LETNIKA. $TEW_ JL VttltA GLASILO TOVARNE VERIG LESCE / 1. olc'bo poslovanje 'v. naju .. •..v 2. Večja skrb novatorstv.u in ratgion. 3« Važnejši sklepi uprav,organov ... Zgodovina tovarne- nadaljevanje , 5* letos bomo letovali v Crikvenici 6, Nova proizvodnja ;............... 7* Nekaj ..misli- o koriščenju._prosteg£ "8. Zgodovina vijakov ................ 9. Vn.žnejši sklepi sindikola ,..... lo. Vprašanja in odgovori............. .11,- Iz^nahiraln tka .gallar j eve g a- Zana •. «. 2 - 3 r 5 • • • • 6 - 7 - 9 9 lO - 12 r 14 -^.15- 17 - 19 r 22 r 24 ^■.*25 29 Izdaja; Tovarna verigrlesee pri Sledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Bulut Niko- Izhaja 15. v mesecu. SLABO POSLOVANJE V MAJU Zelo niška količinska proizvodnja v mesecu maju je imela za posledico tudi izredno slabo realizacijo prodaje. Rezultat talco slabega poslovanja v maju pa se bo močno izrazil tudi v osebnih prejemkih, odnosno pri delitvi viška osebnih dohodkov nad tarifnim pravilnikom. Celo podjetje je v maju doseglo količinski osnovni plan le z 98 'jo odnosno naredili smo le 661.129 kg.Še slabša pa je bila realizacija prodaje-,• ki je bila dosežena le z 82,2 > . ali po količini -je bilo prodano-naših izdelkov le 556.469 kg. Posamezni obrati pa so mesečni osnovni plan po količini dosegli takole: Vijakarna 254.868 kg ali I00.8 jo Verigama 254.513 kg ali II3.5 jo Kovačnica 97.627 kg ali lo 2 jo o 1-3 niso imeli vžroka ,za aretacije, niti za razpust organizacij. Vendar pa so se morati vsi sestan ki oziroma seje. delavskih organizacij prijavljati na .tedanje Srezko načelstvo, in so se smele vršiti šele z dovoljenjem in ob navzočnosti komisarja Srezkega načelstva, ki je imel pra-vieo ob vsakem pojavu revolucionarnosti delavcev, sestanek raz pustiti. Nadaljevanje sledi: Vodja splošnega sektorji Ješe Jože tj ':~

r 4o — 2o — ;t 25.- Skupaj : Din 4oo — Din 2oo — Din • o < CM Za predsezono se smatra čas od otvoritve doma do 15. junija in od 1.septembra do prenehanja poslovanja počitniškega doma. Usluge počitniškega doma lahko koristijo le na osnovi napotnice izdane od sindikalne organizacije podjetja sledeči: - člani kolektiva Tovarne verig lesce - njihovi ožji družinski člani /zakonski drug, otroci in posvojenci/ - osebe, ki živijo z delavci podjetja v skupnem gospodinjstvu in jih oni vzdržujejo. - delavci iz drugih podjetij, upokojenci podjetja in njihovi ožji družinski člani in osebe, ki jih oni vzdržujejo, če so v počitniškem domu prazna mesta, vendar po polnih pensionskih cenah. Osebe z nalezljivo 'boleznijo ne morejo letovati v počitniškem domu. . Bivanje v domu je v telai sezone lahko samo enkratno in ne daljše od 14 dni. Vsi obiskovalci se morajo pridržavati hišnega reda, ki je izobešen v počitniškem domu. PRIJAVIJAN JE ; Prijave za koriščenje uslug v počitniškem domu sprejema uslužbenka podjetje, tov. Z 0 E h I K - ova v pisarni materialnega knjigovodstva in sicer v sledečem času: VSAK TOBEK IN PETEK 01 13 - 14 USE ■ • Opozarjamo vse interesente',' da se izven tega odrejenega časa ne bo sprejemalo nobenih prijav. Z ozirom na to, da so letošnje kapacitete doma razmeroma, majhne, se priporoča, zlasti tistim članom kolektiva, ki nimajo šoloobveznih otrok, da se prijavijo v mesecu juniju in septembru, ko imajo tudi sami korist, ker je v predsezoni in po. sezoni cena pensiona nižja,- in ker bodo imeli člani kolektiva s šolo obveznimi otroki v mesecu juliju in avgustu. prednost pri rezervaciji mest v domu.; Na drugi strani je treba dopuste prilagoditi letnemu planu dopustov v podjetju, zato je razumljivo, da se isti ne morejo omejiti samo na mesec julij in avgust. Vsem, ki bodo prčživeli svoj letni dopust v našem domu v Crikvenici že-' limo, da bi užili mnogo.sonca, vode in zraka, ter se okrepljeni z novimi močmi vrnili na delo v podjetje, ‘ ■ Vodja splošnega oddelka: /Ješe Jože/ NOVA PROIZVODNJA Sam tempo gospodarskega razvoja in situacija na domačem in, tujem trgu ter splošni tehnični napredek nas silijo, da temeljito razmišljamo o novi proizvodnji. Brez pomišljanja je to vprašanje eno bistvenih že zaradi prodajnih in kupnih cen na vseh tržiščih. Uspešna uveljavitev z izdelki na trgu po trenutnih cenah, ni enostavna. Namreč, če želimo doseči v tem pogledu soliden napredek je potrebno obdelati vsa komercialna in tehnična področja proizvodnje vijakov. Smotrnost dela in velika priročnost pri delu še ne zadostujeta, ker so nujne tehnološke spremembe v proizvodnji. Poleg izredno izpopolnjenih strojev in naprav za proizvodnjo vijakov po zadnjih tehnoloških dognanjih je vsekakor potrebna tudi podjetnost za uvajanje nove proizvodnje vseh vijačnih in njim podobnih izdelkov. Obstoječa proizvodnja je tehnološko primitivna - in že dolgo let odgovarja le za navadnne izdelke, katere izdelujemo v grobi izvedbi. V tehnološkem procesu je naša proizvodnja še zastarela in.vsled tega razmeroma draga napram novi proizvodnji. Niti največja storilnost na posameznika pri sedanjih pogojih ni v stanju.nadoknaditi veliko zmogljivost najnovejših proizvodnih sredstev. Stalno se dviga procent polnega izkoriščanja vseh obratnih kapacitet, kateri je znašal leta i960 69 '70. Istočasno tudi narašča procent dosežka izplena proizvodnje, ker stalno padata tehnološki in netehnološki odpadek. Dvig storilnosti je stalen., ker se je proizvodnja v letu i960 napram letu 1958 vrednostno povečala za 32 />, dočim se je število zaposlenih v tej proizvodnji za 42 i zmanjšalo brez bistvenih dodatnih novih kapacitet. Kljub vsemu pa čisti proizvodni stroški še zdaleka ne1 odgovarjajo, akoravno . so napram ostalim proizvajalcem v domovini vrjetno najnižji. Doseženi napredek v naši proizvodnji nam še vedno ne jamči učinkovito uveljavljanje na vseh trgih. V kolikor ne prezremo, da dobro polovico lastne porabe tehničnih vijakov jugoslovanska industrija še vedno uvaža je razvidno, da domači proizvajalci vijakov doslej niso izdelovali kvalitetnih in visoko kvalitetnih vijakov s hladnim preoblikovanjem brez odvzemanja kovinskih delcev, ker jih k temu niso silile prilike zaradi zadostnih naročil enostavnejših izdelkov. Tehnologija izdelave vijakov v hladnem stanju potom valjanja je napravila v zadnjih 3o letih ogromen korak dalje še posebno po zadnji vojni. Naprimer: struženje, .kovinskih in lesnih vijakov se po našem načinu že dolgo ne struži. Vijake stiskajo dvoudarčne stiskal-ke potom enodelnega orodja - jeder. Na ta način stiskani su-rovci se po rezkanju utora v glavi vijaka takoj rezkajo ali valjajo. Utori v glavi vijaka se izdelujejo na vatomatih z veliko zmogljivostjo celo do 600 komadov na minuto. V zadnjem času pa izpodriva navaden način tehnološko še bolj izpopolnjen način. Namreč lesni ali kovinski vijaki se stiskajo na stiskal kah s tremi udarci, pri čemer tretji udarec vtisne že utor v glavo vij alca. Takšen vijak se takoj nato valja ali rezka navoj Zadnji način stiskanja je morda še nekoliko tehnološko problematičen, vendar si hitro utira pot v novi proizvodnji vipakov. Obstoja tudi že serijska izdelava avtomatov, iz katerih dobimo dobesedno gotove vij alce. Takšen avtomat združuje oziroma oprav lja več naših ločOnih avtomatskih operacij v enem samem avtomatu. Akom se odločimo za izreden napredek v razvoju proizvodnje vijakov je potrebna popolna postopna prenovitev proizvodnih sred štev kakor tudi temeljitejša sodobna priprava vlečenih materialov ter vseh ostalih tehnoloških postopkov dela do preizkusov vijakov. Izdeluje se program, ki bi predvidoma v 5 letih omogočil proizvodnjo kvalitetnih izdelkov pri najnižjih proizvodnih stroških. Celic leon NEKAJ MISLI O KORIŠČENJU PROSTEGA ČASA IN RAZVOJU DELAVSKEGA TURIZMA PRI NAS ' Današnji gospodarski in družbeni razvoj omogoča in zahteva, da se o koriščanju prostega časa razpravlja in "bolj odločno postavlja na dnevni red kot do sedaj. Ko govorimo o koriščanju prostega časa, ne mislimo samo na letni-, domust, temveč tudi za skrb in razvoj kulturnega 'življenja, zabave, razvedrila vsakodnevno in posebej ob nedeljah. Vse to je sestavni del živijenskega standarda v najširšem smislu. V zvezi z razvojem- kulturnega, športnega življenja,fizično in duševno rekreacijo naših delovnih ljudi, pa je potrebno, da poleg oblastnih organov tudi podjetja skrbijo za to, da se nudijo vsi pogoji za nemoteno- razvijanje teh važnih dejavnosti. Rekreacija danes postaja nujen pogoj za uspešno izvrševanje delovnih nalog. S primerno zabavo, kulturnim iz- ■ življamjem, športom, oddihom in podobno je možno doseči take psihološke in fizične pogoje, ki bodo omogočili, da bo kolektiv lažje obvladal svoje delovne cilje: 'in nove sodobne in bolj zahtevne proizvodne procese, ter ..s tem nudil sebi in družbi boljše življenske pogoje. Rekreacija je tudi očigled-na zdravstvena potreba. Interes za koriščenje prostega časa predstavlja torej druž-beno-politično in ekonomsko nalogo v širšem smislu, ki je tesno povezana z vsemi problemi našega gospodarskega razvoja v celoti. Čeprav smo v tem oziru že naredili razne ukrepe, kot so naprimer organizacija toplega obroka v podjetju, počitniški dom in podobno, nismo naredili skoraj ničesar za koriščenje prostega časa dnevno ali ob nedeljah. Pristopilo se je sicer k izgradnji kulturnega doma, kiga bodo gradili iz naših sredstev in ki je namenjen' prav za zgoraj navedene potrebe, vendar so se v zvezi s .tem pokazale razne težave okoli lokacije (mesto, kjer naj bi dom stal) namesto, da bi se tudi ostali organi izven podjetja od katerih je odvisna odobritev lokacije vsestransko-' zavzeli in nudili vso pommč, da se formalnosti okoli izgradnje doma v Lescah takoj uredijo in se pristopi k gradnji. Vsako zavlačevanje ali odlašanje bo samo škodovalo in zavleklo izgradnjo doma. S tem bodo tudi povečani stroški, ter kar je najbolj važno, naši delavci še ne bodo dobili prostorov za razvijanje kulturnega, športnega in zabavnega življenja. Vse naše organizacije se morajo vsestransko zavzeti in vršiti stalen pritisk na merodajne forume v 'tovarni in izven nje, ter zahtevati, da se gradnja cimbrej začne in dom v najkrajšem času dogradi in izroči svojemu namenu. Kulturni dom, ki ga bodo pričeli graditi v Lescah naj bi po zamisli vseh naših, organizacij v tovarni in na vasi obsegal . vse prostore kot naprimer: dvorano za igre, ki naj bi služila tudi za'kino, posebne prostore za posamezne klube (športne) - nogomet, odbojka, košarka, smučanje in podobno, čitalnica, prostor za televizijo, prostor za,šah, skratka vse prostore, ki so potrebni za razvoj kulturno-prosvetnega dela, športne dejavnosti, kakor tudi zabavnega'življenja. Poleg skrbi za čim uspešnejše koriščenje prostega časa dnev- ■ no in ob nedeljah, smo v našem podjetju posvečali posebno skrb za letovanje naših članov na morju v počitniškem, domu in smo v ta namen porabili kar lepo število milijonov. ;Iz dosedanje prakse pa lahko sklepamo, da svoj dopust na morju koristijo skoraj vedno ene in iste osebe, docim velika večina naših članov nima zanimanja za počitnice na morju,čeprav so za to ugodni pogoji. V zvez s tem je tudi stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri okrajnem ljudskem odboru Kranj zavzela nekaj stališč in sicer: poslovanje počitniških domov naj bi izključno slonelo na ekonomski podlagi, ker dosedanja praksa dotiranja ni vzbujala zanimanja zaposlenega osebja po domovih za boljše poslovanje. Znano je, da počitniški domovi poslujejo le tri mesece v letu, ostalih 9 mesecev pa so domovi zaprti - neizkoriščeni. Zaradi tega bo treba iskati načina kako podaljšati sezono vsaj na šest mesecev v letu. V ta namen naj bi članom kolektiva, ki koristijo svoj dopust v predsezoni in posezoni priznali znatno višje regrese, kakor onim, ki ga koristijo v glavni sezoni. Članom, ki kljub regresu ne bi mogli na dopust naj bi v celoti krili oskrbne stroške v izven sezonskem času. lam kjer so šolo-obvezni otroci ovira za koriščenje dopusta v predsezoni naj bi se starši skušali sporazumeti z učitelji, da talce otroke predčasno redujejo in predčasno odpustijo iz šole - torej pred oficijelnim zaključkoma šolskega leta, da se v izven sezonskem času pošilja na okrevanje zdravstveno šibkejše delavce itd. Počitniški domovi naj bi v bodoče postali domovi odprtega tipa iu ti svoje kapacitete, v kolikor jih sami ne morejo koristiti, odstopili članom .drugih kolektivov. V prihodnjih letih bo potrebno razmišljati o tem, da se v okviru občine ustanovi počitniška skupnost, ki naj bi obstoječe domove združevala in enotno vodila. S tem bi se omogočilo tudi tistim članom manjših kolektivov> ki nimajo svojih domov, da koristijo dopust ob morju, podana bi bila tudi možnost koriščanja dopustov v'različnih krajih ob Jadranu. Seveda je v zvezi s tem potrebno urediti finančno vprašanje, določiti prispevke za vsa podjetja enako, urediti lastninsko pravico sedanjih domov in podobno. Bulut Niko ZGODOVINA VIJAKOV Za nastanek raznih elementov v strojegradnji lahko rečemo, da izvirajo iz posnemanja narave. Pri tem pa nastaja vprašanje ali je človek tudi pri izdelavi prvega vi j alca sledil tej poti. Oblika vijačnice, to j§ črte, v katerim poteka navoj na vijaku, v naravi ni redka,. Med drugim jo zasledimo pri vinski trti in ostalih vitičastih rastlinah, v živalskem svatu pa na ohišjih različnih polžev. Izrazito obliko pa imajo zobje "narwala" to je ribe, ki živi v Severnem ledenem morju. Zato je že prevladovalo mišljenje, da so Eskimi, ki pridejo v najožji stik s to ribo, izumitelji vijaka. Vendar po novejših raziskovanjih, to ne drži, ker se je vij ale pri Eskimih pojavil,šele, ko so slednji prišli v stik z zapadno civilizacijo. Drugače pa je z vijačnim spojem, ii kateremu poleg vi j alca samega spada tudi matica- Tak vijačni spoj je v naravi do danes znan samo v enem primeru in sicer ga je leta 1888 odkril Francoz Releaux na:nožnem-členu'nekega hrošča. V tehniki pa je uporaba vijakov z maticami vsekakor starejša, tako da lahko smatramo, da se je vijačna vezava razvijala neodvisno od posnemanja narave. Ena izmed prvih znanih praktičnih uporab vijačnice je bila ugotovljena v stavbarstvu in sicer v Salamonovem templju. Ta ima vijačno stopnišče, ki so ga zgradili Penicami. Ti so mnogo potovali, bili poznani kot trgovski narod in so to umetnost verjetno prinesli iz Palestine v Grčijo, kajti tudi v Grčiji naletimo pri izkopavanjih‘na vijačna stopnišča. Naslednji korak v uporabi vijačnice predstavlja delovni vijak. Arhimed je okrog leta 3oo pred našo ero zgradil namakalne stroje, ki so dvigali vodo s pomočjo vijačno izoblikovane gredi. Zato se smatra Arhimeda za izumitelja vijaka v tehničnem smislu, Vendar naj' bi namakalne priprave delujoče na principu vijaka'obstojale v Egiptu že pred Arhimedovim rojstvom. Ne da pa se z gotovostjo trditi, ali je Arhimed spoznal te naprave na svòjl/poti' po Egiptu, ali pa so popolnoma. njegov izum. V prvem stoletju pred našo ero pa se je vijak prvič pojavil v obliki, v kateri se uporablja še danes, namreč kot vreteno pri stiskalkah za olje, vino ali tkaninah Takšna vretena je opisal zgodovinar Plinij leta 77 pred našim štetjem. Slikovno pa so upodobljena v stenskem slikarstvu Pompejev. Zanimivo je, da so ta vretena tekla v maticah z gla.dko izvr-tino, to je brez navoja. Nekak zob vstavljen v to izvrtino, je služil za vodenje vretena in s'tem predstavljaj del notranjega navoja matice. Ni pa točno ugotovljeno kdaj je prišlo do prve uporabe vijačne vezave, to je vijaka obenem z matico, ki naj služi prenosu sil. Vsekakor pa so Rimljani že poznali ta način vezave, kar nam potrjuje v,*\idba porodniškib "kl^šč in medicinskih’ insfcrumen+cv iz Pompejev, Posebno važna najdba na tem področju je žbica za kolo voza, najdena na Zgornjem Bavarskem, ki se sedaj nahaja v nüren-berškem muzeju. Iwirra iz 2.do 4 .stoletja, je rimskega izvora in opremljena z navojem, ki je služil za pritrditev, la najdba je zanimiva tudi vsled tega, ker predstavlja prvi primer uporabe vij alca na prometnih sredstvih. Iz 5. stoletja so znane vijačne vezave na zapestnicah in drugih okraskih. Tedaj se je prvič pojavil tudi levi navoj. Najdišča teh okraskov so v Evropi močno razširjena in so bizantinskega, grškega, rimskega in germanskega izvora. Z zasedbo Rima po Gotih pod vodstvom Alarika je bilo v zapadnorimski kulturi mnogo uničenega, tako da iz te in kasnejše dobe ni nobenih najdb, ki bi kazale na uporabo vijakov. Ohranjenih je samo nekaj kirurških instrumentov iz 7. stoletja, ki so grškega izvora. Da se v zgodnjem srednjem veku niso uporabljali vij alci v tehnične namene je razvidno tudi iz dela zgodovinarja Teofila,, ki je okrog 1. lloo izdal opis takratnih delavnic in orodja, kjer pa vijaka sploh ne omenja. Po tej' več stoletij trajajoči praznini v razvoju vijaka se isti pojavijo šele v 13. stoletju na raznih umetniških izdelkih in škofovskih palicah. Znane so tudi kovinske steklenice iz Turkistana, katerih pokrovčki za zapiranje so bili opremljeni z navojem. Njihova starost pa ni popolnoma točno določena. Vsi do sedaj navedeni vij alci pa so se uporabljali, le v takšnih vijačnih vezavah, ki niso bile podvržene nikakršni ali' pa le malenkostni obremenitvi. Edino izjemo predstavlja že prej omenjena žbica za kolo, katere navoj je moral izdržati neko določeno obremenitev. Pri vseh ostalih navedenih vezavah pa gre samo za enostavno spajanje.brez znatnejšega prenosa sil. Prvi vijaki, ki so morali izdržati nekaj večjo obremenitev so najdeni na francoski viteški opremi iz 1. 1457. Od takrat pa se vedno pogosteje pojavljajo.na bojnih opremah in orožjih. Tudi na sarkofagu Kolumba se nahaja vijačna vezava. ( Nadaljevanje prihodnjič ) ing. Rozman Vinko RAZPRAYE IN SKLEPI PREDSEDSTVA IN PLENUMA: SINDIKALNE ORGANIZACIJE Predsedstvo in Plenum sindikalne organizacije sta razpravljala o raznih problemih, aktualnih za sam kolektiv kakor tudi' o problemih,ki, nastajajo izven podjetja - na vasi,ki pa tangirajo življenje delavcev v njihovem prostem času. Na teh razpravah so bili sprejeti naslednji zaključki in priporočila: 1. Sindikalna organizacija predlaga Upravnemu- odboru podjpt- . ja, da tistim delavcem, ki so bili na predlog zdravniške komisije poslani na okrevanje v počitniški dom podjetja n v Crikveniei na stroške podjetja in Zavoda za socialno zavarovanje, odobri povračilo prevoznih stroškov. 2. Na stroške sindikalne organizacije se pošlje nà 14-dnevno bivanje v počitniški dom 5 delavcev,, ki so socialno šibki in potrebni oddiha ob morju. Navedeni morajo zato koristiti ti svoj redni letni dopust. 3. Da se pravočasno izvršijo Vse priprave osnutka "Pravilnika o pristojnosti in delu organov samoupravljanja v ekonomskih enotah" za decentralizacijo delavskega samoupravljanja, se predlaga Upravnemu odboru izvolitev posebne 7-članske komisije. 4. Plenum sindikalne organizacije je zelo široko razpravljal zavlačevanju izdaje odobrenja za lokacije gradnje v Lescah, za katere je prišla inciativa iz kolektiva in za kar je DS podjetja že v začetku leta odobril potrebna sredstva. Ustanovljena je bila stanovanjska zadruga "Yeriga", kateri je DS namenil posojilo v znesku Din lo,ooo.ooo,- za. leto 1961. Dvanajst zadružnikov ima namen s svojimi sred-, stvi, sredstvi podjetja in posojilom občinskega stanovanjskega sklada zgraditi sebi primerna stanovanja., Yendar zadružniki obupujejo in upravičeno kritizirajo zavlačevanje občinskih organov, pristojnih za izdajo lokacije. Zadruga ima že načrte za zelo cenena stanovanja, ki pa kmalu to več ne bodo, ker se material dnevno draži. Smatramo, da mora biti občinski organ, ki 30 pristojen za gradnje, toliko samostojen, da sam odloča o lokaciji in v tem kako naj ta stanovanja izgledajo in ni potrebno, da se odlaša iz dneva v dan iz tedna v teden in meseca do meseca* in calca ha "injekcijo” neke tretje osebe iz Ljubljane, zadružniki naj pa čakajo in gledajo kako se jim cene materialu pred nosom dvigajo. Karkoli je že, gradnja šestih dvojčov za..katere se je občni zbor zadružnikov odločil, se še ni začela; v podjetju pa nastaja stanovanjski problem kljub temu, da podjetje letno sezida dvanajst stanovanj. Plenum sindikalne organizacije zastppa stališče, da postavi pred delavsko upravljanje v podjetju ta problem, ki postaja že političen in naj se zahteva od odgovornih organov hitrejšo rešitev. Na občinski partijski konferenci je bilo poročano, da je DS. "Verige" imenoval komisijo, za odobravanje lokacije za gradnjo v podjetju in od kod mam ta pravica za imenovanje talce komisije, ker je zato pristojen organ pri ObLO. Izgleda, da je bil poročevalec netočno informiran, ker je bila ta komisija imenovana zato, da izvrši vse priprave za gradnje v podjetju in da sodeljuje s svojimi predlogi, pri določanju lokacije za razne gradnje. Bilo sreče, če bi DS podjetja in' politični aktiv imela kompetence odobravanja lokacij, potem bi kulturni dom verjetno bil sezidan že pred petimi ali še-, stimi leti in zadružna gradnja bi bila v polnem zamahu. Člani DS niso tako nerazgledani, da ne bi vedeli za pristojnost organov upravljanja. Sindikalni plenum dalje daje daje kritiko tudi glede zavlačevanja okrog lokacije za kulturni dom v Lescah. Iniciativa za gradnjo- tega doma je vznikla v podjetju že pred nekaj leti z ozirom na- kritično stanje živijenskega prostora raznih kulturnih in družbeno-političnih organizacij v Lescah..Podjetje TVL, je zato že pred več leti nakazalo 2,000.000.- din, ki so našli potem nek drug potrošili kanal. Leta 1959 se je o tem razpravljalo na letni sindikalni konferenci v podjetju. Delavski svet je prevzel s amoinidativo za to gradnjo in odobril sredstva. Politični aktiv v Lescah je formira.1 gradbeni odbor, predvidel zemljišče za gradnjo, idejni na.črt doma je osvojen, za nahavo gra.dbenega materiala so že skrbi itd Odobritev lokacije pa še vedno visi v zraku. Politični aktiv in gradbeni odbor sta predvidela gradnjo kulturnega doma na "Žagi" in je temu zemljišču prilagojen tudi načrt. Predstavniki občinskih oblastnih in političnih organov so na raznih javnih konferencah v podjetju pozdravljali iniciativo politično-upravnih organov podjetja za to gradnjo, do-5im ob realizaciji tega vprašanja nastajajo, trenja in nerazumevanje za potrebe volilcev v Lescah. ' . Zakaj se političnemu aktivu in gradbenemu odboru dela ovire pri njihovem delu? Lesce je vendar industrijski.center, -ki nima niti enega.lastnega prostora za politično - kulturno . dejavnost in rekreacijo delovnega človeka v njegovem prostem času. Kdo bo potem odgovoren ; za ne zadostno., delo z. mladino, ki naj bi se kulturno in politično vzgajala? 0 vseh teh stvareh se želimo pogovoriti z našim -ljudskim, poslancem na zborih volilcev v času priprav za volitev oblastnih organov, .... . Iz predsedstva sindikalne ... podružnice VP k A :Š ANJ A - I N 0 D G 0 V 0 E I VPRAŠANJE: " ‘ ;: Ali sme.gospodarska organizacija delavca prikrajšati za dopust, ki mu gre? . ODGOVOk: - . . Organizacija ne sme delavca prikrajšati za pravico, da izrabi letni dopust, ki mu,gre. To določilo je v zvezi s členom 26/1 ZDE- v katerem je . rečeno, da ima delavec pravico do letnega, dopusta. Če ima.pravico, mu je torej nihče ne sme: kratiti, če pa mu jo, je kaznovan. Določilo 31» člena■ Zakona, o delovnih razmerjih povzema to pravilo in še pristavlja, da se ne sme delavca prikrajšati za pravico dà izrabi letni dopust v tisti mori, ki mu gre. Sankcionirano je torej tudi vsako krajšanje dopusta to je števila delovnih dni, kot jih posameznemu delavcu gre po delovni dobi in drugih merilih predpisanih v pravilih podjetja za zdravju škodljiva, delovna mesta. 2». VPRAŠANJE: Kako vpliva služenje -vojaškega roka na pridobitev pra-—rice do letnega dopusta? ODGOVOR: Čas, ko je bil delavec v delovnem razmerju preden je odšel k vojakom, da odsluži ali dosluži vojaški rok,se mu šteje v delovno dobo za pridobitev pravice do letnega dopusta, to pa pod pogojem, <če stopi v delovno razmerje najpozneje v 3o «dneh od dneva. , ko je odslužil vojaški rok. Če je bil torej delavec na primer pred odhodom k vojakom že 8 mesecev v delovnem razmerju, pridobi po povratku pravico do letnega dopusta že po treh mesecih delovnega razmerja, to pa pod zgoraj navedenim pogojem, hi pa važno ali dola delavec po povratku v istem podjetju kakor pred odhodom. 3. VPRAŠANJE : Ali je treba delavcu omogočiti, da izrabi letni dopust brez presledka? ODGOVOR: Delavcu je treba omogočiti, da izrabi svoj letni dopust brez presledka. Če se delavcu proti njegovi volji torej ne omogoči nepretrgani dopust, je zgrešen prekršek ha delavčevo zahtevo oziroma z njegovo privolitvijo pa lahko organizacija določi, da izrabi delavec letni dopust v dveh približno enakih delih,- . ' *