi in živali. — Serum se izdeluje v špecijalnih zavodih, ki so bodisi last države ali pa privatni. Zaenkrat imamo državne zavode^ Pasteurove zavode, za serum proti steklini v Zagrebu in Nišu. Bilo bi pa treba osnovati zavode tudi za druge serume in sicer čim preje. Ravnotako bi bilo treba tudi privatne zavode z vsemi močmi podpirati, ako država ne misli sama takih zavodov osnovati. Glavno je, daf imamo take zavode in sicer v taki meri, da lahko zadovoljijo tudi največjo potrebo v dobi epidemije.
Treba bi bilo uvesti izdelavo čistega kazeina in beljakovine za jedila, kakor tudi za izdelavo njihovih pre-
Potem mu ga seveda pošljemo!«:
»Kako morete vendar to napraviti, ako pa blago še plava?
Našim nakupovalcem na Kitajskem naročimo, naj nam pošljejo od vsake pošiljke večjo množino vzorcev, pri večjih partijah mogoče po celi zaboj. Ti vzorci morajo biti odposlani s prvim poštnim parnikom in najkasneje osem do deset dni pred odhodom pošiljke same. Na ta način jih prejmemo celih štirinajst dni pred dohodom blaga in imamo torej dovolj časa, da lahko razpolagamo s ■pošiljko, med tem, ko je še med potjo.«
Poletje je prineslo našim prijateljem zopet novo pomnožitev dela. K prekomorskim deželam, s katerimi je sklenila tvrdka Feldbach že trdne zveze, je med tem pristopila tudi še Brazilija. Dohajala so povpraševanja iz Rio de Janeiro, Pernam-buco, Santos in St. Paulo in ponudbe razne vrste kave.
Gospod Krej se poda v statistični oddelek, da Ernsta nekoliko pripravi na bodočo trgovino s kavo.
> Začeli se bomo zdaj baviti, Ernst, tudi z uvažanjem kave in pri vaših statističnih beležkah morate tej vrsti blaga posvetiti prav posebno pozornost. V različnih kavinih tržnih poročilih, ki jih bomo prejemali, se morate zanimati tudi za notiranje roka. Imamo namreč pri kavi, kakor tudi pri sladkorju, efektivne kupčije in takozvane ročne ali časovne kupčije.«
»To je, imamo resnične dobavne kupčije in špekulacijske kupčije. V
slednje mi pač ne bomo prstov vtikali, kaj,, gospod Krej?
-Sicer nisem noben prijatelj špe-kulacijskih kupčij, Ernst, toda morebiti bomo vendar-le primorani delati časovne kupčije za račun naših brazilskih prijateljev ali nekaterih naših tuzemskih odjemalcev, to je morali bomo pečati se s časovnimi komisijskimi kupčijami. Razun tega pa časovna trgovina nikakor ne predstavlja oblike čiste špekulacije, marveč nudi sredstvo, da moremo odstraniti riziko, kateremu smo izpostavljeni pri efektivnih kupčijah, s tem, da nam ni treba brez vsakega kritja čakati z blagom do njegove odprave ali njegovega prihoda, ampak, da si lahko potom nakupa in prodaje zavarujemo stanje cene za primeren rok. Ona urejuje izenačenje in niveliranje cen, ini sicer izenačenje ne le glede čas med sedanjostjo in prihodnostjo, ampak tudi glede kraja, med posameznimi tržišči.
Ako na rok kupim ali prodam, to je, Ernst,, ako po vašem naziranju špekuliram, tedaj nameravam pri tem, izrabiti menjavanje cen med dvtema različnima krajema, na primer med Hamburgom in Marseille; slednje imenujemo potem arbitražo. Šele s trgovino v tej obliki, v zvezi z modernimi prometdimi sredstvi, pred vsem z brzojavom, nam je dana možnost, kupovati ali prodajati na tržiščih, kjer je isto blago nekaj ceneje ali dražje, ne da bi bil v večini slučajev potreben resničen transport..
Operacije med dvema trgoma, ki prideta pri arbitraži v poštev, se tako dolgo nadaljujejo, dokler so
dobičkanosne, to je dokler je razlika v cenah med obema trgoma višja, kakor transportni in drugi stroški, ki se morajo vzeti v poštev: S tem se jih končno v cenah tako zbliža, kot je mogoče z ozirom na njih različno lego. Arbitraža se potem neha, ker je niveliranje cen doseženo.c
»Prej ste dejali., gospod Krej, da pri arbitražnih kupčijah v večini slučajev sploh ni potreben resničen transport blaga. Potemtakem se na dan dobave obračunajo samo diference ?<
»Da! Ako kupim na pr. danes 500 vreč za 31. december po 50 mark za 50 kg, in je cena dne 31. decembra 51 marit, tedaj znaša razlika za 500 vreč 500 mark. Prodajalec mi mora dobaviti dotičnih 500 vreč po 50 mark, ali mi pa izplačatia razliko. Potem si lahko sam kupim blago, ali pa tudi nakup popolnoma opustim, v slučaju, da blago še nisem nanrej prodal.
Toda, če vaš prodajalec dobavi slabše blago, ali pa če diference sploh noče izplačati?« «
To me popolnoma^ nič .ne briga, kajti kupčija je zajamčena potom likvidacijske blagajne, ki-nastopa na-prarn meni in mojemu prodajalcu kot kontrahent. Likvidacijska blagajna zahteva, da vložite pri njej gotovo vsoto tako kupec, kakor tudi prodajalec, in na ta način ima v roki jamstvo za pravilni razvoj kupčije. Dalje je kakovost, ki jo mora dobaviti, natančno določena, in se blaso, ki je le nekoliko nižje v ceni, smatra kot ne-dobavno.«
(Dalje prih.)
daj v času 8 mesecev 2,221 oseb več, nego se jih je priselilo.
Kontrolne oblasti ne notirajo se-ljencev samo v državah, iz koje ali v koje potujejo, ampak tudi po narodnosti. Glede Jugoslovanov se uradna poročila držijo žal še vedno zastarele in neznanstvene metode; razdeljeni so v tri skupine: 1. Bolgari, Srbi in Črnogorci, 2. Hrvati in Slovenci, in 3. Dalmatinci, Bosanci in Hercegovci. Razdelitev v Srbe, Hrvate in Slovence bi bila vsaj sedaj vsekakor bolj umestna; razen tega so prvi skupini dodani tudi Bolgari. Ako smatramo za Bolgare vse one naseljence, ki prihajajo iz Bolgarije, oziroma vse izseljence, ki odhajajo v Bolgarijo in ako odbijemo to število od celokupnega števila, bomo dobili število priseljencev ali izseljencev Hrvatov in Slovencev po narodnosti. Naravno, da ni to popolnoma točno, ker nahajamo brez dvoma tudi bolgarskih naseljencev tudi izven Bolgarije, toda bolgarsko pri-seljeništvo je tako malenkostno, da bi bila eventualna razlika zelo neznatna.
Od 1. julija 1921 do konca februarja 1922 se je priselilo v Zedinjene države 1. Bolgarov, Srbov in Črnogorcev 1.320 (med temi 294 iz Bolgarije); a izselilo se je 4.401 (med temi 598 Bolgarov); 2. Hrvatov in Slovencev je prišlo v Zedinjene države 3.675, a odšlo je 3.632; 3. Iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine je prišlo 251, a odšlo 393. Celokupno se je vseh Jugoslovanov Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda ne Bolgarov, naselilo v omenjenem času 4952, a izselilo 8528, tedaj 3376 oseb se je več izselilo nego naselilo.
Zelo zanimivo je, ako primerjamo podatke po državi, z onimi po narodnosti. Iz njih se vidi, da je tekom tega časa došlo 6005 oseb iz Jugoslavije, toda samo 4952 Srbov, Hrvatov in Slovencev. To mora pomeniti, ako so le uradni podatki točni, da prihaja iz Jugoslavije znatno število oseb, ki niso po narodnosti Jugoslovani. Glede izseljevanja v Jugoslavijo je odšlo 8226 izseljencev, a po narodnosti je odpotovalo iz Zedinjenih držav 8328 Jugoslovanov.
Med evropskimi državami, pri katerih je kakor glede Jugoslavije izseljevanje večje nego priseljevanje, se nahajajo: Bolgarija, Grška, Italija, Poljska in Portugalska; vseljevanje je bilo znatno večje glede držav: Avstrija, Madžarska, Čehoslovaška, Francija, Nemčija, Romunija, Rusija, Švedska, Norveška, Švica, Turčija in Anglija. Celokupno število vseh naseljencev, ki so tekom navedenih osem mesecev prišli v Zedinjene dr-žavežave, je znašalo 226.841, a iz Zedinjenih držav se je izselilo 152.649 oseb. Med priseljenci so bile ženske v znatni večini (119.694), med tem, ko se je nahajala med izseljenci samo ena četrtina žensk. Možkih je več odšlo, nego jih je prišlo.
Jugoslovensko naseljevanje je bilo v fiskalnem letu 1920—1921 (od
I. julija 1920 do 30. junija 1921) — tedaj pred uzakonitvijo sedanjih predpisov o on/ejenem naseljevanju
—	mnogo večje. V tem letu je prišlo iz Jugoslavije 23,536 naseljencev; a izselilo se je samo 13.034. Po narod-nosti( upoštevajoč tri prej navedene narodnostne skupine in po odštetju Bolgarov) je prišlo 19.080, a odšlo
II.232 Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	fiskalnem letu 1919—1920 je
ponovno izseljevanje preseglo naseljevanje. To je bila doba, ko si je koj po končani vojni vsakdo želel nazaj domov, pod domačo streho. V tem letu je prišlo iz Jugoslaviji 1888, a odšlo je 29.271 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od 1. julija 191Q pa do 28. februarja 1922 j© tedaj prišlo iz Jugoslavije 31,429 oseb, a odšlo je v Jugoslavijo 49.734. Po narodnosti: prišlo je 25.562, a odšlo 48.831 Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Za fiskalno leto 1918—19 ni naravno še za Jugoslavijo nobene statistike glede naseljencev, pač pa imamo statistične podatke glede narodnosti, iz katerih izhaja, da se je v predmetnem letu naselilo samo 210,
a izselilo 506 Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	fiskalnih letih 1909, do vključno 1919, tedaj v desetletju od 1. julija 1909, do 30. junija 1919 je došlo 230.112, a odšlo 82.761 Srbov, Hrvatov in Slovencev. To vseljevanje in izseljevanje, se je izvršilo skoro izključno pred izbruhom svetovne vojne. —
Razpust granične trupe.
Z 20. septembrom je prevzela čuvanje carinske meje in pomožno službo v carinarnicah zopet finančna kontrdla in granična trupa se razpusti.
Čeprav smo si na jasnem, da tudi v finančni kontroli sprva ne bo vse tako, kakor bi moralo biti — saj prevzame od granične trupe samo v Sloveniji preko 600 Vranglavcev in 200 drugih graničarjev — vendar se moramo tega preokreta le veseliti, ker pomeni nedvomno velik kcrak k izboljšanju razmer na meji.
Pod komando v mejni službi že od prej izkušenih organov finančne kontrole — domačinov, se na noben način ne bodo več mogli dogajati tako žalostni slučaji, kakor so se dogajali v poslednjem letu, ko j« stala na meji granična trupa, ki se je smatrala v obmejnem pasu za povsem suvereno.
Za prvim korakom — prevzemom čuvanja meje — pa mora v finančni kontroli čimpreje slediti' drugi: temeljito čiščenje, in sicer pred vsem: odpust Vranglovcev iz službe. Ljudje, ki so na blagru naše države niso in-teresirani in smatrajo službo na meji le za zaposlitev od danes na jutri niso in tudi ne morejo biti zanesljivi čuvarji naših mej. Naj se zaposlijo makar pri gradnji železnic itd., toda na mejo in v carinarnice se spadajo.
Dokler je odpust vseh Vranglovcev iz službe finančne kontrole neizvedljiv, treba je pa vsekakor zahtevati vsaj to, da ti ljudje ne bodo vršili službe nft meji sami temveč vedno in edinole pod organa finančne kontrole, ki je domačin.
S	tem bodo preprečeni mnogi nepotrebni, ugledu naše države skrajno kvarni konflikti.
Trgovski stan ima velik interes na tem, da stoje na meji organi, ki so le absolutno zanesljivi in nepodkupljivi temveč tudi taktni in prevdarni. Prepričani smo, da bo finančna kontrola, ko se izvrši v njej potrebno izčiščenje, popolnoma odgovarjala svojemu namenu, zato jo kot novo čuvarico carinske meje toplo pozdravljamo.
Albanija kot samostojna država.
Herman Wendel je zopet napisal vsestransko zanimiv in informativen članek o albanskih razmerah. Njegova glavna izvajanj|a so nastopna:
Ako čita srednji in zapadni Evropejec, da se v kratkem vršijo volitve v albanski parlament, ali da so v albanskih šolah uvedli esperento kot učni jezik, ali da je dospel njegova ekselenca albanski minister za javna dela v Berlin ter se nastanil v hotelu Excelsior, lista zadovoljno naprej in misli, da je Albanija država, ki se v političnem oziru komaj razlikuje od svojih sosedin j Jugoslavije in Grške. Toda Lassalle je nekdaj rekel: Politične forme so poseben izraz dejanskega položaja. — Tako ne more nobena sila na svetu prilepiti na kak narod etikete »neodvisna država«, ako ni zato notranjih pogojev.
Vse to velja za Albanijo, ki se je rodila prvič leta 1913. na londonski konferenci in sedem let pozneje ponovno na konferenci Društva narodov. Najbrž niso imeli gospodje, diplomati v nobenem slučaju jasnega pojma o notranjem bistvu »evropskega Tibeta«:. Albanski državi manjka okostja; družab. razredi in narod, samozavesti. Poleg pomanjkanja državne in narodne samozavesti se ločijo Albanci medsebojno po dveh popolnoma različnih narečjih in številnih podnarečjih, po treh veroizpovedovanjih itd. V zadnjih
dveh tisočletjih se niso toliko razvili, kakor so se njih sosedje v zadnjih stoletjih. — Vsa njihova civilizacija je pravzaprav repetirna puška.
Svobodna plemena v sevemoal-banskem gorovju živijo še danes na taki stopnji, ki so jo Germani za časa Cezarjevega pisma »Bellum Gal-licum že davno preživeli. Zgodovina ne pozna skokov preko tisočletij. Tu je še vedno krvno maščevanje, sužnost ženske, patrijarhalične hišne zadruge podlaga človeškega sožitja. Vsako pomlad in vsako jesen se ponavljajo arnavtski napadi na Staro Srbijo. Arnavti ubijajo kmete, požigajo vasi in uropajo vso živino. Ker je zadel vsak poizkus razorožitve neprestanih upornikov ter zgradbe cest in železnic v svrho njihove ukrotitve na krvav odpor, bi mogla albanska država ukrotiti upornike le s pomočjo tuje vojaške sile. Ko je princ Wied me svetovno vojsko sanjal o povratku na svoj prestol, je obenem želel, da bi ostali desettisoči avstro-ogrskih vojakov še nekaj lel v Albaniji.
V kolikor se sploh more govoriti o kaki albanski politiki, je treba vedeti, da je niso vodila nikdar sever-noalbanska plemena, dasiravno nastopa v njihovem imenu par v Italiji izšolanih duhovnikov katoliških, kakor n. pr. škof Bunci in vsi voditelji mohamedanskih tolp. Težišče albanske politike leži v srednji Albaniji, kjer cvete še vedno srednji vek. Tu je Abdul Hamid gospodar nad sto vasmi, tu se razprostira rodovitni obrečni in rečni ravnini veleposestvo z nad 50 do 60.000 hektarjev, tu životarita usmiljenja vredni ko-lonji, ki imajo na sebi komaj srajco. Fevdalne rodbine imajo v svojih rokah vso politično oblast. Par rodbin kakor Toptani, Brioni, Fracheri, Vlora tvori albansko državo. Le temeljita osvoboditev kmeta mora položiti trdne temelje albanski državi. Člani albanskega »fevdalnega razreda so sicer pripravljeni prilagoditi se dvajsetemu stoletju v toliko, v kolikor upliva nanje italijanski imperializem, toda o kaki agrarni reformi nočejo vedeti ničesar. Albanska država naj bo »njihova« država, prava fevdalna anarhija. Upora .s strani zavednega meščanstva se jim ni treba bati, ker so mali kramarji popolnoma odvisni od njih. Resnično albansko meščanstvo je le v italijanski egiptskih in ameriški emigraciji.
Medzavezniška komisija je ravnokar ustavila svoje razmejitveno delo ob jugoslovensko-albanski meji ter prešla na grško-albansko mejo, tako da ostane za to jesen in zimo med Jugoslavijo in Albanijo nevtralna cona kot nevarna operacijska baza za amavtske napade v Srbijo.
V	bližnji bodočnosti ne bodo obračali pozornost na Albanijo samo nemiri v tej coni, ampak tudi druga vprašanja kakor n. pr. končnove-Ijavna državna oblika, tekmovanje raznih kandidatov na albanski prestol, personalna unija med Jugoslavijo in Albanijo, pristop Albanije k mali antanti itd. Pravilno sodbo o dogodkih bi mogel imeti samo oni, ki so mu znane socijalne razmere v Albaniji.
Rezultati letošnje žetve.
Po podatkih ministrstva poljepri-vrede in vod prinašamo rezultate letošnje žetve. Proizvodilo se je v naši državi 118.000 vagonov pšenice, ječmena 26.014 vagonov, ovsa 31.594 vagonov, rži 11.278 in koruze 247.763 vagonov. Napram tem številkam znaša letna potreba za prehrano našega prebivalstva in krmljenje živine: 103.894 vagonov pšenice, 17.455 vagonov ječmena, 23.985 vagonov ovsa, 2418 vagonov rži in 181.137 vagonov koruze. Za izvoz bi tedaj pre-ostajalo od letošnje žetve 14.106 vagonov pšenice, 8559 vagonov ječmena, 7609 vagonov ovsa, 8860 vagonov rži in 66.626 vagonov koruze. K temu je treba pri dodati še preostanek od pretekle letine v Banatu, Bački, Sremu, Slavoniji, ter v valjev-skem in podrinskem okrožju, vsega
okoli 12.500 vagonov pšenice in 37.960 vagonov koruze.
Nadalje se nahaja v ostalih delih severne in južne Srbije od lanske žetve še okoli 300 vagonov pšenice in 225 vagonov koruze. Vsega skupaj imamo po teh podatkih okoli 160 tisoč vagonov, ki so na razpolago za izvoz. Ako računamo, da ne bodo kmetje oddali vse od te količine na tržišče, ampak da bodo obdržali en del doma kot rezervo, kar se more računati največ do 60.000 vagonov, nam preostane vsega skupaj okoli
100.000	vagonov žitaric na razpolago za izvoz. Ker je vlada v svrho pobijanja draginje dovolila uvoz inostra-nih žitnic, moramo vzeti v račun tudi to, kar bo preostanek samo še povečalo.
Ako primerjamo rezultate letošnje žetve z rezultati prejšnjih žetev, bomo našli, da je letošnja žetev po iznosu približno tako velika kakor ona v letu 1920. Tako se je n. pr. pridelalo v 1. 1920: pšenice 11 mil. 153.763 mtc, v letu 1921 13,756.449 mtc., a letos 11,667.295 mtc.
Žetev sama je izpadla v raznih pokrajinah zelo različno. V mnogih pokrajinah je bila 50, a tudi nad 50 od sto slabejša, nego preteklo leto. Med drugimi pasivnimi pokrajinami so pridelale za 50 od sto manj nego preteklo leto Slovenija, Črna gora in Dalmacija. Najboljše je izpadla žetev v Vojvodini, Sremu in srednji Srbiji.
Odbori za devize in valute.
Hrvaški in nekateri slovenski listi so objavili vest, da bo ministrstvo za finance razpustilo odbore za devize in valute pri podružnicah Narodne banke, češ, da so se zasledile velike zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz.
Da se razčisti položaj, je odbor pri podružnici Narodne banke v Ljubljani brzojavil gospodu pomočniku finančne-gh ministra Plavšiču to-le:
»Hrvaški in slovenski listi objavljajo vest, da se odbori za devize in valute pri podružnicah Narodne banke razpuste, ker so se zasledile velike zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz. Odbor v Ljubljani je postopal vedno strogo in skrajno korektno po predpisih pravilnika in naredb, tako da so se zainteresirani krogi na javnih zborovanjih in po listih opetovano pritoževali radi prestrogega izvajanja naredb.
Z pavšalnim sumničenjem te vsebine, brez navedbe konkretnih faktov in brez predhodne preiskave, ki se pri tem odboru ni vršila, se krši uradna in osebna čast članov odbora in se odbor v javnosti diskreditira. Zaproša se brzojavno obvestilo, če izhajajo te vesti iz oticijelnih krogov in v tem primeru, če se nanašajo na ljubljanski odbor. Prosi se za odgovor najkasneje v roku osmih dni. Če bi odgovor ne bi dospel v tem roku, bo odbor primoran, da ustavi poslovanje in odstopi.«
Odbor prosi javnost, da vzame ta korak na znanje. Rezultat bo odbor pravočasno objavil v domačih listih.
Delegacija ministrstva financ
v Ljubljani, dne 21.ioktpbra 1921.
Za delegata: Dr. Rant s. v.
izvoz m uvoz.
Meseca julija se je uvozilo iz Rumu-
nije v našo t državo 900 ton pšenice, 258 ton petroleja, 186 ton drv in 1400 ton soli.
Predlog za revizijo izvozne carinske tarife. Kakor poročajo iz Beograda, se je vršila v ministrstvu poljoprivrede konferenca strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o vprašanju izvoza živine. Ugotovilo se je, da je sedanji režim škodljiv za poljedelstvo, ker dovoli izvoz mesnatih prašičev, medtem ko so špehasti prašiči podvrženi visoki izvozni carini, ki izvoz popolnoma onemogoča. Ta položaj bo uplival zelo neugodno na držanje špehastih prešičev, razen tega se tako onemogoča, da bi se spremenilo našo koruzo v mast in da bi se jo tako izvažalo. Iz tega razloga se je na konferenci soglasno sklenilo, da se bo predlagalo ministrstvu poljeprivrede, naj se izvozne tarife čim prej revidira, in naj se dovoli izvoz špehastih prašičev, asprotno naj se pa izvoz ščenet pre, »ve, da se tako pospeši našo do-
mažo industrijo mesnih izdelkov in izvoz mesnih fabrikatov, ki je za naše gospodarstvo mnogo bolj koristen, nego izvoz žive živine.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Ixgledi za našo trgovino s slivami na Angleškem. Naša agencija v Londonu objavlja: Cena posušenih sliv iz Srbije in Bosne se bo določila komaj koncem tekočega meseca. Priporoča se pa, di> se pošiljajo v Anglijo samo dobre slive s črno in ne temno površino in sicer v lesenih zabojih po 12.5 kg. Posebno važno je, da se zaznamuje na za-boju kakšne kvalitete so slite in sicer z navedbo, koliko sliv gre na 1 angleški funt (453 gramov). V informacijo interesentov dajemo v naslednjem podatke o cenah kalifornijskih sliv v Angliji: 1. Kvaliteta, ki vsebuje M do 40 sliv na 1 angleški funt, se plačuje po 80 šilingov za 112 funtov. 2. Za slive, katerih je treba 40 do 50 za 1 funt, se plača 66 šilingov za 112 funtov. 3. Za 50 do 60 sliv v enem funtu se plača 58 šilingov. 4. Za 80 do 90 sliv 45 šilingov. 5. Za 70 do 80 sliv 49 šilinogv. 6. Za 90 do 100 sliv :>H šilingov za 112 funtov.
Znižanje cen tekstilnim izdelkom na Češkoslovaškem. Zveza češkoslovaških trgovcev v Pragi javlja: Cene tekstilnim izdelkom iz bombaževine so znižane za 50 odstotkov. Tudi drugemu blagu so padle cene, ampak samo za 25 do 35 odstotkov. — Ker cene češkim Industrijskim izdelkom padajo, a se istočasno izboljšuje jugoslovanska valuta, so se zadnji čas med Čehi in Jugoslovani oživili trgovski stiki.
Industrija.
Nova tovarna za sladkor. Kakor javljajo iz Sombora, se je tam ustanovila nova tovarna za sladkor. Tovarna bo imela osnovno glavnico v iznosu 15 milijonov dinarjev. Z zidanjem se bo začelo takoj. — Ta vest se ne zdi popolnoma verjetna, ker je osnovanje nove sladkorne tovarne za sedaj, ko ne produciramo še niti toliko sladkorne repe, da bi mogli zadostiti zahtevam že obstoječih tovaren, popolnoma nerazumljivo. Naše sladkorne tovarne obratujejo že sedaj, zbog pomanjkanja sladkorne repe s samo 30—40% svoje kapacitete. Razen tega je tudi osnovanje sladkorne tovarne s samo 15 milijoni dinarjev skoro nemogoče, kajti za ustanovitev tovarne je danes potrebno najmanj 30 milijonov dinarjev in mogoče še več.
Dnnarstvo.
Dolarsko posojilo. Dne 1. novembra bo prejela Narodna banka nadaljno delno vsoto dolarskega posojila v znesku
6	milijonov dolarjev. Narodna banka bo to vsoto uporabila predvsem v svrho stabilizacije dinarja.
Bankovci ruske državne banke. Kakor poročajo iz Moskve, je ruska državna banka pooblaščena izdajati bankovce v vrednosii od 1 do 25 červonov (= 10 zlatih rubljev), ki bodo kriti z žlahtno kovino, stabilnimi inozemskimi, valutami in blagom.
Izplačila Nemčije na račun reparacij. Reparacijska komisija objavlja uradno, da je izročila Nemčija bone plačljive v Bruslju v vrednosti 57 mil. 445.155 zlatih mark, ki so zapadli 15. travna soglasno s sklepi, katere je diktirala reparacijska komisija.
Anglija pačujc obresti za svoje dolgove. Britanska vlada je položila 16. t. m. 50 milijonov zlatih dolarjev pri Re-serve Federal Banki« na račun interesov za svoje vojne dolgove v Zedinjenih državah.
Csrlna.
Carinski aggio v Nemčiji. Od ‘25. do 31. t. m. je določen carinski aggio v Nemčiji z 53.900 markami.
Prom««.
Prometne omejitve. 1. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Zagreb j. k., loko iz vseh smeri je pričenši od 26. oktobra do nadalnjega ukinjeno. Izvzete so pošiljke one robe, ki je navedena v okrožnici štev. 6003-V z dne 29. sept.
1922. Nadalje je dovolien prevoz tlakov nega kamenja iz postaj Brezno-Rib-niea, Poljčane in iz Avstrije na naslov Ehrlich Zagreb j. k. Do vključno 25. oktobra sprejele pošiljke naj iztečejo. 2. Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Munchen loko in tran-z.it je zopet dovoljeno.
Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih na-kladih za Sisak loko v smeri Zidani most — Sisak je pričenši od 23. oktobra do nadalnjega ukinjeno.
Že sprejete in medpotne pošiljke naj iztečejo.
Izvzete so pošiljke one robe, ki je navedea v okrožnici z dne 29. septembra 1922. Transportna dovoljenja izgube veljavnost.
Sprejemanje vsakovrstnega gradbenega materijala v vozovnih nakladih za tvrdko »Domeny in Erlichc v postaji Nagyczigand je do nadalnjega ukinjeno. Medpotne in že sprejete pošiljke naj iztečejo.	«
Prometna omejitev na tvrdko >Na-gvtetener Schweine-mast und Fleisch-venvertungsgeselschaft A. G.< za. postajo Nagyteteny je razveljavljena.
Promet (Mesa — Hamburg. »Ode-ski Komuniste javlja, da so odpotovali v Odeso zastopniki nemškega parobro-darskega podjetja > Istočna linija« v svrho organizacije prometa med Hamburgom in črnomorskimi lukami.
Vlnoreja
Letošnja trgatev je bila po vsej državi obilna, a kakavost radi slabega vremena večinoma ni dobra. Lahka slaba nova vina se v Vršcu prodajajo celo po 3 — 4 — 8 kron liter. Vsled slabe kakovosti letošnjih vin so cene starim vinom v zadnjem času celo nekoliko poskočile. Po novem vinu je v splošnem malo povpraševanja. Najboljše vino v naši državi bo imela letos Dalmacija.
TrtflB poročila.
Tržišče s kožami. 1. Surove kože. Pod uplivom porastka krone, a s tem povečane mogočnosti dobave iz inozemstva, je trgovina začela padati, a cene se lomijo. Od tega niso oškodovane niti težke kože, ker pokritje potreb ni več tako odvisno od domače produkcije. Lahke kože stojijo nominalno na 50 do 55 kron, težke na 65 do 70 kron kilogram, toda pri nadaljnem porastu krone se ne bodo držale niti te cene. Samo telečje kože se bodo tudi še nadalje prodajale po 70 do 75 kron kilogram, ker se jih producira zelo malo.
V	Avstriji je v tem oziru stagnacija, /.bog pomanjkanja denarja, ne glede na vse stotine miljard v prometu. Notirajo: Goveje kože 11.500 K kg, telečje 100 tisoč kron, konjske čez 2.20 cm 160.000 kron, ovčje in kozje 8000 K, koštrunove
12.000	K za komad. Nemčija. Frankfurt na Majnu: Volovje do 25 kg 382 M, 25 do 30 kg 402 M, 30 do 40 kg 366 M, čez 40 kg 350 M, vse po funtu (>/•> kg). Madžarska. Vsled velikega pomanjkanja denarja je trgovina padla, a padle so tudi cene, tako govejim kožam za 120 do 130 K po kg. Tako se dobijo goveje kože po 350 do 360 K po kg; telečje kože so padle za 200 do 250 K pri kg, in se prodajajo po 700 do 720 K kilogram.
Žetev v Ameriki. Po zadnjem poročilu varila žetev koruze v Ameriki okoli 2.805,000.000 bušlov. Žetev zimskega žita iznaša 552.000.000, medtem Ko znaša žetev letnega žita okoli 288,000.000 Žetev vsa dosega 1.265.000.000 bušlov.
Razno.
Osnovanje generalne direkcije v ministrstvu saobračaja. »Samouprava« javlja: V ministrstvu saobračaja se ba-vijo z osnovanjem generalne direkcije, kateri bodo druge oblastne direkcije podvržene. Ta direkcija je obstojala do sedaj samo fiktivno, t. j. obstojala je samo iz direktorja in pomočnika, ker je pa v zadnjem času nastala potreba, da se jo razširi, se bo preustrojila v posebno ustanovo, s svojim določenim delavnim programom.
Državne zgradbe. Pri ministrstvu gradjevina je razpisana za dne 13. novembra ofertalna licitacija za rekon-
strukcijo poti Beograd — Ušče — Ša-hac v predračunski vsoti 4,250.000 Din.
Naš prvi dock. Pretekli teden j začel obratovati dock tvrdke Matijeviča, koji je usidran v Splitu. Napolnil je rezerv arje, spustil se je pod vodo in vzel na sebe parnik >Dubrovnik< v popravilo. Čez nekoliko dni bo sprejel dock še tri parnike v popravilo. Delo dviganja parnikov se vrši zelo hitro. V teku četrt ure utone dock pod površino, ter sprejme parnik, a čez tričetrt ure se dock zopet dvigne s parnikom na sebi.
Nove znamke. Ministrstvo pošte in brzojava namerava naročiti v Ameriki 17 milijonov komadov jubilejnih znamk po 1, 2 in 3 Din. Znamke po 1 in 2 dinarja bodo imele podobo kralja in kraljice, znamke po 3 dinarje pa panoramo Beograda s savske strani. Znamke bodo prišle v promet po izvršenem kronanju kralja in kraljice.
Odškodnina lastnikom ladij. Ministrstvo pravde je stavilo predlog ministrskemu svetu, da naj dobijo vsi predvojni lastniki ladij, ki so bili svoječasno oškodovani, odškodnino iu sicer tono za tono, kar bo odredila gotova komisija, sestavljena iz strokovnjakov.
Poštna razstava v Pragi. Društvo poštnih uradnikov bo o priliki 251etnice ustanovitve društva in 2001etniee obstoja pošte priredilo v reflektoriju Klementina v Pragi poštno razstavo. Razstava, ki bo prva te vrste, se otvori 24. oktobra v prisotnosti prezidenta Masa-ryka.
Povišanje davka Ra slador na Poljskem. Poljski finančni minister je predlagal, naj se poviša trošarina na sladkor in sicer z novembrom 1922 od 200 na 300 p. mark pri kilogramu.
Nezaposlenost na Poljskem. Število nezaposlenih na Poljskem je znašalo 1. februarja 221.444, sedaj se je to število znižalo na 69.962.
Švicarska vlada je z 19. oktobrom t.
1.	prepovedala za svoje ozemlje uvoz inozemskih vin, ki vsebujejo nad 13% alkohola.
Nemške pošte in železnice. Umevno je, da vsled neprestanega padca nem-
Pna sunlska parna mlekarna In tvomlca sira priporoča:
THE REX CO., LJUBLJANA
ške marke rastejo cene vsemu blagu, a zlasti živilom, kar povzroča zopet povišanje delavskih plač. Nujna posledica tega je, da rastejo produkcijski stroški in morajo javni uradi in prometne ustanove zvišati pristojbine. Tako je že zdaj sklenjeno, da se poštne, pošt.-čekovne, brzojavne in interurbanske telefonske pristojbine, ki so se itak že s 1. oktobrom t. 1. znatno zvišale, zopet podraže s 1. novembrom t. 1. za lOOodstotni dosedanji iznos. — Enako so bile povišane železniške osebne in tovorne tarife, dne 1. oktobra t. 1. za 100 odstotkov in z dnem 15. oktobra t. 1. ponovno za 60 odstotkov. Razen tega se zvišajo osebne tarife s 1. novembrom t. I. zopet za 100 odstotkov, a te nove tarife s 1. decembrom zopet za 50 odstotkov. — Da temu sorazmerno povišujejo i privatne prometne ustanove svoje tarife, je jasno.
Konkurzi v Italiji V pvi polovici leta 1922 je znašalo število konkurzov v Italiji 1643, v letu 1921 — 1878, v letu 1920 pa samo 636, v letu 1919 588 in v letu 1918 pa celo 564. Tekom vojnih let se je število konkurzov znatno zmanjšalo, tako da ni v letih 1919 in 1918 znašalo več nego 8 od sto napram predvojnim letom. Nasprotno se je število v prvi polovici 1922 dvignilo na 50 od sto predvojnih časov
Čajno maslo la Trapist sir Imperial sir Liptauer sir
kg Din 42 kg Din 28 -tuc. Din 28' kg Din 13
Naročila sprejema: Glavno zastopstvo
P. S. P. S. in T. S. Novomesto, Karlovška cesta 81.
Pošilja se od 5 kg naprej od posam. vrste.
Samo na debelo!
Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter ivseh barv volne.
GASPARI &FANHINGER
MARIBOR
Samo na debelo I
TRGOVCI!	TRGOVCI!
Izšla je Blasnikova
VELIKA PRATIKA
ZA LETO 1923.
Letoftnja izdaja je posebno obširna In vsebuje bogato poučno snov. Ta Pretika je najstarejša in se je odda vsako leto nad 100.000 izvodov. Zahteva jo skoro vsaka slovenska rodbina. — Za trgovce je ta Pratika hvaležen prodajni predmet, ker se jim da pri večjem odjemu znaten popust.
Naroča se v tiskarni J. BLASNIKA NASL. \l LJUBLJANI, Breg 12.
|/j\j	p [4^1 f/j j j l4vJ L^lSJ L<1nj L/J
Tomaieva žlindra, kalijeva sol, kal nit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri-°°° kanski petrolej vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
r/l\i
□Od
ona
aaa
»--i m m m rrjntia v-l. TTTfTTTi lTj lIj PFi
častnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Clavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v L jubilant