fnitnlM aličim i gototinl-XII. letfnik. '¦' 6. numera. Mesečne verske novine. Vu Imenl prfikmurike evang. Siitjorfje reditel I v&davnlk t rLISAR JANOS, Hurska Sobota. Rokoplsi se morajo v Puconce poSilali. Ček računa št. 13,586; Imč ,,Duševnl Hst" Puconci. Cejna na cejJo leto 20 Dln., v zvttnstvo 30 dln., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 dln. ^ NapreJplaHlo gorivzeme vsaki evang. dOhevnik i vu2lt«l. Veselte sb brsfšenici! Pisao: Hari Lipot ev. diihovnik. Risali so velki svetek tfldi nam evan-geJičanskim krstšanom. Opominajo nas na one svčte dogodke, šteri so se pred 1900 letatni na prve risale v Jeružalemi godili, gda je vo bio vlejani svčtoga Duha dšr na Jezušove vučenike i na velko vnožino ludstva, ki so tam posliišali božo reč i tak je bila nastdvlena krstšanska svčta mati cčrkev. Da krstšanska svčta maticerkev po telikajšem trplčnji, preganjanji goristoji i ešče dnes svčtek Iško drži, tudi to je sv. Duha moč i delo. Ravno zato je tak dragi kinč za nžs risšlski sv. Diih. Brezi toga modroga vučitela mi nebi mogli spoznati božo nezgovorno lubčzen. ,,Ar je tak lubo Bog ete svet, da je Sina svojega jedinorodjenoga dao, da vsaki ki vu njem verje, se ne skvari, nego ma ži-tek vekivečni." Naš velki reformator Dr. Luther Mcirton od toga veršuša t6 prdvi, da je td veršuŠ sam vu sebi edna mala biblia. V Afriki so na pol divji liidjč zato goripoiskali misionara z Europe, da bi ono knigo mpgli kiipiti od njega, v šteroj je pisano: Ar je tak Kibo Bog ete svet . . . Eden biblie odžvajoči trgovec je goripo-iskao ednoga nevernoga stdroga človeka. Starec ga je z etimi rečdmi odpravo: Jaz nemam pčnez za takšo zopstonsko knigo. Ali dosta Jepoga jeste v njej, prdvi trgovec i stem odprč knigo i začne žnjž čteti: Ar je tak liibo B6g ete svet . . . Starec je začno posliišati i na te reči se je njegovo srcč zmččilo, skuze so ga polčjale i za tč eden veršuš je kupo celo biblijo. Ar je tak ltibo Bog ete svet .. . Bog je celi svet lQbo, ne samo tč včodebršni ndrod, nego tfidi pogane je lubo. Tiidi dnesdčn liibi gospodin Bog celi svet, tudi nas ki smo vu te že preminoči risaiski dn^-vaj goripoiskaii njegovo sveto hižo. Ri-s^lski sv. Dtih nam spoznati d^ liib^znosti punoga Boga, ki je celoga sveta dober i milostiven Oča. Sv. Diih nas opomina, da je gospodin Bog naš lublčni Oča, gda se sreče zvezde smejčjo na nžs, ali či trp-lšnja kamžnje kaple na našo glavo. Obečaj ednoj liiblenoj materi kakoli za njčno dete, obečaj njej etoga sveta vsa zlato i srebro, obečaj njej zemelsko diko, zemelski paradičom, gd^ vse najde ka po-trebiije k svojemi ves^Iomi živlenji. Ali ona mati, štera z čistoga i z celoga srcž labi svoje džte, tebi vse te kinče nazajda, ne potrebuje ona zemelskoga paradičoma, zemelske dike venec, samo naj ona svoje drago dete znova leko obime, kOšne i gorihržni. Tžkša je tiidi liibčzen gospodnoga Boga proti nam, kak proti njegovoj deci. Či je tč veršuš: Ar je tak lubo B6g ete svet . . . edna mala biblija, tak je ri-salski sv. Diih on moder vučitel, ki nam tč reči razklada. Či je te veršuš edna ro- Strdn 58. DUSEVNI LIST mdjuš 20. žica, tak je sv. Dflh on ograček, vu Šte-rom ta rožica ndjlepše cvetč. Risžlski sv. Dfih je dršgi kinč za nas, ar brezi toga tr6Štaj6čega priatela nebi najšli trošta v nevolaj. Oh gdd je ono srce, štero nigdar nema žalosti, gdč je ono srce, štero ešče nigdar nebi krvavilo ? Od toga te neobarje ne svetlost palače, nš male kučice siro-maštvo. -*- ¦¦- •=¦¦—¦-¦ Gdčrkoli si, v kakšojkoli stdvi dčla-joči človek si, neyola, trplenje te gori zna poiskati. Eti se jčče eden, ar se je v svojem ndjlepšem vUpanji vkano, drugi se žalosti, ix se je vkano v svoji najbčgši priatelaj. Eti se v črno oblečena dovica i dovec starata, tam pa brezi obrambe ostanjena sirotinska dččica. Nas vse todi večkrdt goripoišče bolč-zen, beteg, nevola, žalost. I kak i gd^ najdemo mi trošt v nevolaj? Mogdče naj od bližnji naši čakamo trošt davajčči bal-žam? Či jeste tak verno srcč, takšidober pridtel, šteri je nam gotov pomdgati, tiidi nžjvečkrdt nemremo drOgo Čakati od nje- ga, kak to, da se on z nami vkttper joče i žalosti. Naše trpčče src^ takše vržstvo iŠČe, po šterom naša rana hitro zacčli. Sv. DQh, ki od Boga i od JezuŠa Kristuša shaja je te troštajoči dober naš prižtel, šteri nas obveseli, potr6šta v ndjv^kšem trplenji nas opominajoči: či se v nebeskom našem Oči viipamo, tak se nigdar ne vkanimo. .Ves&tese krstšenfciJ -m H~i '1*1 Dičte B6ga v čistosa srd, v*"^* ' ' Ki je Dfiha svojga posvet .1....'^. Z dlkov včvlejao dnes na svct. Po kom je sed^čim v kmici .%\v I vu bolvanstva temaici f i t''- Odpro stezo slobodščine I skazao orok sinovščine. Dika Bogi na visini! ._ '• "• ' ¦¦ ;.;.«••;« Idoči po vsoj dtUli, Nesejo vsem glšs ves€li, Predgavli žitka istino ^* * I kazavši njž vretino ; ' <&l-Svet bloden, ki je proti njim, 3; ' r! : • ObJddajo z Bdgom svojitn, >*-' i; : Vsa mirovno pretrpijo; - i-i' Ar se od diiha batrivijo. ¦'<-'*'' \ r\. ,Dika B6gi na vislnil" -!l Laž je — Laž. Z i Pripovest. (Poslovenčo: Flisar Janoš vpok. vučitel.) Istina, ka se je davno, pred tristo letmi godilo 1 znabidti, ka boš poštuvani čtitel tak pravo: »Raj bom vervao, kak pa, ka b> ik lo pitat." Jas pa tak pravim: Kakite se nevervano vidi, dSnok bom pa rdj vervao, kak pa ka bi zatajo kričanskoga tnorala nashaj. Preci vu reformacie začetki se je godilo, ka je eden tržec, ki je epangelioma znanosti vernikj bio, prek po ednom grozno velikom logi potuvao. Potavao je, ali bole na konji se je nesao i ednok satno od ednoga dreva steblc eden ktničen mož drapne prednjega, popždne konja za brozdž. — Stani! '"' ^ w ''-! *""A- ¦¦'¦" Vu tom megnenji več prispodobni napa-dalcov skoči napre, z-oba kraja ga okroživši, rožjd zdignovši na njega, trobijo: ~ Penete, ali žitek I ' •'¦'' Doli so ga potčgnoli z-konja, skrbno va ziskali žebke nahitroraa, brezi vse milošče, Više toga so ga ešče smogorno opitali: či nema e§če več prl sebi ? Nemara nika, ničesa nš, dobra gospoda — odgovori pofnik. — Idi tak, gdeta se ti vidi I — pravj eden razbojnik — ali naza se nezglednl, či ti je pri-jeten žitek. — Oho prijatel 1 n^ stno tak razmell, ~ je skričao žnji eden, kak si je tržec na konja šteo sčsti — ta bi bilo ešče lepo, či bi se ti nesao, mi bi pa peiki ostali. Ml smo ne tak pravli, ka gezdi dale, — nego idi dale. T6 je cel6 drfigo. Konj je na$. Ti pa rad boj, ka slo-bodno idei. ttidjuš 20. DUŠEVNl LIST Stran 59. Naslad krstšanskoga vadlti-vdnja na stališče ženske. (Na spravišči farnoga Ženskoga drtištva v Puconcigori-prečtela Furekova Kiilič Irena tajnica ) ' '' Že od začetka je vadliivdnje spominalo na nekšo nevidočo višišo moč, od štere je človek pričakuvao posvetitev svojega nakanenja i se viipao blaženstva po svojoj vernosti i dobri de-laj svoji. Tak mk vadiavanje najvčkšo moč na jakostni žltek; ix hrani to vupanje, ka nazadnje li pravica vzeme oblždnost, hfidfiba se pa po-kaštiga i tak nas vSi poštuvati vse tisto, ka je dobro, nam da moč, ka resnico zaslediijemo i nas nazaj drži od greha. Vadluvanje zastopa nžjbole idealizmuš, brez šteroga je človeški rod nindri nigdar nč mogao goristatf. Če to zavržerao, prr-detno na pot sebičnoga tiraništva i diiševne kmice. To stno vidli tiidi pri stari Grki i Rimlani, ki so od svoji očakov Orokuvano vero začeli po male zanemarjati, kčmbole je njihova kultura na-predovala. Tiidi znarnenito delfijsko proroško svetišče na Olimpijskom bregi je že davno one-milo i človeška diiša je ne več iskala bože pa-lače i njčne svetle trone. Z drfige str&ni pa vi-dimo, kak je ta vera po malem vopreila, tak je nastanola v dfiši Človeškoj nikša praztiota, štero je ne mogla napuniti ne sreča bogžstva, ne umetnost i todi n& napr&doča kullura. Vedno bole i bole je postajala tt praznota vekša, tak, Potnik je rad bio, ka slobodno ide, kak njemi je razbojnik pravo. Odpotiivao je li hitro, brezi dflške, vcseldči se, ka so njemi samo konj i penezi totš i ne z-ednim žitek tfidi. Gda to pršvirn, ka je rad bio, sem ešče ne vse povedao. Rad je bio, ka je živ ostaa, ali z dfQge strani se je raduvao tudi tomi — ka njetni je te vekši tao penez ešče ostalo, štereje doma, somnivši se na nevarno pot, že napre vu kapiita goler i pod f6ro notri zašio. Rad je bio, ka se je oslobodo i ka so ga ne sploj vOporobili. Ali njegova radost tak da bi nebi bilapo-polna. Čt se Človek z-lažmi rSši nevSle, vutak-šem oslobodjenji nega prdve radosti. - Laž — laž ostane pred Bogom ne samo te, či Ananižš laže pred Petrom, nego te tadi, či sirom&k potnik !aže pred razbojnikom. Bože očl vidijo to laganje. ; * l /*;'' '/' ka je človeka obvzelo hrepenenje po nekšojno-voj veri, vu šteroj bi duša najšla svojo zgiible-no oporo. Niti otie verske misli, ki so priile z Eg?ptoma, z Frfgije i z Perzije, so ne raogle na-puniti one praznote pri lOdstvi, čeravno so bili ništerni, ki so se za nje zavzeli. Ttidi židovska vera je mela vu vsakotn mesti dosta privržencev ali ar je zahtevala, ka se morajo sprejeti vsi njeni rituslni zakcni i tradicije, je nej mogla postati svetovna vera. Po takšem se nanč edna vera tned staiimi Rimljani nej mcgla vdomačiti i jim dati onega. po kom so nj'hove daše hre-penele. Ali dčnok se je to njihovo hrepenenje spu-nilo, gda je prišo dolgo ob!Qblen! i težko pri-čako?Lni Odkupitel Jezuš, Iteroga rojstvo po-meni v človečanstva zgodovini preobrat. Jezuš si je nč z bogastvoro i ne z orožjem pridobio svojega ludstva. Dokeč je bio na zemlji, je bilo siromaštvo njegov iori i na konci je na Golgoti težko stnrt najšo. Od Golgote je tedaj dobilc Judstvo tisto vero, štera vči za pravico trpeti i šteta za vernost po trplenji blajženstvo obeče. Kristus nas v?i, ka človeštva končni cil je bože ktalestvo, za volo iteroga moramo tnirno pre-našati vse težine i trplenja zemelska. Stem cilom je Boži sin bliže prineso človeka k čioveki i nas včio, ka stno vsi deca Boža, brez razlike na narodnost, na plemen i na rang. Ce smo pa Boža deca, smo si raed sebov bratje i sestre 1 ~ Lagao si — strdbi njemi vu viiha cden znotrešnji g'žs dosta grozne, kak prvle, gda nje-mi je razbojnik skričao: »Stani!" — Hja, pa zaka bi nebi lagao ? — odgo-voti znotrešnjemi glasi, — vem so penezi tnoji penezi. Dužnost tni je je obarvati. — Tak je, ali z-lažmi kaj obarvati je nika ne pošteneše delo, kak si zlažmi kaj spraviti — njetni je odgovoro on znotržšnji sodec. — Ej, jeli pa morem kaj jas od toga, či so ji nč naišli ? — Človek ! — nadaljava diišna vest — oni so te edn&ko opitali: ,Či nemaš več pri sebi ?" I ti si tak pravo: »Netnam nika, ničesa ne, dobra gospoda." Jeli je pa to ne laž ?" — Tak je, ali ka bi činio, ka bi bil6 zd;l z-menotn brezi le mžle iume penez. T6 je zda ne pitanje. Glavno je 16, ka si lagao. •"•¦>¦"*;-.¦ >>:f'.u\f -. t. atis 02 Stržn 60. DUSEVNl LIST mdjuš 20. kak takši srao dužni eden driigoga ltibiti. Ta resnica pa budi v nas to ogviišanje, ka na vred-nost gledoč pred Bogom nega razlike tned tno-škitn i med žensko, dr sveto pismo, ki je vreti-na prave istine, glih tak zove žensko, kak mo> škoga s temi rečatni: »Iičite pa prvo Bože kra-lestvo i njega pravfcol" Zndno je, ka so sfšre vere ne pripoznale ženski diiši isto vrednost kak moški. Oržali so jo za taki stvor, štera ni zmožna, da sama se-bov ravna i da mora meti pred sebov moškega, šteri jo vodi. Krščanska vera je fedaj pokszala žensko pczvanje v novoj svetlosti i dala ji je popolno enakopravnost z moškim. Dokeč je dala krščanska vera naši ženski njeno slobodščino, je v Indiji verski zakon tak zvezao žensko z moškim, ka jo niti smrt moža nej mogla osloboditi, tak da je ob tnoževi stnrti zgiibila pravico do živJjenja i se je mogla dati na grmadi zazgati. Na Grikom pa je mož svo-jo ženo korairkoli teštamalivao. Med pogani pa je arabski zakon telko štimao žensko kak moževo pohištvo, t. j. fto je dobo v roke po njegovoj smrti vrednost, on je dobo tfidi ženo. Krščanska vera pa kak v moikem tak v ženski isto vidi, i pred oba postavi kak končni cil: Bože kralestvo. ,"". K toini je gotovo tiidi pripomoglo bože ooebržnje Jezušove matere Marije, v šjeroj je združeni simbol materinske liibezni i jakosti, kar je pripomoglo, da je žena pridobila vekše spo-štovanje, kak ga je tnela prcd tem. To se je vidio že pri prvi krščanski gmajnaj. z,ena je opiavlaJa dotndča dela, kakor; šivala, preia i štrikala i se skfipno z možem trudila za to, ka naj njeno familijsko življenje v veri, vupanji i llibezni sliiži Bogi na diko. Z lepov pčldov so pa naprej šle, gda je trbelo betežnike obravna-vati. S svojov celov familijo? so se nazaj dr-žale od poganski prireditev, niso šla gledat v amfiteater tiste nesrečnike, šterc so vrgU med pobesnelo živino, ki ji je nesmiljeno trgala i itero je rimsko lidstvo tak rado hodilo gkdat. Krščanstre gmajne so zahtevaie od svoji kotrfg nepokraano i čisto življenje i Tertuljan cerkevni oča prdvi: wKak naj dojspišera srečo zakonskoga življenja, šteroga je cerkev potrdila, šteroga pečat angeli glasijo i štero nebeški Oča za pravo spozna ! Kakša zvčza je to dve ver-vajoči, štera vkup slDžita, vkiiper vandrata kak dva brata i štera sta po teii-dtiii edna! Vkuper molita, vkiiper sta v boži hiii, vkOper sta v ra-dosti, vkttper v žalosti. Eden nikaj ne taji pred drugim, eden ne žali drligoga. Gde sta dva vkii-per, tam je Krlsluš i gde je On, \& ne more prjti te hudi." Gda so skoz stotin rimski cesarji nesmile-no preganjali krstšane, so bile tfidi ženske med njimi, štere so pretrpele raantrniitvo za svojo vero. I celo tisti sodniki, šteri so ji sodili, soji — Ejh! nihajmo štakanje, — erC6 uetna-ratno pdtnik i paščo si je misli na drugo vr-ndti. Ali te okoren znotrešnji sodec je ne po-piisto. Na vsdki stopdj njemi je vu vUhakričao: — Lagao si, lagao si, lagao si! Pdtnik je ne tnogao duže posluhšati. Spo-znao je, ka je lagao. Nika si je zraislo i naza se je vrno, odkud je prišao. Po povfire potiivanji je gori najšao razbojnike. Pri ognji ležčči so jeli i pili. — Ka te je prineslo ese nazšj, prijStel ? — so ga pitali, lčknovši se. — Ka rae je prineslo naza ? — pondvla p6tnik mirovno. — Eti penezi so rae prignali nazaj, Jteri so pri meni skriti ostali. — Vzetnitd }e tlidi prek, je odgovoro i ta njim je je ponfido. — Ve si pa vendar ne odnoro, prijdtel ? so erkli razbojnici z-ednim grlom. .. — Za ves svet ne. Nč sem odnoro, ali neščem lažec bidti tiidi. Gda ste me vi pitali: či je ešče kaj ostalo pri meni ? — sem pravo: ka nika ne. Ali diiinavest tne teliko potvarja, ka duže nemoretn prenaiati one laži — i či bdr z težkim srcotn — nazžj setn prinesao zatajene peneze. Zdaj setn tak kddiš, ali ne setn lažec. Hvalo dara Bogi, ka je moje dašnevesti nazoči-bodočnost obdržao i ne mi je dopuito t€ hOdo-be včiniti. Oh barbi na žitek zbfido i vašo diišnovšst z-tkmm greha. ,.j ' Razbojnici so se strsnoli vu dfihi na toga človeka odkrite dušnevesti rečl. Eden na toga drfigoga glčdajoč, so gori zoskakali i okoli pot-nika nastanoli. ¦. , .' — No prijatel, (i s! uprav na njž va'6n dečko — je pravo razbojnikov voj. Z-takiim človekom setn ešče nigdar ne prišao vkiiper. No viš, tni eiče od tčbe napre valdn iččmo mijuš 20. DUŠEVNI LIST Stršin 61. občfidovali s kakiov velkov dUševnov mirnost-jov, nevkleknjenov vupaznostjov so rajli pre-nesle vse moke, kak bi pa svojo vero zatajile. I vsa tista krv, štero so dale takrat krščanske ženske za svojo vero, je bila liki semen sejanje za krilevstvo bože. Vu gmanaj so žene tiidi verno tao jemSle vu delanji žive vere. Bile so med njitni presbi-terice, diakonise i tej goridanje je bilo včiti tiste žene, itere so prestopile na krstšansko vadliiva-nje, nadale zrožganje srmakov i obravnavanje betežnikov. Ootovnost na aldiivanje sebe, vrela delavnost za cčrkev, za verske, moralne pletne-nite cile je pred driižbov vu novoj svetlosti gor-pokžzalo pozvLnje žene. Puconsko bv. fdrno žensho drDšfvo. Puconsko farno žensko drDštvo je aprila 8-ga melo svoje Ičtno redno spržviiče. Pred sprddščem je bila boža slfižba, štera se je ob pol 10 toj vdri začnola. Sprdvišče so Ržtkai Vera predsednica od-prli z nasledujočim govorom. Zsrdca pozdravlam vse navzoče ino Vara želčtn od G. Boga bogše časeliki šo vezdišnji! Liibezen srdc naši nas nato nadigiva na etom mesti, gde se glasi Boža reč, da zdržimo naše glivne dužnosti, štere so : dužnost proti Bogi; proli samomi sebi i proti bližnjim našim. Stojma trdno ino obdržmo to naio prkvo vero, štero je očisto od blodnosti nai veliki re-formator Dr. Luther Marton. Štero so naši očaki v dugo let trpečem britkom mantranji i groznom preganjanji nam obarvali. Ravno dnes svetimo triletnico našega de-lavnoga drOitva. Teška ino trudapuna je bila skrb naia vu začetki. Aii ne smo se bojali nikši težkoč i z Bogž pomočjov smo vu tej krdtki tre letaj i v etom težkotn časi, dosegnoli lepo na-preidenje driištva nešega. Žalost, dosta je ešče tdkši med nami, ki neobčutijo i ncprerazmijo plemeniti cil ženskoga driištva. Od fdkši lfidi je ne samo edna med natni mogla dosta neprijčtni reči gorivzčti, ali Jub^zen vse znaša; dOnok smo ne popustile, triidile stno se nadale. Ne smo delale za sčbe, nego za naio l&blčno ev. cčrkev i gmano, pa ne samo za domačo, nego za druge (Qdi. Diižnost ženskoga drfištva je podpčrati v prvom ridi domdčo cdrkev, ra?notak, kak pod-pera ta vorna tnati svoje dete. Ne je pa za* dosta to, tetnveč pomšgati moramo tudi zvunei-njim naiim verebratotn. Vkiiper moramo držati, či ščemo dos^gnoti lepšo bodočnost; naj cvefe i naj se razširja;a naša držga vera. Od raaterižlne bivosti driištva naiega nam da peneznikojca naznanenje. NaŠe drUŠtvo je tfldi taovzelo i poivetilo 150 letnico obstoja naše gmane. bldti. Ti si razbojnikatn samovolno nazaj prine-sao peneze, Stere si zatžjo i obarvao: razbojnici ti pa samovolno nazaj dajo, ka so porobili. T6 maš tvoje peneze, vzemi je! — Prijdtelje! — erče potnik — to bi me-ni nevtajeno dobro bil6 i z-moje strani vain za-hvalim; a]i vam bi to nika ne hasnilo. Vi men^ zdž obdar&jete z mojimi penezi i tak raislite, kaj kikše plemenito delo činite. Jas pa tak tnisiiin, ka se ešče globše pograždžate z- tžtn vu greh. Kak jas od vas odidetn, si doli sposedete kre ognja i nemo te ga gledali ino si premišla-vali. Jeli te vQpa!i vaše misli povedati? Eden tomi drflgomi zagvflšno ne. Jeli znate, ka bode to ? Niti sami nedte znali. Vi si zda etak pre-nilšlavate, ka te edendrfigomi to pravili: No, tfi je zagvašno edno velkodflšno i plemenito delo bild od nds! Verjerao ka de nas blagoslavlao i hvalo on nevolak kraraar. I tnogoče jeste med vami takši tiidi, šteri si etak pretniilava: Zaeto plemenito, velkodfišno delo nas Bog . . . no ja, B6g, — &r razbojniki tOd! verjejo vu B6gi i trepečejo od njega — bode oblonao i za na-jem nam kakiega bogatoga potnika da pridti v-roke. Razbojnici so eden na drflgoga gledali. Potnik je t6 napamet vzeo i nadaljavao }e: — Vidim, ka sem zavado vaše misli. Ali vi nebodte ravno eto mislili. — Nego? — so naležno pitali razbojnici. — Te eden z-vas začoe : No, (e nas je uprav osratnoto. On je nas porobo vd. Kak za-frlgano je za norce tneo telko batrivni tnožovl Te dtfigi de eiak govorio; škoda se nam je bilo na tak velkodOšnost podati. Te tretji etak bode pravo, ka se je njemi te včasi ne povidla velkedušnosti komedla, aa-mo ka je ne šteo proti praviti. ; štržn 62. DČŽEVNI LIST majuš 20. Na naglo so nas odstavili 1933. dec. 6-ga v 59 ieti svoje starosti naia podpredsednica šlfJir Joiefa, roj. Dšuban z Pužavec- Vu njih je zgfibilo drušlvo svojo vrelo potnočnico. Mrla je t. ]. marc. 20-ga v Sebeborci vd. FJisžr Ana, roj. P6ček, stara 70 let. T5 članica je bila preveč VOrna k svojoj sv. materi cčrkvi i prva rždna članica v našem druStvi z Sebeborske včsi. Na-iivi pokojnivi čldnici spomin naj bo blaženi i stalen med namil Z hvalodavajočim srdcora zapremo eto trčtje leto dela. Blagoslovi B6g naše društvo i vse njčne kotrige i dobrovolne prijatele, naj po-tom v prišestnom leti z ponovlenov močjov i vrelostjov znamo odpravlati naie delo i je na-daljavamo od Boga pomoči i blagosiova spre-vijajoč. Po etomtoga pa odprčtn naiega drtištva 1934 Jetni redni gjiilžš. Po lizločni formalni določilaj je Kiihžr Mžrija tajnica goriprečtela zapisnik prvešega spržvišča. ,h,feTi. Štern Emma blagajnica je d&la naznanenje od blagajniikoga šafariivanja v pretečenom leti. Navkupnoga notrijemanja je bilo 6141*75 Din. Vrednosti (penez) ma" drOštvo vkup 12171-78 Din. Titan Marija pregledovžlka je naznanjala, da je penezni dnevnik i račun v popolnom rčdi. Kiihar MarJja tajnica je prečtela zapisnik odborove seje. Letna r^dna članarina oj