Poštnin* plačana — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
T H <; O V 1 N A ♦ F I N A N C K
Leto vi. št. 113
I N I) V S T H 1 .1 A ★ O H li T ★ K M E T IJS T V O
TRST, 18. JANUARJA 1952
CENA LIR 20
Gospodarski sporazum med FLRJ in ZDA
Višina ameriške pomoči
ne 8. januarja je bil v Beogradu med Šoslavijo in ZDA podpisan nov gospodki sporazum, po katerem bo Jugosla-'Ja še nadalje prejemala iz ZDA kot po-razno blago in usluge. Sporazum bo Sistriran pri glavnem tajništvu Orga-1Zacije Združenih narodov. V njem je Očrtana privrženost obeh vlad politiki alnih naporov za dosego gospodarskega “delovanja med narodi, ki je bistveni s°Soj za pravi mir in blaginjo. Takšno ^delovanje mora biti v skladu s načeli verenosti in enakopravnosti držav, ki izražene v listini OZN. S podpisom sporazuma potrjujeta vladi ZDA in dgoslavije svojo željo po vzpostavitvi Snejšjh gospodarskih odnosov med ev-^dpskimi državami in po razvoju njiho-‘h gospodarskih sil za krepitev neodvis-°sti jn pospeševanje osnovnih osebnih ravic človeka, svobode in demokratič-ln ustanov, za krepitev vzajemne var-»sti ter individualne in skupne obram-e Bred napadom v okviru sistema ko-ektivne varnosti OZN.
Jugoslovanska vlada bo izvedla potreb-d.e ukrepe za učinkovito uporabo ame-I5ke pomoči z namenom, da pospeši' raz-'"“j svoje valute in da sodeluje z ostali-1 državami, ki prejemajo podobno po-iz Amerike glede pospeševanja .z-Jdenjave dobrin in zaradi zmanjšanja ^“dnarodnih trgovinskih pregraj.
Dolarsko ceno blaga in uslug, prejetih dar iz ZDA, bo Jugoslavija vplače-aia v dinarjih na poseben račun, ki ga 0 upravljala sporazumno z ameriško v*ado, za potrebe domačih obrambnih sil, Jstristva valutne in finančne stabiiizaci-Pospeševanja proizvodnje, mednarod-“č trgovine in razvoja novih virov bo-Bastva. Jugoslavija bo olajšala izvoz v tistega blaga, ki je potrebno ZDA Zaradi pomanjkanja te vrste blaga v ZDA. Ameriško osebje, ki bo prihajalo v J-ugo-siavijo zaradi izvršitve tega sporazuma, 0 uživalo diplomatsko imunteo (nedoumljivost), ki jo sicer uživajo poslaui-ava; isto velja za jugoslovansko osebje, • bo odšlo v ZDA v ta namen. Šporar zUm je bil uveljavljen 8. januarja in ve-•ja do 30. junijai 1955.
Jugoslavija ne izkorišča tržaškega knjižnega trga
Vrsta najnovejših_ gospodarskih u-krepov v Jugoslaviji gre za tem, da bi 'Pospešila izvoz. Ni dvoma, da hoče Jugoslavija doseči popolno ravnovesje v ^ooji zunanji trgovini in da ga bo v nekaj letih tudi dosegla.
Mi bi danes radi opozorili na tržaški ™}jižni trg, ki ga ustvarjajo Slovenci, Hrvati in Srbi in žal le v skrajno niajhni meri tudi Italijani. O kulturam in političnem pomenu intenziv-nejše zamenjave knjig in kulturnih dobrin nočemo sploh govoriti, ker je pač P-a dlani. Usihanje te zamenjave bi Pomenilo za nas usihanje življenjske-9a soka iz debla do veje, ki brezi tega Soka ne more živeti.
Ostanimo pri gospodarskem pomenu! buoz knjig in tiskovin sploh predstavna. v moderni državi že važno izvozno ^stavko. Zanjo se ne zanimajo samo Politiki — knjiga namreč odpira tudi P°t političnemu vplivu v inozemstvo temveč tudi gospodarstveniki. Pro-Poja knjig v inozemstvo prinaša neka-‘Orim državam milijone denarja. Pri-Podniki velikih narodov lihko računa-io na razpečavanje duhovnih proizvo-uop pri vseh tujih narodih; jezika ^onjših narodov pa se veliki narodi n°čejo učiti. Zato je razpečavanje knjižnih proizvodov majhnih narodov Puč težje. Toda Jugoslavija lahko ra-ouna na razmeroma močno emigraci-i° in močne narodne droce, ki živijo °b robu matične države v inozemstvu.
Pripovedujejo, da je bil Izidor Cankar iznenaden, ko se mu je odprl po-na množico tržaških Slovencev, ki je v dvorani (»Avditoriumu«) željno čakala na njegovo besedo o raZ-v°iu slovenske likovne umetnosti. Za sjovensko kulturno predavanje sredi ™rsta takšna množica! Ta množica se ptap tako zanima za dobro slovensko srbohrvatsko knjigo, za dobro rf-Vijo. Treba se ji je samo znati približati.
Po vprašanje smo hoteli samo nače-}• V podrobnosti se ne moremo spu-“ati. Naj omenimo samo, da jugoslovanska založništva prav malo store, da “i na našem trgu plasirali jugoslovansko knjigo. Ce pošljejo knjigo na o-Madi enemu listu, mislijo, da je to do-
Zal moramo o tej priložnosti Zabeležiti tudi okolnost. da bi danes ažko našli v Trstu knjigarja, ki bi se O-Pal razstaviti slovensko knjigo v iz-°žbi; saj mu še po sedmih letih po Zrriagi nad oboroženim fašizmom lahko »demokratičnega« Trsta vsak ^dnješolski prenapetež, ki mu je na-zionalistična vzgoja zmešala možgane, razbije izložbo in s povzroči o-Vromno škodo ne da bil kaznovtn. To Oglavje je zadeva političnih oblasti. .Za uvoz knjig iz. inozemstva obstoji še cenzura pni ZVU, toda od nje-strani ni ovir. Prav tako ni ca-Pna na knjige posebno visoka; sicer “i jo bilo treba odpraviti v duhu mi-r°vne pogodbe, ako že ni carine na u-v°z knjig iz Italije.
Izvoz jugoslovanske knjige in jugo-slovanskega tiska sploh bo pospeševa-tudi najnovejša denarna reforma,
^ je dinarju tudi na zunanjem trgu kH-Znala mesto, ki ga je dejansko Zd-Zemala; s tem bo olajšano obračunavale.
V gospodarskem sporazumu med Fl.iiJ in ZDA, ki je bil sklenjen v Beogradu, se ne omenja višina ameriške pomoči. Višino pomoči določi ameriška vlada sporazumno s Kongresom. Rimski gosoedar-ski list »II Globo« poroča iz Washingt ma (datirano 7. januarja), da je Agencija za vzajemno varnost (Mutual Security — Agency = MSA) določila za Italijo 295.000 dolarjev pomoči. Enak znesek bo prejela Jugoslavija in 20.000 dolarjev Grčija. Italija bo uporabila ta denar za nabavo železnih in, jeklenih proizvodov. Poročilo ne navaja, za kakšno razdobje je bila določena ta pomoč.
Gospodarski smotri MSA
MSA, ki je prevzela posle od ECA Odprave Marshallovega plana v VVashingto-nu) ima tudi gospodarske namene. Zakon, s katerim je bila uveljavljena, ugotavlja, da je zdravo gospodarstvo prvi neob-hoden pogoj za varnost zahodne Evrope. MSA bo nadaljevala s podeljevanjem pomoči Organizaciji za gospodarsko .sodelovanje v Evropi ter podpirala stremljenja za odpravo mednarodnih trgovinskih pregraj in za pospešitev industrijske in kmetijske proizvodnje Evropi v teku prihodnjih 5 let za 20%. Pospeševala bo zamisel ustvaritve enotne Evrope in podpirala OEEC v Parizu, Atlantsko organizacijo, Schumanov načrt in vse evropske načrte, ki bodo šli za tem, da se pospeši enotnost Evrope; med temi tudi »Kmetijsko zvezo«.
Pretirana pomoč ECA evropski industriji
»VVashington Post«, velik ameriški dnevnik, o katerem gre glas, da cesto tolmači mnenje ameriškega zunanjega ministrstva (State Departmenta), podaja bilanco delovanja ECA. List je v celoti zadovoljen z delom, kj ga je ECA izvršila za gospodarsko obnovo Evrope in hvali delovanje uradnikov uprave Marshallovega načrta. Več nj bilo mogoče storiti za gospodarsko obnovo Evrope, ker je bil čas prekratek. Toda ECA je napravila tudi napake. Tako je v nekaterih državah polagala preveliko važnost industriji na škodo drugih panog gospodarstva. Prepozno je ECA spoznala, da bi lastniki industrij v zahodni Evropi morali datj večji delež delavcem pri nagrajevanju glede na povečani dobiček podjetja. Uradniki ECA so se pogosto prenaglili. Hoteli so doseči takojšnje uspehe. Uradniki ECA so n. pr. v Italiji in Grčiji premalo storili za to, da bi se vlade in narodi pripravili za trenutek, ko bodo morali sami gospodarsko živeti brez ameriške pomoči.
Pripombe uglednega vvashingtonskega lista veljajo prav gotovo tudi glede tržaškega odposlanstva ECA. Gospodarstvo je pogosto kritiziralo politiko ECA v Trstu. Velika škoda, da je bila zlasti v tem, da je ECA preveč podpirala veleindustrijo in da je popolnoma zanemarila naše obrtništvo. Medtem ko je veleindustrija lahko prejemala kredite proti 3% obresti, ni za obrtnike ostalo nič denarja. Obrtnik mora plačati 7—7,5% obresti za posojila iz posebnega sklada ZVU pri zavodu »Casse di Risparmio di Trieste«.
I’
V preteklem letu so Jugoslovani nadaljevali z delom za zboljšanje svojih luk. Na Reki so dovršili obalo Vladi-mira Nazorja in montirali 9 obalnih dvigal, med katerimi imajo 4 nosilnost 5 ton. V Splitu so obnovili obalo Sv. Duje. Nabavili so več dvigalnih strojev in traktorjev. Razlaganje in nalaganje ladij na Reki se je zaradi modernizacije luških naprav in bolje organizacije dela pospešilo za 20% v primeri z letom 1950. Tako je* 1 * * * V povprečno 1-500 delavcev v reški luki pretovorilo skoro toliko blaga kolikor 2.500 delavcev leta 1950. Zmogljivost luke je narasla. Dnevni promet je 1. 1950 dosegel na Reki povprečno 9.000 Ion; v letu 1951 je dnevni promet naraste1], tako da je 20. novembra dosegel 10.833 to je približno toliko kakor v tržaški luki.
Jugoslovani so z lastno mornarico prevozili 240-000 ton ameriškega blaga, ki so ga prejeli v okviru ameriške pomoči in drugih 24.000 ton blaga, ki ga je odposlala organizacija «CARE».
Na božični dan je priplula v reško pristanišče petrolejska ladja (12.280 t nosilnosti), ki jo je Jugoslavija kupila na Norveškem in jo prekrstila v »Lendavo«. Vozila bo nafto iz Tripolisa na Reko.
GIBANJE CEN V JUGOSLAVIJI
Konec decembra so debele svinje prodajali v Kragujevcu po 100 din kg. V Novem Sadu 98 din v Mariboru po 120 din. Svinjsko meso v prodaji na drobno je šlo prve dni januarja v Beogradu na socialističnem sektorju po 160 din, v Ljubljani 170 din, v Skoplju 180 din.
Govedo III. raz. na debelo v Nišu 65, v Mariboru 45; sveže goveje meso v Beogradu na drobno 140, Ljubljani 140, Mariboru 130. Teleta v Nišu 75-80, Ljubljana 65, Mariboru 45-60; telečje meso v Kragujevcu 130, Subotici 180, Zagrebu 135, Ljubljani 140 in Mariboru 130.
Mleko na drobno v Beogradu 27 socialistični sektor (30 zasebni), Ljubljana 24 (30), Maribor 26 (30). — Jajca Beogradu (zasebni sektor 15-16), Niš 10, Novi Sad 12 (13 zas. sektor), Zagreb 13-15 (zas- 14-16), Ljubljana 14 (14-17).
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA
CEMENTA
Leta -1938 je Jugoslavija izvozila 197.251 ton cementa v vrednosti 48 milijonov 405.977 din. Jugoslovanski cement je odhajal po vsem svetu na Ju-trovo (Bližnji vzhod), Južno Ameriko, Daljni vzhod in Zahodno Evropo. Jugoslovanski cement uživa dober glas po vsemi svetu. Leta 1950 je Jugoslavija izvozila že 297.664 ton v vrednosti 196.505.000 din. V prvem polletju 1951 se je izvoz povečal in dosegel 171,507 ton v vrednosti 130-576.600 din. Prevozni stroški za cement so visoki. Na relaciji Split - Ciper znašajo 25% cif cene, Split - Egipt 35%, Split - Izrael 48%. Na relaciji Split - Santos je stal prevoz leta 1947 7,75 dolarja, po izbruhu korejske vojne 1. 1950) 8,40 dolarja.
ODPRAVA TURISTIČNIH BONOV
Po izvedbi najnovejše denarne preobrazbe, s katero so dinarju dali realno osnovo v primeri z vrednostjo tujih valut, so v Jugoslaviji odpravili turistične bone. Veljavni so bili do 15. januarja pri podružnicah Narodne banke pa se lahko zamenjajo do 31-januarja. Danes lahko rečemo, da se turistični boni zaradi svoje kompliciranosti pri obračunavanju niso obnesli.
NOVE POSTNE TARIFE
Po najnovejši denarni preobrazbi so v Jugoslaviji uvedli nove poštne tarife za inozemstvo. Bismoi do 20 g stane 28 din, vsakih nadalnjih 20 g 17 din več. Dopisnice za inozemstvo stanejo 17 din, priporočeno pismo 40, ekspresno in vrednostno vismo 60 din. Brzojavi stanejo: v Avstrijo 19 din, Belgijo
32,50, Francijo 28, Anglijo 40,50, Grčijo 22, Italijo 21, Svicoi.26, ZDA (New York) 78, v vsa ostala ameriška mesta 101 din za vsaka besedo. Telefonski razgovor z Avstrijo stane 600, Belgijo 990, Anglijo 1-495, Francijo 1.020, Grčijo 6601 in Sovjetsko zvezo 1.310 dinarjev za enoto. Pristojbina za zračno pošto je bila povišana šestkrat.
NOVA PREDILNICA
Nova velika predilnica v Sinju »Dalmatinka« bo v marcu že pričela obratovati, ako bo nova predilnica bombaža imela na razpolago dovolj električnega toka. Računajo, da bodo v teku enega leta zaposlili v njej 1.200 delavcev. Imela bo 21.000 vreten. Sukanec bo najvažnejši izdelek nove predilnice. Na leto bo proizvedla okoli 1,200.000 kg sukanca. S tem bodo krili že 86% jugoslovanske potrebe po sukancu. Do konca tega leta bodo investirali za graditev tovarne 100 milijonov dinarjev. V načrtu je še graditev takšnih tovarn v Mostaru, Štipu in Prištini.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Letošnji zagrebški velesejem bo v času od 13. do 28. septembra. Za velesejem se zlasti zanimajo inozemci. Angleži bi radi razstavili v posebnem paviljonu. V mnogo večjem številu se bodo letos sejma udeležili tudi ameriška podjetja.
PRVA JUGOSLOVANSKA
KOKSARNA
Koksarna v Lukavcu pri Tuzli bo začela poskusno obratovati v prvi polovici tega leta. Konec leta bodo začeli z redna proizvodnjo. V Zenici gradijo na gradbišču velikega metalurškega kombinata še večjo koksarno. Gradbišče v Lukavcu obsega 21 hektarjev. Računajo, da bodo koksne peči v Lukavcu potrebovale 2 meseca, da se prvič segrejejo do temperature 1.150 stopinj, pri kateri bodo koksali premog. Proizvajala bo dnevno 650 ton koksa, 20 ton bencola, 15 ton žvepla, 70 ton surovega katrana, 25 ton amonijevega sulfata in mnogo drugih derivatov.
LJUBLJANSKI»OBRTNIK«
»Obrtnik«, glasilo Obrtne zbornice LR Slovenije izhaja zdaj dvakrat na mesec, medtem ko je bil doslej samo mesečnik.
ČEVLJARSKA SOLA V LJUBLJANI
Čevljarska šola v Ljubljani, ki bo v kratkem ustanovljena, bo imela stopnjo nižje strokovne šole. Sola bo internatskega značaja. Pouk bo trajal tri leta.
PRVI ČASTNI DOKTORAT
LJUBLJANSKE TEHNIKE
Prof. dr. Mirku Rošu je Tehniška visoka šola v Ljubljani podelila prvi častni doktorat. Prof. Roš je bil rojen v Zagrebu kot sin slovenskih staršev, študiral je v Beogradu in v Hannovru v Nemčiji. Povzpel se je do visokega mesta profesorja na Tehnični visoki šoli v Curihu. Danes uživa že svetovno ime kot specialist za gradnjo mostov.
ŽELEZARNA V NIKSICU
V Nikšiču v Črni gori nameravajo zgraditi veliko železarno, da bi izkoristili vodno silo Nikšičkega polja.
SPORAZUM MED PODONA vSKIMI
DRŽAVAMI V BEOGRADU
Na pobudo jugoslovanske vlade je bil 15 jan. sklenjen v Beogradu sporazum za olajšanje plovbe na Donavi med Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo-Med nemškimi plovnimi družbami so poslale svoje predstavnike na konferenco družbi »Bayrischer Lloyd« in »Josef Valhner«, med avstrijskimi Du-nauschiffhartsgesellschaft.
Nemčija v Mednarodni banki V Wa-
shington je odpotovala posebna nemška delegacija, ki se bo pogajala za pristop Z. Nemčije k Mednarodni banki za obnovo in Mednarodnemu denarnemu skladu.
30 milijonov za prekop Mozela • Ren
Konkurenčna moč severnih luk povečana
V februarju ali marcu bi se morali zopet sestati v Trstu predstavniki železnic tistih držav, ki so najbolj prizadete zaradi konkurence med Trstom in severnimi pristanišči (STO, Jugoslavija,
Italija, Avstrija in Nemčija). Na dnev^ nem redu je še vedno vprašanje takšne ureditve železniških prevoznih tarif, da bi se konkurenca severnih pristanišč tržaškemu omilila, a-ko že ne izločila.
Med najbolj neugodnimi okolnostmi, ki otežujejo Trstu konkurenco s severnimi pristanišči, kakor so Hamburg,
Bremen, Rotterdam in Anvers, je treba omeniti to, da Trsta ne veže z zaledjem plovna reka ali ploven prekop, ki bi o-mogočal prevoz blaga poceni. Prevoz po železnici je dražji. Vse omenjene sev. luke imajo prav to prednost pred Trstom. Poleg graditve sodobnega prekopa, ki bo vezal Donavo in Ren in omogočal prevažanje množičnega blaga (železa, pre-
moga itd.), je zdaj na dnevnem redu graditev prekopa, oziroma poglobitev že obstoječe plovne zveze po reki Mozeli do Rena. Ta povezava francoskega prekop-nega sistema z nemškim, belgijskim in holandskim bo še bolj izpopolnila ves rečni in prekopni sistem, ki daje veliko prednost severnim pristaniščem.
Načrt za regulacijo in poglobitev reke Mozele je ž odobril francoski Gosppdar-sk; svet in ga s priporočilom — hkrati s Schumanovim načrtom _ poslal zunanjepolitičnemu odboru francoske narodne Skupščine. Francoski kakor tudi nemški parlament sta že odobrila Schumanov načrt o mednarodnem nadzorstvu nad proizvodnjo in razpečavanjem premoga in jekla, ki sloni na tesnejšem gospodarskem sodelovanju zlasti med Francijo in Zahodno Nemčijo. To sodelovanje naj bi še pospešil nov prekop po reki Mozeli.
Nemci se danes čudijo, da je danes prav Francija dala pobudo za pričetek del na Mozeli, medtem ko so Francozi poprej odbijali ta predlog, ko so ga postavljali Nemci. Za francoski predlog se navdušujejo tudi Holandci, ker računajo, da bo olajšanje plovbe po Mozeli dovajalo po Renu več prometa holandskemu pristanišču Rotterdamu. Nasprotno je francoski predlog izzval odpor pri Belgijcih prav iz istega razloga, ker bo namreč promet odvajali v holandsko luko in ne v Anvers. Belgijci se bolj navdušujejo za drugo rešitev, in sicer za izgradnjo prekopa v smeri sever—vzhod, kj bi vezal pristanišče Dunkerque skozi francoski industrijski revir in Loreno s Strassbour-gom in poleg tega čez Liege z belgijskim prekopnim sistemom ter pristaniščem An-versom (Antvrerpnom).
Med Nancyjem in Metzom je Mozela precej urejena za plovbo. Bolje pa je regulirana med Metzom in Tnionvillom; vendar je tudi na tem mestu plovna samo za čolne do 280 ton. Zdaj gre pred-
Sliki med ZSSR in Italijo
»Sunday Times« (London) poroča iz Milana, da so se gospodarski izvedenci Komunistične partije Italije med božičnimi prazniki posvetovali o dnevnem redu
Po ko{ ie šel Cliorcliill v ZDA
Obisk predsednika angleške vlade Wilsona Churchilla v spremstvu zunanjega ministrstva A. Edena in 35 ve-ščakov vseh vrst, — vojaških, gospodarskih in političnih — v Washington je dogodek svetovnega pomena. Svetovni tisk skuša odgovoriti na vprašanje: »Po kaj je šel Churchill v ZDA?« na vse mogoče načine. Vprašanje je zanimivo tudi Za nas Tržačane, ker nam vlada anglo-ameriška vojaška u-prava, čeprav posredno po krajevnih italijanskih oblastnih, ki jim odstopa čedalje več oblasti.
Anglež Geoffrey Croivther, glavni urednik znanega gospodarskega in političnega časopisa »The Economist«, ki je hkrati londonski finančnik, je odgovoril uredniku angleškega lista »U.
S.	News and World Report« na 57 vprašanj glede Churchillovih namenov. Mr. Churchill se bolj navdušuje Za dvostranske pogodbe (pogodbe samo med dvema državama) kakor za širše mednarodne zveze, kakor je n. pr. pogodba o atlantski organizaciji pravi Crowther. Zato bi rajši razčistil vsa važna vprašanja v neposrednih razgovorih z ZDA. Pri razgovorih z ZDA se boi ravnal po teh-le smernicah: Ne bo zahteval denarja ne ameriških posojil, ki so vezana vedno s pogoji; ne bo zahteval novih dobav a-meriških surovin, ker se s tem vprašanjem razdelitve surovin bavi že mednarodna konferenca za surovine, pač pa bo skušal prepričati vlado ZDA, da je treba vodstvo Atlantske organizacije preobraziti; organizacijo naj bi vodil izvršni odbor treh (ZDA, Anglije in Francije) ne pa odbor 12 mož, kakor danes. Churchill je mnenja, da\ je bila vojna nevarnost v letu 1951 velika in da je trenutno minila. S tem še ni rečeno, da se lahko spet ne pojavi. Po njegovem mnenju ne sme biti nobena skupina držav premočna v primeri z nasprotnikom. Po tem se lahko prevzame in izzove spor. Zato se ne smejo preveč oborožiti ne ZDA ne Anglija. Glavno je, da dohitijo ZSSR.
Croivther je izjavil: Po angleških računih potroši ZSSR za oboroževanje največ 25 milijard na leto. ZDA in Anglija bosta potrosili letos 70 milijard. Ako je sovjetski vlak odpotoval poleti 1945 s hitrostjo 25 km, medtem ko je odpeljal drugi vlak poleti 1950 s hitrostjo 35 km in vozi zdaj s hitrostjo 70 km — kdaj bo ta dohitel sovjetskega? Dijaki bodo odgovorili leta 1953.
Churchill se je predstavil Trumanu »s klobukom na glavi« pišejo angleški listi, in ne »s klobukom v rokah«.
ANGLEŠKI PROTEST PROTI NELOJALNI KONKURENCI JAPONCEV
Angleška vlada je po svojem predstavniku v Tokiju protestirala proti nelojalni konkurenci Japoncev, ki so stavili v promet nov vžigalnik — popolno kopijo popoln posnetek znanega angleškega vžigalnika. Angleški cigaretni vžigalnik stane .okoli 12 dolarjev, japonski pa samo
1 dolar. Angleži ne protestirajo zaradi cen, temveč zaradi ponaredbe.
Novo podzemeljsko železnico bodo Gradili v Londonu. Vezala bo severni del Londona skozi Kingscross, Euston in Victorijo z Croydonom.
Cepljenje proti hnipi z novim cepivom,
ki so mu primešali posebne oljnate snovi in ki se razvije v jajcih, se je obneslo na Angleškem. Tako poroča uradno glasilo ministrstva za zdravje.
vsem za to, da se Mozela na odseku Thin-ville—Koblenz tako regulira, da bo na njej mogoča plovba prevoznim ladjam do 1300 ton. Skozi belgijske prekope med Anversom in Liegem plovejo čolni s tc-nažo 1700 ton.
Mozela ieče skozi tri države in Posarje.
Ce začnemo računati razdalje od Koelna proti izviru, potemi doseže do nemške meje že 204 km, do luksemburške 234 km, do Posarja 242 in do Thionvilla v Franciji 270 km. Odsek, na katerem bi bilo treba Mozeio regulirati, pripada torej po daljavi predvsem Nemčiji. Po francoskih računih bj kanalizacija Mažete stala d' koli 30 milijard francoskih frankov, in sicer 4 milijarde na francoskem ozemlju, 4 milijarde v Posarju in Luksemburgu in 22 milijard v Nemčiji. Francozi računajo, da bi del stroškov za graditev prekopa lahko amortizirali (odplačali) z izkupičkom od prodaje električnega toka, ki bi ga proizvajale nove elektrarne ob Mozeli. Ureditev Mozele bi namreč zahtevala izgraditev petih rečnih zapornic; ob teh zapornicah bi postavili elektrarne, ki bi izkoriščale padec vode.
Mnogo denarja bi prihranili pri prevozu težkega blaga po reki, ker je plovba po reki cenejša kakor prevoz po železnici. Navzdol bi vozili livarske in jeklarske izdelke iz Lorene (Francije), navzgor pa premog in koks iz Porurja, ki ga potrebujejo francoske jeklarne. Ta promet bi dosegel okoli 10 milijonov ton. S prevozom po reki bj pri premogu prihranili okoli 50%, pri premogu, koksu in rudah 50%, pri jeklu pa 75%.
Ako bi izvedli ta načrt za regulacijo Mozele, bodo opus ili zamisel graditve prekopa med Metzom in Strassbourgom.
V Strassbourgu nasprotujejo regulaciji Mozele, ker bi ojačanje prometa po Mozeli občutno zmanjšalo promet v Strasbourgu,
svetovne gospodarske konference v Moskvi, ki bo od 3. do 12. aprila. Ni dvoma, da je omejitev izvoza določenih vrst blaga iz zahodnih držav v ZSSR in njene zaveznice hudo prizadela vzhodne države. Na gospodarski konferenci bodo razpravljali tudi o olajšanju težav, ki so nastopile zaradi teh omejitev.
Vzhodne države so povpraševale v Italiji po piritu, bakru, aluminiju, kakor tudi po rajonu (umetni svili). Pripravljena so na protiusluge za dobavo tega blaga. Vzhodne države so ponujale Italiji ter-pentinovo olje, naftalin in krompirjevo moko po cenah, ki so za 25% nižje kakor cene na svetovnem trgu — pod pogojem, da plača Italija z dolarji. Sovjetska zveza bi izvažala v Italijo tudi boksit, ki bi ga v Italiji predelovali za račun sovjetskih zaveznic.
Omenjeni londonski list dodaja, da bodo italijanska podjetja, ki so pod nadzorstvom Komunistične partije, zahtevala, da b; se vsi ti posli med Malijo in ZSSR izvršili z njihovim posredovanjem. Moskva noče privoliti v to zahtevo. Med sovjetskim trgovinskim predstavnikom v Svicj in milanskimi tvrdkami so bili v zadnjem času zaključeni važni posli neposredno, t. j. brez vmešavanja Togliat-tijevih organizacij.
nase
Zavidamo koroškim " Slovencem
Poročilo »Zveze slovenskih zadrug« na zadnjem občnem zboru v Celovcu je silno zanimivo tudi za nas tržaške Slovence. Na podlagi povojnih demokratičnih zakonov, ki omogočajo, da se nacistično nasilje nad premoženjem avstrijskih državljanov ne glede na narodnost — kakor uničevanje premoženja, prisilno prodaja, spojitev denarnih zavodov itd. — popravi, so Koroški Slovenci rešili 22 s'ovenskih zadrug. Poročilo sicer ugotavlja, da je bila borba za povrnitev slovenskega premoženja sicer trda — tako je neka slovenska hranilnica začela kar 11 procesov ža povrnitev premoženja pri povračilni komisiji v Ce’ovcu, — toda povečini so Koroški Slovenci ta boj srečno izvoievali. Zveza slovenskih zadrug na Koroškem šteje danes že zopet 33 kreditnih zadrug, 4 živinorejske in 2 blagovni zadrugi.
Kakor želimo iz srca svojim bratom na Koroškem vso srečo in se veselimo njihovih uspehov, tako nas z druge strani navdaja grenek očutek ob pogledu na tržaške gospodarske razvaline. Samo dve posojPnici na Tržaškem, ki ju fašizem pravno ni uničil, sta lahko zopet vstali! Vse ostalo premoženje naših kreditnih in kulturnih ustanov, ki gre v milijarde, je še danes v rokah italijanskega kapitala ali potujčevalnih zavodov, katerim ga je poklonil fašizem; današnji upravniki, ki nastopajo kot lastniki pri tem niti ne zardijo v obraz. Pri nas vlada'o v tem pogledu še vedno fašistični zakoni, s katerimi je bilo Slovencem pobrano premoženje in ki še danes preprečujejo ustanovitev vsakega novega kreditnega zavoda celo navadne posojilnice. Tako so oblastva še nedavno zavrnila poskus, da bi se v Trstu ustanovila slovenska kmečko-obrtniška zadruga.
Dvojezičnost na Tirolskem
»Gazzetta Ufficiale« (Rim, 29. dec. 1951) je objavila odlok predsednika Italijanske republike Einaudija, ki ga je južno-tirolski nemški tisk označil kot nov korak k uvedbi dvoježačnosti v javne urade. Po tem odloku imajo državni, pokrajinski in samoupravni uradi sploh pravico, zahtevati od kandidatov za službe, da napravijo izpit iz nemškega jezika. Prosilci, ki prestanejo takšen sprejemni izpit imajo, prednost pred drugimi.
Tirolski tisk poudarja gospodarsko-socialni pomen tega odloka. Omogočil bo mnogim nemškim razumnikom, ki obvladajo oba deželna jezika, italijanskega in nemškega, da pridejo do službe. Prav iz teh gospodarsko-socialnih razlogov bi se tudi ZVU končno vendar morala odločiti!
Italijanska vlada ie storila omenjeni korak pod pritiskom nemškega in avstrijskega javnega mnenja, ki se noče več zadovoljiti z raznimi lepimi obljubami in zahteva izvršitev italijansko avstrijskega dogovora glede narodnostnih pravic Nemcev na Južnem Tirolskem. Ta dogovor, ki je bil sklenjen med mirovnimi pogajanji v Parizu, je bil vnesen v. mirovno pogodbo z Italijo. Tudi pravice tržaških Slovencev so bile zagotovljene tudi z mirovno pogodbo z Italijo. Kljub temu ZVU še ni priznala tržaškim Slovencem narodnostnih pravic, ki so poleg moralnega tudi gospodarsko-socialne-ga pomena. Dvojezičnost bi prinesla prenekateremu slovenskemu razumniku zaslužek, do katerega ima kot enakopraven državljan pravico po vseh zakonih.
TUDI TOMBOLA PROTI NEODVISNOSTI TRSTA
Giovanni Marchi iz Villafranche pri Veroni je sestavil igro »Tombola Geo-grafica delle provincie dTtalia e fisico-economica«, ki se prodaja v primernih škatlah tudi v. Trstu. Na pokrovu jo zemljevid italijanskih dežel, med katerimi je tudi »Julijska krajina«. Ta obsega videmsko pokrajino, Gorico in vse Svobodno tržaško ozemlje.
Dolarski primanjkljaj dela preglavice
Veliki Britaniji in Franciji
DOLARSKI RAČUN ŠT£RUNSK£CA PODROČJA
+S00
-500-
1949
3l
o J—
n ?	31	ir
1950
Za angleško gospodarstvo in gospodarstvo vse Britanske skupnosti (Anglije in dominionov) je izrednega pomena razvoj trgovinskih odnosov med šteriinskim in dolarskim področjem. Primanjkljaj v zunanji trgovini z ZDA pomeni primanjkljaj v dolarjih, ki jih Angleži računajo kot zlato rezervo. Dolarski račun nasproti šterlinskemu področju (Anglije in vse Britanske skupnosti) je bil leta 1949 pasiven, v prvem polletju 1950 pa je postal aktiven, to se pravi', da je Britanska skupnost po vrednosti več izvažala na dolarsko področje, kakor je uvažala. Višek aktivnosti je šterlinsko področje pokazalo proti koncu leta 1950, t- j. v IV. tromesečju. V II. tromesečju leta 1951 je ta aktivnost pričela usihati in je padla skoraj na ničlo; toda v drugem tromesečju 1951 se je pričela zopet dvigati, dokler ni strmo padla, tako da je danes šterlinsko področje globoko pasivno nasproti dolarskemu področju. Na črtežu je aktivnost, oziroma pasivnost označena v milijonih angleških luntov.
Primanjkljaj šterlinskega področja nasproti dolarskemu se je v zadnjem tromesečju 1951 povečal na 940 milijonov dolarjev, medtem ko je v tromesečju ju-lij-september znašal 638 dolarjev. Rezerve šterlinskega področja so ob začetku letošnjega novega leta znašale 2335 milijonov dolarjev, medtem ko so Se pred tremi meseci znašale 3269 milijonov in pred enim letom 3300 milijonov dolarjev. Zlate in dolarske rezerve so po izjavi angleškega finančnega ministra padle na 834 milijonov funtov šterlingov, in so se v zadnjem tromesečju zmanjšale za 334 milijonov funtov.
Francoska zunanja trgovina
Dolarsko in šterlinsko področje sta najvažnejši za francosko trgovino. Z dolarskega področja uvaža Francija s pomočjo ameriških kreditov, ki so ji bili nakazani v najrazličnejših oblikah, posojilih in darovih. Pomoč pod okriljem EBP (Marshallovega načrta) je prenehala in na njeno mesto je stopila zdaj pomoč pod okriljem Agencije za vzajemno varnost (MSA). S šter-
plačilne bilance v teku preteklega leta.
Razvoj francoske zunanje trgovine v letu 1950 je bil razmeroma ugoden.
Indeks francoskega izvoza v letu 1950 - ako vzamemo za osnovo 100 v letu je v zadnjem tromesečju kazal 199 199 — ako vzamemo za osnovo 100 v letu 1949 — toda v tretjem tromesečju leta 1951 je nazadoval na 159, Cene na francoskem notranjem trgu so hitreje napredovale kakor na zunanjih trgih, zato se je tudi francoski izvoz začel manjšati.
Temu nasprotno je uvoz naraščal.
Francoska zunanja trgovina v teku 11	“■
linskega področja uvaža Francija strateško važne surovine, kakor so cin in	mesecev, izražena v	milijonih	frankov:
volna. Crtež prikazuje delež dolarske-	Uvoz	1950	1951
ga in šterlinskega področja pri franco-	iz inozemstva	12.739	1,151.180
skem uvozu: delež je izražen v odstot-	iz francoskih kolonij	252.531	303.656
kih celotnega francoskega uvoza. Uvoz z dolarskega področja je dosegel naj-	Skupaj	965.270	1,454.830
višjo točko leta 1947 (48%); nato je	Izvoz		
nazadoval, toda v letu 1951 se je zopet	v inozemstvo	607.013	858.473
začel dvigati. Uvoz s šterlinskega pod-	v kolonije	346.495	489.288
ročja je v letu 1947 dosegel najnižjo točko, nato se je postopno večal in	Skupaj	953.508	1,347.761
proti koncu 1. 1951 dosegel najvisjo	Primanjkljaj		
točko (36,7%).	nasproti inozemstvu	105.726	292.707
Med glavnimi vzroki najnovejše vlad-	Celoten	11.762	107.075
ne krize v Franciji se omenjajo gospodarske težave, zlasti vprašanje državnega proračuna. Ni dvoma, da so se v zadnjem času gospodarska in finančna vprašanja v Franciji tako zaostrila predvsem zaradi poslabšanja francoske trgovinske in
Uradnih podatkov glede razvoja plačilne bilance še ni. Značilna pa je okolnost, da je zaloga deviz Francoske banke, ki je konec marca znašala 333 milijard, zmanjšala na 105 milijard v decembru 1951.
FRANCOSKI IZVOZ Z DOLARSKCCA IN ŠTCZUNStilGA PODROČJA

100%
I8,s%
38,7 %
1950	1951
(io mes.)
MEDNARODNA TRGOVINA
Gibanje lesnih cen doma in na tujem
V teku 11 mesecev leta 1951 je dosegel promet rezanega in tesanega lesa skozi Trst 3,650.000 stotov, to se pravi, da je promet v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta nazadoval (4 milijone 235.735 stotov). Med izvozniki je na prvem mestu Avstrija (v stotih);
Avstrija	3,094.377
Jugoslavija	222.435
Cehosiovaška	205.332
Domača železniška
skladišča	136.189
Italija	25.000
Madžarska	5.000
Kakor rečeno, je med izvozniki skozi Trst na prvem mestu Avstrija s 88,8%. Največ lesa gre na Jutrovo (Levant), ki je pokupil 65% pomorskih pošiljk lesa skozi Trst. Jutrovo je po vsem tem ohranilo svojo gotovo postojanko. ±-o morju je odšlo iz Trsta 3,535.344 stotov (v letu 1950 3,846.880 stotov). Navajamo pregled tega izvoza (v stotih);
Egipt	717.795
Palestina	664.606
Grčija	464.650
Anglija	292.000
Sirija, Libanon	280.624
Italija	196.674
Turčija	165.153
Argentina	152360
ZDA	82.044
Med ostalimi državami so pokupile: Anglo-egiptovski Sudan 74.588, Alžir 57.000, Irska 47.361, Malta 45.183 Francoski Marok 28.500, Libija 32.000, itd.
Skozi tržaško pristanišče se uvažajo tudi razne vrste eksotičnega lesa. Po morju je v tem času prispelo 226.383 stotov takšnega lesa (v 11 mesecih 1950 pa 62.970 stotov). Največ lesa je prišlo iz Južno-afriške unije (med to pošiljko 184.000 stotov »kukaliptus«), Iz Albanije je prispelo 14.000 orehov hlodov, namenjenih na Cehoslovaško in Madžarsko; iz Siama je prispelo 7 tisoč stotov »teaka«, predvsem za tukajšnje ladjedelnice.
Vdor češkoslovaškega lesa
JugoslovansKe ponuaue se sukajo o-koli cene 28-29.000 lir za smrekovino »tombante«, medtem ko zahteva Jugoslavija 14-15.000 za tramove — vse leo Sežana. V očeh tržaških operatorjev so te cene previsoke, zlasti ako jih primerjamo s cenami češkoslovaškega lesa v tranzitu, ki v zadnjem času čedalje bolj prodira skozi Trst.na Sredozemlje. Proti koncu lanskega leta so pričeli iz CSR pošiljati čedalje večje količine lesa; v drugi polovici decembra so prihajale pošiljke po 5-10.000 kub. m. V zadnjem času se je tako nakopičila velika količina češkoslovaškega prizmiranega lesa (okoli 40.000 kub. m), ki je bil prodan po ceni 28.000 lir fco Trst in je namenjen na Jutrovo (Levant). Ni izključeno, da se tržaškim operaterjem posreči spraviti del tega lesa na tržaški, oziroma italijanski trg s tem, da si izposlujejo uvozno dovoljenje »fco valuta«.
Trg na Jutrovem je pravzaprav še vedno v krizi, ker so se kupci precej
založili z lesom. Samo nekatere drža ve na Jutrovem iščejo les, toda nočejo plačati več kakor 43 dolarjev fob Trst. Le redko se je posrečilo plasirati les po 44 dolarjev. Na italijanskem trgu vlada splošno mrtvilo. Skladišča sicer niso založena toda razpoložljivost denarja je majhna. Cena lesa je v enem letu silno poskočila. Z denarjem, s katerim je italijanski trgovec lansko leto lahko kupil 1.000 kub. m, lahko kupi danes le 450-500 kub- m.
Avstrijci vztrajajo še vedno pri postavljenih visokih cenah in računajo, da bo marca nastopila bolja konjunktura, ko se prične gradbena delavnost.
Za razmere na lesnem trgu je značilno, da se je cena kubičnega metra lesa levantinskega tipa v januarju 1951 sukala med 33-34 dolarjev fob pristanišča Jadranskega morja, medtem ko danes zahtevajo 48-49 dolarjev za 1 kub. m lesa.
MIRNEJŠI TRG V NEMČIJI
Na nemškem trgu je nastopilo splošno pomirjenje. Zasebna in državna podjetja izvršujejo dogovor, da se bodo prostovoljno držale cen, ki so bile v veljavi, dokler so bile cene še pod državnim nadzorstvom. Kaže se potreba Po jamskem lesu. Po načrtu bi notranja proizvodnja morala dati na razpolago rudnikom 2,9 milijona kub. m lesa; splošno pa dvomijo, da bi doma-
ča proizvodnja lahko dosegla to višino. Nemčija potrebuje v tem letu 3,5 milijona kubičnih metrov jamskega lesa, se pravi, da bo letos uvozila okoli 600.000 kub. m jamskega lesa. Državna banka je v zadnjem času stavila na razpolago 17 milijonov dolarjev za nakup avstrijskega in norveškega lesa; med temi pošiljkami bo tudi jamski les.
Na dražbi dragocenih vrst lesa v Wiizburgu je zlasti napredovala cena hrastovih hlodov za furnirje, ki je dosegla 4.200 DM za kub. m. V gozdarskem letu 1951 je bil načrt za sečnjo v Nemčiji presežen za 10%, le pri mehkem lesu ni bil dosežen načrt. Tudi letos bo načrt za sečnjo (22 milijonov kub. m) po vsej verjetnosti prekoračen.
CENE NA SKANDINAVSKEM TRGU
Iz Londona poročajo, da je Holandija kupila na skandinavskem trgu večjo količino smrekovine po ceni 1.370 švedskih kron (cena pred 1 letom 1.350 Švedskih kron). Švedska prodaja les v Anglijo in na kontinent na osnovi 90-93 funtov šterlingov. Zaključki za dobavo finskega jamskega lesa so bili ob začetku novega leta napravljeni na osnovi 800-810 šilingov fob (plus izvozni davek); za faden (1,82-1,88 m). Nemčija je zaključila s Finsko kupčije na osnovi 19 dolarjev za kub. m fob (plus izvozni davek). Celulozni les gre na Finskem po 17 dolarjev za kub. m fob (plus izvozni davek).
CIN JE SE VEDNO DRAG
Kakor znano, sodi cin med zelo važne strateške surovine, ker ga uporabljajo. Ležišča cinove rude so po svetu zelo raztresena. Cin pridobivajo v jugovzhodni Aziji, v Boliviji (Južni A-meriki) in Belgijskem Kongu (Afriki). Navajamo podatke o svetovni proizvodnji cina po podatkih francoske družbe »Societe Minerais et Metaux«. Svetovna proizvodnja je znašala leta 1950 170.200 ton in je bila razdeljena na naslednje države (v tisočih ton); Malaja 58,5, Indonezija 52,6, Bolivija 31,7, Belgijski Kongo 14,8, Tajland 10,3, Nigerija 6,4 Kitajska 3,7, Španija 1,6.
Svetovna potrošnja je dosegla leta
1950	155.800 ton in je bila razdeljena tako-le: ZDA 77.200, Vel. Britanija 23.200, Nemčija 8.500, Francija 5.800, Italija 4.100, Holandija 3.100 ton itd. Po vsem tem potrošijo Združene države največ cina. Po izbruhu korejske vojne se je pričelo splošno kopičenje cina v strateške namene. ZDA bi si rade zagotovile zlasti proizvodnjo Bolivije in Indonezije. Pogajanja so trda, ker ponujajo Američani 1,12 dolarja za funt cina, prodajalci pa zahtevajo 1,50 dolarja. Zaradi izrednega povpraševanja po izbruhu korejske vojne je cena cina — kakor nam kaže naš čr-tez — silno posko ila. Leta 1945 je stal funt cina 0,52 dolarja, sredi 1950 je cena skočila že na 0,955 dolarja in proti koncu 1950 na 1,47 in je februarja 1951 dosegla 1,83 dol. Avgusta je nazadovala na 1,03 in se do konca leta
1951	dvignila zopet na 1,10 dolarja.
Vprašanje nabave cina je bilo na dnevnem redu tudi med razgovori med Churchillom in Trumanom. Angleži bi radi prepričali Američane, da bi zopet nabavljali večje količine cina na šter-linskem področju, (na Malaji), kar bi ugodno vplivalo na razvoj šterlinske trgovinske bilance. Ker so bila prekinjena pogajanja med ZDA in Bolivijo
za obnovitev dobave bolivijskega cina, upajo Angleži na uspeh. Ko so ZDA med vojno 1. 1940 odprle ogromne tovarne cina v Texas City-ju in so bili ZDA zaradi vojnih dohodkov zaprti vsi viri v jugo-vzhodni Aziji, je nastopila za Bolivijo izredna konjunktura, ki je trajala do leta 1945. Bolivija je tedaj proizvajala povprečno nad 40.000 dolgih ton (1 dolga tona= 1.016 kg) cina in njena proizvodnja je 1. 1945 dosegla 48,2% svetovne proizvodnje. Bolivijci so leta 1945 prodajali cin po 62 stotink dolarja. Z ameriške strani se je za dobavo bolivijskega cina pogajala Reconstruction Finance Corporation.

FUNT STERLING SE DRŽI
Kljub težkemu gospodarskemu položaju v Vel. Britaniji je funt ohranil na mednarodnih borzah svoje postojanke. Na svobodnem trgu v Londonu se njegov tečaj suka v mejah, ki so bile u-radno določene, t-j. med 2,78-2,82 dolarja. Na newyorški borzi je funt v »transferable account« pridobil pet točk v zadnjem mesecu in notiral 2,45 dolarja.
ALI BO LIRA VZDRŽALA?
Lira se je v zadnjem času zopet umirila in niha nekako med 685 in 690 lir za dolar. Navajamo tečaje na rimski borzi 5 jan. in 12 jan.
Golar	684,50	690,—
Svic. frank	156,50	157,50
Funt. zlati	8.350	8.350,
Svic. marengo	6.475	6.450
Zlato g	887	885
Italijanski denarni obtok je dosegel 31. decembra najvišjo točko okoli 1.300 milijard lir (Uradnih podatkov še ni). Državni izdatki, določeni v tekočem proračunu na 1729 milijard, so po mnenju strokovnjakov narasli na 100 milijard. V bodočem proračunu bodo dosegli 1.950-2.000 milijard lir. Naraščajo predvsem izdatki vojaške narave. Računajo, da bo naraščanje izdatkov iz-valo ostro polemiko med političnimi strankami.
KAKŠEN BO NOV DENAR
Na STO je plačljivo sredstvo italijanska lira. V Rimu napovedujejo izdajo novih 50- in 100-lirskih bankovcev (v smislu zakona z dne 24. dec. 1951), ki jih je izdala Banca dltalia Nato bodo vzeli iz prometa sedanje bankovce, tiskane na slabšem papirju. Novi bankovci bodo mnogo manjši od sedanjih in le malenkost večji kakor 10-lirski. Tiskali jih bodo na boljšem papirju, kakor je papir 500-in 1.000-lirskih bankovcev. V promet bodo prišli tudi bankovci po 1, 2 in 10 lir. Nato bodo vzeli iz prometa bankovce teh vrednosti.
Volne tame bodo coneiše?
Strokovna poročila o zaposlenosti italijanskih tovarn volnenih tkanin pravijo, da so tovarne v zadnjem času nekoliko bolj zaposlene kakor v času, ko so delale za zimsko sezono. Tovarne so si povprečno zagotovile delo do konca aprila. Naročila potekajo bolj ugodno, ker so se italijanske tovarne odločile za tanjše tkanine in so tudi zaradi tega lahko nekoliko znižale cene.
Notranja potrošnja se je v Italiji lansko leto skrčila. Cene so nenadoma poskočile, ker je volna na zunanjih trgih o veliki noči dosegla celo 300 penijev za funt. Sledilo je padanje cen in septembra 1951 je bila cena surovi volni že za polovico nižja kakor marca meseca tega leta.
Na tržaškem trgu ni videti še znamenja o padanju cen volnenim izdelkom; govorijo, da je neko veliko podjetje na Korzu znižalo cene. Vprašanje je seveda, kakšnim vrstam volnenih tkanin. Cena volni za pletenje se je tudi na drobno nekoliko znižala..
ZA OKOLI 100 MILIJONOV DOLARJEV VOJAŠKIH NAROČIL ITALIJI
Italijanski gospodarski listi proroča-jo iz Rima, da so pred zaključkom pogajanja med predstavniki Atltntske organizacije in talije glede vojaških naročil Italiji. Naročila Italiji bodo dosegla vrednost 100-110 milijonov dolarjev in zaposlila okoli 5% zmogljivosti italijanske industrije. Italijani niso zadovoljni in bi želeli 10% zaposlitev.
ZASEBNE KOMPENZACIJE v italijanski zunanji trgovini
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo te dni važen razpis glede tistih zasebnih kompenzacij, ki še niso bile in še ne bodo zaključene in izravnane do 31. januarja 1.1. Gre za kompenzacijske posle na podlagi dovoljenj, ki so jih pristojne oblasti izdale pred 1. avgustom 1951. Razpis pa navaja tudi nekaj smernic, ki se jih bo ministrstvo držalo pri bodočem izdajanju dovoljenj za zasebne kompenzacije. Bistvena vsebina razpisa je naslednja:
1)	Ce gre za zasebne kompenzacije, ki jih je dovolilo finačno ministrstvo do 15. maja 1949, in če bodo te kompenzacije izkazovale na dan 31. ja-
■ nuarja 1952 aktivno ali pasivno nerav-j novesje, mora tisti, na katerega se dovoljenje glasi, prijaviti do 31. marca 1952 stanje, do katerega je bilo dovoljenje ob zadnjem roku zapadlosti izrabljeno. Prijavo, ki jo je opremiti z ustreznim potrdilom carinarnice, bo treba vložiti na posebnem obrazcu pri predstavništvu UIC pri tisti podružnici Italijanske banke, ki je za upravičeno tvrdko krajevno pristojna.
Kdor prijave ne bo pravočasno vložil in jo dokumentiral, kakor je predpisano, temu se ne bo več izdalo dovoljenje za trgovinske operacije z inozemstvom; proti njemu se bodo smele uporabiti tudi siceršnje zakonite sankcije.
2)	Za zasebne kompenzacije, ki so bile dovoljene z odobritvijo UIC v času od 16.5.1949 do 31.7.1951, pa velja naslednje:
a)	Ako izkazuje zasebna kompenza-j cija pasiven saldo (presežek uvoza nad | izvozom), se rok za dovršitev operaci-i je niti zaradi izravnave salda ne bo
dovolil preko roka 31.1.1952. Upravičenci iz takih dovoljenj bodo morali v danem primeru vložiti do 31.3.1952 enako prijavo, kakršna je predpisana za osebe, ki smo jih navedli zgoraj pod točko I); za neposlušne so tudi sankcije enake.
b)	Operacije pa, ki izkazujejo aktiven saldo (presežek izvoza nad uvozom), se bodo še vedno lahko izravnale z uvozom ustrezne količine blaga iz inozemstva; te možnosti ne bodo im^-le samo tiste operacije, glede katerih je ministrstvo izdalo posebne ukrepe, kakor n. pr. izreklo obveznost odstopa valute, predalo konkreten pirmer komisiji za devizne prestopke in podobno. — Uvoz zaradi izravnave salda pa ni poljuben, temveč je vezan na območje (azijsko, afriško, centralno ali južnoameriko), v katero spada država, na katero se glasi dovoljenje za zasebno kompenzacijo; vrh tega našteva razpis vrste blaga, ki prihajajo za u-voz iz ustreznih območij v poštev.
Uvoz zaradi izravnave je treba izvršiti do 31. maja 1952. V ta namen morajo vložiti prizadeti prošnjo, opremljeno z dokumenti, pri krajevno pristojnem predstavništvu UIC in sicer najkasneje do 29. februarja 1.1. Ce tega ne storijo ali pa ne opravijo uvoza do konca maja, morajo do 30. junija vložiti prijavo po zgornji točki a), ker zapadejo sicer že omenjenim sankcijam.
Kakor smo že uvodoma nakazali ne zadeva zgornji razpis kompenzacij, ki so bile dovoljene izza 1. avgusta 1951, poslov s CSR in Vzh. Nemčijo in dru-nrav tako pa tudi ne tekočih globalnih gih zasebnih kompenzacij, ki so bile v okviru splošnih in posebnih sporazumov dovoljene v prometu z drugimi evropskimi državami.
Nove zasebne kompenzacije bo ministrstvo dovoljevalo samo v prometu s centralno in južno .Ameriko, in sicer samo v tistih primerih, kjer ni mogoča druga oblika izmenjave, in z omejitvijo na naslednje blago: suho zelenjavo, nekrznene kože, suha in soljena čreva, kavo, surovi sisal in druga surova eksotična rastlinska vlakna.
Za sedaj se bodo dovoljevale tudi kompenzacije z Iranom, dokler ne bo sklenjen s to državo trgovinski sporazum, za katerega se vrše pogajanja.
Kot izvozna protipostavka pri novih zasebnih kompenzacijah prihaja zlasti v poštev naslednje blago: sveže, suho in konservirano sadje in zelenjava (z nekaterimi izjemami), paradižnikova mezga, slaščični proizvodi, navadna vina v sodih, vermut in likerji, tkanine in tekstil iz umetnih vlaken, stroji in aparati ter njihovi sestavni deli, e-
lektrični material, razen tistega z visokim odstotkom bakra, precizijsko o-rodje in instrumenti, marmor, alaba-ster in njihovi izdelki, proizvodi keramike in stekla, kramarija, glasbeni instrumenti in njihovi sestavni deli razen harmonik, specificirani proizvodi obrtništva. Vsaj prednost se bo dajala pri zasebnih kompenzacijah naštetemu izvoznemu blagu.
akceptaoijski kredit — je kredit, ki izvira iz menice in pri katerem prevzema banka obveznost plačnika in sprejme v ta namen na njo izdano trato.
akreditiv — (it. lettera di credito, angleščini letter of credit): 1. osebni, je listina ali tudi kreditno pistnn imenovan, v kateri banka, ki je izdajatelj listine, prosi neko drugo banko ali tudi več bank, da se osebi označeni v kreditnem! pismu izplača hkrati ali v obrokih v njej navedena vsota. Ako se prosi ena banka, je navadni a., če več bank, je krožni aii cirkularni a. 2. Dokumentarni, (listinski, blagovni a.) služi kot jamstvo, garancija prodajalcu ali kupcu. Prodajalec pogodi, da ku-per plača fakturo kadar mu bo predložena z dokazilom o odpremi plaga (tovorni list konosa-ment) ali drugimi listinami. Kupec navadno poveri kaki banki v prodajalčevem kraju, da plača za njegov račun fakturo onemu, ki ji predloži fakturo z dokumenti, ki ji11 je kupec označil. Plačanje proti dokumentom ima važno vlogo v pomorski trgovini.
aktiva — premoženje, imetje in sicer vsi pozitivni deli premoženja (gotovina, blago, vrednostni papirji ' dr.), trgovec, trgovskih podjetij in gospodarskih ustanov sploh.
aktivni posli — navadno denarnih zavodov, so posli dajanja kredita v denarju. Denarni zavodi postanejo na ta način upniki. Aktivni posli so: eskont, tek. računi, naložbe (investicije), lombard itd.
a la baisse — (fr. a la bes), besirati pomeni na borzah špekulirati na pa-'dec tečajev.
a la hausse — (fr. a la os), osirati je nasprotno od besirati, pomeni špekulirati na dvig tečajev.
allonge — (fr. alonž), podaljšek, privesek navadno pri menicah prilepljeni privesek, da se na njem lahko nadaljujejo indosamenti; je enak® velikosti kot menica.
al pari — pomeni, da str si dva vrednostna papirja ali dve valuti isto-vredni.
amarrage —■ (fr. amaraž, it. ammarag-gio), privezavanje ladij, da se tovor vkrca ali izkrca.
ambo — kombinacija dveh številk, navadno pri loterijski igri.
ameriški žurnal — knjiga v uporabi pri ameriškem knjigovodstvu; je kontovna (računska) razpredelnica v zvezi s vknjiženimi teksti. Doseže se velika preglednost, hitra sestava preizkusne bilance, odpade zbirni žurnal, ki je zelo zamuden. Rabi se mnogo v bankah in tvornicah. Slaba stran a. ž. je omejenost števila kontov-računov, težkoča prenosa sal" dov in potrata prostora.
a meta — na pol. V rabi med trgovci v primerih, ko sta dva trgovca udeležena na nekem poslu tako, da si delita dobiček ali izgubo, po ključu za katerega sta se predhodno sporazumela. Družba a meta - prigodna družba.
amortizacija — je odplačevanje posojil, hipotek, premičnin itd. po določenem načrtu. Primer: Podjetje ^ ima ob zaključku poslovne dobe med premoženjskimi sestavinami v zaključni bilanci na aktivni strani »Opreme« v znesku 160.000, na pasivni strani bilance se bo pokazal dobiček v znesku X. Vzemimo, da se obraba opreme amortizira-odpiše letno 10%, bo oprema v bilanci 160.000 manj 16.000 t. j. 144.000. V tem prh meru dobiček v bilanci bo manj 16.000.
(se bo nadaljevalo)
11. jan. 1951 VALUTE N A PROSTEM TRGU V CURTHU
11. januarja 1952		bel. fr.	pezet	funt.	fr. fr.	Šil,	dol.	lir	šv. kr.	n. m.	hol, fl,
Švica — 10 švic. fr.	10,-	123,61	117,99	—.19.5	988	73,26	2,29	1569	14,29	11,53	9,39
Belgija — 100 belg. fr.	8,09	100,—	95,46	—.15.8	799	59,27	1,85	1269	11,56	9,33	7,60
Španija — 100 pezet	8,48	104,76	100,—	—.16.5	837	62,09	1,94	1329	12,11	9,77	7,96
Vel. Britanija — 1 funt št.	10,30	127,32	121,53	L—.—j	1017	75,46	2,36	1616	14,71	11,87	9,67
Francija — 1000 franc. fr.	10,12	125,15	119,47	—.19.8	1000	74,18	2,32	1588	14,46	11,67	9,51
Avstrija — 100 žil.	13,65	168,73	161,06	1.6.6	1348	100,—	3,13	2141	19,50	15,73	12,82
ZDA — 10 dol.	43,65	539,55	515,04	4.4.9	4311	319,78	10,-	6847	62,36	50,32	40,99
Italija — 10.000 lir	63,75	788,01	752,21	6.3.9	6284	467,03	14,60	10000	91,07	73,49	59,86
Švedska — 100 Šved. kron	70,00	865,27	825,96	6.15.11	6914	512,82	16,04	10980	100,—	80,69	65,10
Nemčija — 100 nem', mark	86,75	1072,31	1023,60	8.8.51	8568	635,53	19,09	113608	123,93	100,—	81,46
Nizozemska — 100 hol. fl.	106,50	1316,44	1256,63	10.6.10	10518	780,22	24,40	16706	152,14	122,77	100,—
joo Sveta.
-----L f -3'
Trgovina semen in kmetijskih potrebščin
MARIBiAC VAADIS1AV
Umetna gnojila — Krma za živino — Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska. — Trte, sadna drevesa, sadike raznovrstnih cvetlic in vrtnic. — Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine.
Trst, Strada Vecchia prej 1’Istria štev. 266 — Telefon 41-176
Rudniška PROIZVODNJA
1845
52 STOT. DOLARJA Z A	kg)
Trgovina čevljev ie
Oec Alojz
Nova zaloga smučarskih čevljev, najmodernejših izdelkov damskih in moških čevljev in copat
TRST — TRG TRA I RIVI
* __s*
ŠT. 2- ROJAN
■ ŠT	wMS o»SLIt»<ti i I\ o 1 ULIv-A r A o I w	lc<U.c.rv/i> j*. i o • v a
gro^TOSPODARSKRGA ZDRUŽENJA!
Opozorilo
Opozarjamo vse člane, da morajo po redpisih ukaza št. 169 z dne 26. okto-ra 1951 (Vanonijev zakon) do 31. ja-,’jaria 1952 prijaviti svoje dohodke iz a 1950, a do 31. marca 1952 dohodke , kta 1951. Prijavo se mora sestaviti ključno na predpisanih obrazcih. Za izvršitev omenjene prijave v pred-lsanem roku so predvidene stroge kazni.
i ^jništvo SGZ bo za člane sestavljalo vlagpio prijave Priročamo vsem, da , v tej zadevi obrnejo na tajništvo, .aJti le tako bo prijava pravilno izvr-etla' člani, ki se te ugodnosti hočejo °služiti, naj zberejo in, prinesejo oseb-v tajništvo SGZ v Trstu, Ul. Filzi 1 sledeče podatke in dokumente:
, 1- davčne plačilne liste (cartelle esat-0riali) za leto 1950 ,in 1951;
2' Pogodbo o plafinnju trošarine v javšaini izmeri (contratto abbonamen-0 ihiposte consumo);
T Prijavo za davek na poslovni pro-el (IGE) za leto 1950 in 1951 ter e-entuelno dokončno odločbo o višini te-sa davka za leto 1950 ali 1951;
najemno pogodbo za lokal;
5- izdatek zia prodano blago v letu ali vsaj znesek faktur blaga na-
bavljenega v letu 1950 (za trgovce), izdatek za surovine ali polizdelke v 1950 (za obrtnike);
6.	celotni znesek izdatkov za luč, vodo, plin, telefon, pisarniške potrebščine, poštnine, potnine in podobno za leto 1950;
7.	celotni znesek davkov in taks nanašajoč se na obrat (taksa na napisno tablo, na licenco, prispevek za ustanovo za turizem, taksa za odvažanje smeti, iaksa za obnovo licenc javne varnosti, taksa za higienski urad, taksa na hladilnike in podobno) plačanih za leto 1950;
8.	znesek zavarovalnih premij nanašajočih se na obrat (zavarovanje proti požaru, tatvini, zavarovanje stekla, avtomobila in podobno) plačanih za 1950;
9.	vsaj približna vrednost inventarja;
10.	celotni znesek prejemkov uslužbencev v letu 1950 kot izhaja iz mezdne knjige odn. prijave za odmero dohodninskega uslužbenskega davka kat. C/2 ter znesek prispevkov soc. zavarovanja pllačanih za I. 1950.
PRIJAVA ZA ODMERO DAVKA NA
POSLOVNI PROMET (IGE)
• Opozarjamo vse člane, ki plačujejo davek na poslovni promet v pavšalni izmeri (IGE in abbonamento), t. j. pro-
dajalce na drobno, gostilničarje in krčmarje ter obrtnike, da so dolžni do 28. februarja prijaviti promet iz leta 1951 za odmero poslovnega davka za leto 1952. Prijavo se sestavi na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti dobijo na U-radu davka na poslovni promet v Ul. Udine št. 1 in pa tudi pri tajništvu SGZ v Ul. F. Filzi 10-1 Tajništvo SGZ tudi sestavlja in vlaga te prijave. Priporočamo članom, da se za vsa zadevna pojasnila in nasvete, kakor tudi za sestavo prijave obrnejo na tajništvo SGZ.	, |
OBVESTILO ČLANOM SGZ IZ NA-BREZINSKE OBČINE Obveščamo vse trgovce, gostilničarje in obrtnike iz nabrežinske občine, da bo tajnik SGZ na razpolago za pojasnila, nasvete ter sestavo prijave dohodkov (prijava po Vanonijevem zakonu) v prostorih prosvetnega društva »IGO GRUDEN« v Nabrežini, v petek dne 18. t. m. od 18. ure dalje ter v nedeljo dne 20. t. m. od 9. ure dalje. Priporočamo jim, da se te dni zglasijo v omenjenih prostorih. S seboj naj prinesejo vse podatke, kot so navedeni v gornjem opozorilu.
Jadranski koledar
ki ga je izdala Gregorčičeva založba v Trstu za leto 1952, se odlikuje po svoji pestri' in stvarni vsebini, ki mu jo dajejo članki g kulturnega, političnega in gospodarskega življenja tržaških Slovencev, pa tudi notranja oprema deluje privlačno na čitatelja. V njem najde preprost in izobražen Slovenec mnogo poučnega pa tudi zabavnega čtiva. Slovenska javnost je izrekla že svoje mnenje s tem, da je hitro posegla po njem. Koledarju je priložen zemljevid Tržaškega ozemlja. Cena zemljevidom 450 lir, brez zemljevida 350 lir.
CENE GRADIVA V TRSTU
V bistvu so cene ostale neizpremenje-ne, le cement je zopet nekoliko napredoval. Opeka-zidaki (polna): italijanska 12-12,5 lir komad, Jugoslovanska 10,5 11 lir. Korci (445 cm dolžine) 17 lir. Votlaki-zidaki za zunanje zidove 26x20x13 cm 44 lir za komad, za notranje zidove 20x40x8 cm 35-36 26x13x8 cm 13-13,50 lir. Planete podstrešna o-peka) 20x40x23 23,5 lire. Stropni vot-laki tipal »Rex« višine 12,5 cm 580-60G lir kv. m, viš. 16 cm 680-700 lir kv. m Cement Portland 500 v kamionskih pošiljkah 1150 lir stot, na drobno 130-1350 pri trgovcu, Portland 680 1250 na debelo, 1400-1450 na drobno pri trgovcu. Ako pride do znižanja cene premogu, ki ga napovedujejo iz Rima, bi utegnile cene vseh vrst opeke in cementa nekoliko popustiti.
Tramovi do 16-19 16.000-16.500 kub. m, od 16-21 navzgor 1.000 lir več.
ČEŠKOSLOVAŠKI PROMET SKOZI TRST POJEMA
»JOLLV HOTEL«
|	^ kratkem odprejo v Trstu nov hotel
“d imenom »Jolly Hotel«. Moderni pet-^atistropni hotel so zgradili v bližini glav-e Dostaje, v Kavurjevi ulici. Uspeh mu e Ugotovljen, ker vlada v Trstu še ved-Pomanjkanje prenočišč. Hkrati pa pri-ala v mesto čedalje več tujcev z vseh tani sveta. Tujci prihajajo po poslih, a tudi na obisk. Ze sama prisotnost ■000 ameriških in angleških vojakov 'doloma z družinami) deluje privlačno na s°rodnike v Angliji in Ameriki. Za urad-na Potovanja je preskrbljeno v rekviri-ranih hotelih. Promet z zaledjem je žl-Vahnejši. V zadnjem času se množijo po-sl°vni obiski tudi iz Jugoslavije.
Novi hotel je bil zgrajen s prispevkom . arshallovega načrta v znesku 200 mili-•k>nov lir. Tega seveda videmski »Messag-gero Veneto« ne omenja, pač pa povzdi-kuJe v deveta nebesa njegovega ideatorja J rofa Gaetana Marzotta zaradi njegove Pogumne in genijalne pobude«. G. Mar-2otto je izrecno želel, tako pravi omejeni list, da se v načrt za zgraditev vr-p6 hotelov po Italiji vključi tudi Trst. r> 200 milijonih ameriškega denarja pač n> bilo treba posebnega poguma!
proga trst—egipt v beneških Pokah
^ Na t,rzo potniško progo Trst—Aleksan-oja, na kateri je doslej vozila samo “Esperia«, je beneška družba Adriatica Postavila novo ladjo »Enotria« (5200 brt), .' sPrejme okoli 100 potnikov. »Fsperia« Jo doslej imela izmenoma za izhodišče rst (s pristankom v Benetkah in Brin-lsiju) in Genovo. Zveza je bila 14-dnev-aa- »Enotria« se je 5. januarja podala na krstno potovanje iz Genove, pozneje pa “o do maja imela za izhodišče jadranske luke; »Esperia« bo poslej plula iz Genove (s Pristankom v Neaplju). V maju bosta ,atiji zamenjali vloge. V poletni sezoni je »Esperia« prenapolnjena s potniki. _ V avstrijskih časih je Trst imel neposredno tedensko zvezo z Egiptom, ki so jo vzdržale ladje »Tržaškega Lloyda«. Musso-lri> je to donosno progo, kakor vse pro-iz Trsta na Jutrovo (Levant) izročil Bečanom, t. j. omenjeni družbi »A-^■atica«.
Proga trst - anglia pojačena
Angleška plovna družba »Ellerman’s-1 son« iz Hulla je postavila na progo Rt Anglija novo ladjo za mešani pro-»Cavallo« (3000 ton). Ladja vozi z . 'Ž0 15 miIJ- Doslej sta bili na progi a(iji »Domino« in »Kotor« (Cattaro). PJavni družbi Mittelmeerschiffahrtsge-ž’schaft in »Levante Schiff« sta bili te hi ustanovljen; v Bremenu.
TRSTU NI POTREBNA VEC AMERIŠKA GOSPODARSKA POMOČ?
Bivši načelnik ameriškega odposlanstva ECA v Trstu Robert GalIoway je ob prihodu v Trst izjavil, da si je STO s pomočjo ECA (37 milijonov dolarjev) gospodarsko tako opomoglo, da verjetno ne bo potrebovalo več ameriške pomoči. Izjava ameriškega gospodarstvenika je vsekakor značilna in potrjuje trditev, da se STO finančno in gospodarsko lahko vzdržuje.
»SLOVENSKI JADRAN«
je ime novega slovenskega tednika, ki je pričel izhajati v Kopru.
POVIŠANJE PLAČ
zahtevajo kmetijski delavci na Tržaškem in sicer za 49 lir na dan. Med pogajanji predstavnikov sindikalnih organizacij kme' ijskih delavcev in posestnikov še ni prišlo do sporazuma.
PODRAŽITEV OPENSKEGA TRAMVAJA
Tržaška maloželezniška družba, ki vzdržuje opensko vzpenjačo, je svoje potnike iznenadila z novim povišanjem prevoznine. Mesečni naročniki bodo plačevali: dijaki 900 lir (doslej 750 lir), uslužbenci 1350 (doslej 1150), pripadniki neodvisnih poklicev 1800 (doslej 1500). Nedeljska prevoznina se podraži od 55 na 60 lir, ob delavnikih ostane prevoznina neizpreme-njena.
Važno poglavje v tržaškem gospodarstvu je oskrbovanje Tržačanov s svetilnim plinom. Oglejmo si vsaj površno, kako pridobivajo svetilni plin in kakšna je njegova vrednost kot gorivo.
V osnovnih potezah je dobava svetilnega plina kaj enostavna. V nepredušno zaprtih pečeh sregrevamo črni premog približno pri 1160 stop. C. Ker v peč zrak nima dostopa, se premog ne bo vnel in zgorel. Pač pa premog razpada in se pretvarja v trdne, tekoče in plinaste proizvode. Temu tehničnemu postopku pravimo suha destilacija premoga. V ta namen uporabljamo posebne vrste tako imenovanih plinskih premogov. Kot trdni preostanek suhe destilacije premoga nam preostane premogov koks; važna tekoča proizvoda sta katran in amoniakova voda. Plinasti proizvod suhe destilacije premoga pa, je vsem znani svetilni plin, ki ga uporabljamo v naših stanovanjih za kurjavo.
Kratek pregled podatkov o prometu med Trstom in Cehoslovaško nam pokaže, da ta promet nazaduje. Poglejmo podatke o prometu za 11 mesecev v 1. 1951: iz CSR je prispelo v Trst 775.934 stotov blaga, medtem ko je odšlo 177.357 stotov. Temu nasprotno so bile številke za promet v letih 1949 in 1950 mnogo višje. V Trst je prispelo v vsem letu 1950 950.388 stotov blaga (leta 1949 679.506), odšlo pa je 457 tisoč 577 stotov blaga (leta 1949 2 milijona 119.825). Za primerjavo navajamo podatke še za leto 1938: uvoz iz CSR 2,528.213, izvoz 1,445.232 stotov.
CSR izvaža skozi Trst predvsem les (205.332 v 11 mesecih 1951, 399.950 v vsem letu 1950,	.119.902 leta 1949,
21.346 v letu 1938) in sladkor (129.290 v 11 mesecih 1951, 48.134 v letu 1950, 117.709 v 1. 1949, in 1,023420 1. 1938). Med blagom, ki ga uvaža skozi Trst, so na prvem mestu bombaž (73.093 v 11 mesecih 1951, 134.581 1. 1950, 222.710 1. 1949 in 193.069 1. 1938) ter pomaranče in limone (41.897 v 11 mesečin I. 1951, 121.307 v 1. 1950, 67.768 v 1. 1949 in 303.659 v letu 1938. Cehoslovaška ne uvaža več žita skozi Trst že od leta 1950, medtem ko je ta uvoz 1. 1949 dosegel 50.079 in 1. 1938 112.972.
Svetilni plin je zmes več različnih plinov. Očiščeni svetilni plin ima naslednjo sestavo: 51 prostorninskih odstotkov vodika, 32,7 prot. odst. metana, 9,2 prost. odst. ogljikovega monoksida, 2,5 prost. odst. etilena, 1,2 prost. odst. benzola, 2,1 prost. odst. ogljikovega dioksida in 1,3 prost. odst. dušika.
Kemijska sestava svetilnega plina ni vedno enaka. Vsaka vrsta premoga da drugačen plin. Poleg tega pa je odvisna kemijska sestava svetilnega plina tudi od tega, kako vršimo postopek destilacije. Cim višja je temperatura v destilacijski peči, tem hitreje premog razpada in tem več plina nastaja. Ce se pa temperatura destilacijskega o-brata preveč dvigne, dobimo za kurjavo neprimeren plin.
Ker uporabljamo dandanes svetilni plin predvem za kurjavo, nas zanima njegova toplota ali kalorična vrednost. Pri gorivih imenujemo kalorično vrednost tisto množino toplote, ki jo razvije pri popolnem zgorenju goriva (svetilni plin in drugi gorljivi plini). Množino toplote pa izražamo v kalorijah. Velika kalorija je ona množina toplote, ki ugreje 1 kg vode za 1 stop. C-
Od srede, 9. t. m. znaša kalorična vrednost tržaškega svetilnega plina na 3.800 kalorij. Pred tem zboljšanjem kurilne vrednosti je razvijal pri gore-nju tržaški svetilni plin 3.500 kalorij, nekaj let poprej pa je znašala njegova vrednost 3.000 kalorij. Vsekakor lahko rečemo, da imamo sedaj na razpolago zelo dober plin. Prvotno je dobavljala mestu gorilni plin železarna ILVA v Skednju. Pred kratkim je zgradil ACEGAT v Brolettu 2 kompleksa za dobavo svetilnega plina eden že obratuje. Sedaj dobavlja ILVA dnevno 80
Tržaški promet še vedno napreduje
Podatki za razdobje januar-novem-ber 1951 kažejo, da je promet skozi Trst v letu 1951 napredoval v primeri s prometom 1. 1950 in 1938. Skupen promet, t. j. promet po suhem in morju je v 11 mesecih 1951 dosegel 60 milijonov 441.701 stotov, leta 1950 54 milijonov 996.072 in leta 1938 48,280.681. Po železnici je prispelo 10,287.000 leta 1951, 10,218.139 1. 1950 in 7,950.583 1. 1938, in odšlo po morju 9,786.156 kto-tov v 11 mesecih 1. 1951, 10,139.948 v vsem letu 1950 in 8,861.140 v letu 1938; po morju je prispelo 24,355.186 v 11 mesecih 1951, 21, 398.708 1. 1950 in 21 milijonov 534.713 1. 1938, ter po žeOez-nici odšlo 16,013.059 v 11 mesecih 1951, 31,239.977 1. 1950 in 9,934.245 1. 1938.
T
Naročnina za holandske liste je bila zaradi podražitve papirja povišana za 15%. Tiskarski papir se je podražil za 35%.
Nemški denarni obtok se je do 31.
XII. povišal na 9-713 milijonov DM in je bil za 1.299 milijonov višji kakor pred enim letom ,
Metrski siistem bodo uvedli v Egiptu 15. novembra 1952. Dosedanje mere se bodo lahko uporabljale še 5 let..
tisoč kub. m svetilnega plina, kompleks v Brolettu, pa 50.000 kub. m plina. To trenutno zadostuje, ker znaša povprečna poraba svetilnega plina v Trstu 130.000 kub. metrov. Leta 1938 so potrosili v Trstu povprečno vsak dan 65.865 kub. m svetilnega plina. Statistika torej kaže, da se je v teku poslednjih 14 let uporaba svetilnega piiina v Trstu podvojila!
Ker stane danes v Trstu 1 kub. m svetilnega plina 29,922 lir, stane torej 3.800 kalorij približno 30 lir. Kg črnega premoga stane v prodaji na drobno 25 lir, ta množina premoga nam da 5.200 do 7.500 kalorij. Les ima mnogo manjšo kurilno vrednost: 1 kg lesa, ki stane v prodaji na drobno 16 lir, nam da 3.500 kalorij.
Vendar nam primerjava teh številk ne da natančne slike o ekonomski prednosti posameznih vrst goriva. Vsekakor moramo dati prednost svetilnemu plinu že zato, ker ni pri nabavi plina takih nevšečnosti kakor pri nabavi premoga ali drv. Kleti nam niso potrebne, ni več izgubljanja časa z vžl-ganjem v| peči, ne tvorita se premogov prah in saje. Zato je tudi v kuhinji večja čistoča. Poleg tega plinska pečka ne zavzema toliko prostora kakor štedilnik.
Mnogi avtorji so ugotavljali, koliko plina in koliko premoga potrosimo v domačem gospodinjstvu za pripravljanje jedi. Schomurg je n- pr. ugotovil, da za uporabo v kuhinji nadomesti 180 kub. metrov svetilnega plina 1000 kg črnega premoga. Ce se opiramo na ta podatek, je uporaba plina v kuhinjske namene v Trstu mnogo cenejša; saj stane 180 kub. m plina samo 5.400 lir, tona premoga pa 25.000 lir.
M. P.
avtopodjetje s.t.a.r
d. d. TRST
ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trst » Koper
Vozni red veljaven od 20. avgusta 1951
Cena	ob delavnikih		Km	POSTAJE	Km	Ob delavnikih		Cena
—	6,15	15,00		y	TRST	. P (Avtobusna postaja) 'T'	21	9,30	19,30	115,-
115,-	7,15	16,00	21	i	KOPER	i (Avtobusna postaja) ^	—	8,30	18,30	—
Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno
Plin - še vedno naj cenejše gorivo
;> rt O /A =■ T
'V' pPiSICLTUSČU,
Med 23. decembrom 1951 in 9. januarjem 1952 se je promet v tržaškem pristanišču gibal tako-le:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Abbazia« je priplula iz Hajfe s 1451 blaga in se vrnila z 222 L Iz Aleksandrije je prispela »Campidoglio« s 1091 t in odplula v Smirno s 1345 t blaga, »Modica« je pripeljala iz Emdena 4441 t premoga in odplula na Reko prazna. Petrolejska ladja »Esso Triesie« je pripeljala iz Tripolisa 8500 1 mineralnega ulja in odplula v Bari prazna. Iz Sydmneya je prispela »Assiria« z 206 1 raznega blaga in odplula v Zahodno Afriko s 6501. »Tre-viso« je prispela iz Carigrada z 20951 blaga in odplula v Benetke s preostalim blagom ter se zopet vrnila iz Benetk prazna. »Arma Capano« je iz Tunisa pripeljala 1650 1 fossatov in odplula v Bar-letto prazna. »Aurora« je prispela iz Sidona z 10.447 1 mineralnega olja in odplula v Sidon prazna. »Barlefta« je priplula iz Carigrada s 305 1 in se vrnila natovorjena. »Irma« je pripeljala iz Aleksandrije 585 1 blaga in se vrnila s 670 tonami. Priplule so: »Otranto« iz Carigrada s 683 t, »Esperia« iz Bejru:a s 657 tonami, »Posillipo« iz Capetowna s 538 t, »Maria Viftoria« iz Hajfe s 3101, petrolejska »Aurania« iz Tripolisa s 1019 t mineralnega olja, petrolejska »Indiana« iz Sidona z 3225 1 mineralnega olja, »Citta di Brindisi« iz Sagunta z 2956 1 rud, »Augusta« iz Auguste z 843 1 petroleja, »Maria Carla« iz Genove s 747 1 blaga, »Portorose« iz Benetk prazna, »Mon-gioia iz Tampa s 671, »SebasMano Cabo-to« iz Hong Konga z 9191. Ddolule so: »Timavo« v Genovo s 50 t, »Etna« v Van-couvre z 285 1, »S. Gmliano« na Reko prazna, »Teresa Cosulich« v Casablanco s 1725 t, »Titania« v Aleksandri jo z 2000 tonami in »orseolo« v Buenos Aires s 661 tonami blaga.
AMERIŠKE LADJE
»Le baron Russel Briggs« je priplula iz Filadelfije z 9279 t premoga in odplula v ZDA prazna. »Jim Bridger« je prispela iz New Fort Newsa z 9794 t premoga in Odplula v ZDA prazna, »Exilona« je priplula iz New Yorka s 515 t in odplula v Hajfo s 171. Iz Houstona je »Hatties-burg Victory« prisnela z 2442 t in odplula v Havano natovorjena. »Thomas Haivard« je pripeljala iz Mobila 9250 1 žita in odplula ”• ZDA prazna. Priplule so: »Mal-lorz Lykes« iz Galvestona s 500 t raznega blaga, »George Grile« iz New Port New-sa z 9781 1 premoga, »VVilliam Harper« iz Baltimora z 91001 premoga, »Monroe Victory« iz Filadelfije z 9866 1 premoga, »James Turner« iz New Port Nevvsa z 9179 t premoga, »John Gallup« iz New Porta z 8939 1 premoga, »Expeditor« iz New Yorka z 875 1, »Exchester« iz New Yorka s 505 1, »Albion« iz Filadelfije z 9600 1 žita, »Cedar Rapid Victory« iz New Orleansa s 6653 t blaga in »George Bountvvell« iz Baltimora z 9245 t premoga. Odplula je »Selma Victory« na Japonsko z 8346 t magnezita.
GRŠKE LADJE
Priplule so: »Astipalea« iz Pireja prazna, »A "s Nicolaos« iz Ighiona s 3511, »Mariela« iz Pireja s 750 t kroma, »The-tis« iz Soluna z 10,t premoga, »Kozani« iz Patrasa s 349 t blaga. Odplula je »Ti-nos« v Solun s 15111.
ANGLEŠKE LADJE
»Lochwood« je priplula iz Liverpoola z 971 in odplula na Reko s preostalim blagom. »Cavallo« je prispela iz Leitta natovorjena in odplula v Hull. Iz Liverpoola je priplula »Gartwood« s 500 t blaga in se vrnila natovorjena. Priplula je »Domino« iz Londona z 230 t.
Panamska ladja »Anfa« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Port Sudan s 1121 t blaga. Izraelska »Dromit« je odplula v Hajfo z 2538 t. Švedska »Berni-cia« je priplula iz Goeteborga natovorjena. Holandska »Flavo« je odplula v Amsterdam z 856 1. Turška »Hopa« je odplula v Carigrad s 7501 blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE
Med 3. in 15. januarjem se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče sukal takole:
»Slovenija« je priplula s 3811 blaga in odplula na Reko prazna. »Užice« je Iz Iskenderuma pripeljala 2203 1 rži, 500 1 kromove rude in 36,51 orehov ter odplula na Reko prazna. Iz Pule je prispela »Skopje« s 3060 kub. m lesa, 1250 1 nitrata in 276 1 raznega blaga. »Sarajevo« je priplula tudj iz Pule s 17 t bombaža in odplula na Reko s 71 blaga.
Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Titograd« 18. jan. iz Egipta za Reko, »Hercegovina« 18,—20. jan. z Reke za Turčijo, »Užice« 20. jan. z Reke za Izrael, »Žužemberk« 20,—25. jan. iz Turčije za Fgipt in »Hrvatska« 30. jan. iz ZDA za Reko. * V
SV NEC NA GRENLANDIJI Na Grenlandiji so odkrili velika ležišča svinca, ki jih cenijo na 8 ^ milijona ton.
V teku so že priprave, da bi izkoriščali ležišča pri Mestervigu. Poleg Angležev in Kanadcev se za rudnike zanimajo tudi Norvežani. Zaliv pri Mestervigu je ploven samo 1 mesec v letu, sicer je zamrznjen. Pripravljajo ustanovitev družbe, ki bi podrobneje proučila vprašanje izkoriščanja in v kateri bi sodelovali Švedi, Norvežani in Kanadci, večino pa bi imeli Danci,
Tržaško gradbeno podietle
I. €. E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 6/11.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
TRGOVINA S ČEVLJI
TREVISANI JOSIP
TRST, Ulica G. Vasari št. 10
VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIH MOŠKIH IN ŽENSKIH ČEVLJEV
Cene zmerne. = “Prvovrstno blago in točna postrežba
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Slaiozna Ivria Tuliak vam nmli nioliše iamstve
TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95 089

»O gozdovih ni niti govora, tu pa tam kakšen žalosten ostanek«, bi se koralo glasiti v. 4. stolpcu zadnjega Podlistka o Miljskem hribu, ne Va »O z3odovini ni niti govora«, kakor nam 3e tiskarski škrat poredno spačil ta stovek.
Ogoljenost Miljskega hriba ie obup-
na- A ne samo glede gozdov je ta ne-^ečna deželica oguljena do kosti; vse hjeno gospodarstvo je oguljeno, še huj-pa ljudsko duševno življenje. Vse da so se nekdaj vsega Miljskega hriba polastili v Koper in Milje pri-tetjeni beneški »konti«. Ta naslov se ne da prevesti z besedo »grof«; Grofje so bili vse nekaj drugega nego s trgovino in ropanjem obc-Gateli beneški kramarji - conti. Kar 3e bilo gozda so seveda podali jn prodali, na južnih sklonih le-Zeča polja pa so jim obdelovali kclo-hf- Se danes je skoraj še vsa na. bolj-s® zemlja v oblasti njih naslednikov: horaj vsa dolina Sv. Jerneja, ta o-Gromna skleda od Lovrana do Lazare-a’ ki se razteza med obema rtoma, to-(Punta grossa) in ostrim in juž-jte' proti Kopru obrnjeno pobočje ce-e9a polotoka. Kmetska posestva ima-10 malo dobre zemlje in nekatera, na
Ljudstvu na MiljsKem Hribu treba pomagati!
ozki, proti severu naklonjeni planoti, so naravnost izpostavljena burji. Skoraj neverjetno se zdi, da so tam nasajene trte. Te uboge zmrzujoče trte so majboljše priče o bedi svojih gospodarjev. Posadili so jih tja iz potrebe, ker niso imeli boijše zemlje. To so bili iz bolj oddaljenih krajev Istre in še bolj od daleč na Miijski hrib priseljeni koloni, kj so si od zapravljive beneške gospode nakupili s časom nekaj zemlje. Tako so se ob zgornjem robu Sentjernejske kotline naselili Strajni, zdaj vasica Sv. Brigite, nekoliko proti severu pa Marasiči, kraj, ki so ga fašisti prekrstili v Ciampore. Med Strajni in Marasiči stoji gruča hiš — Lovran, kjer je zadnja postaja avtobusa, ki torej ne vozi do Marušičev (Ciampore) kakor trdita vozni red in napis na avtobusu. Morda se jim zdi Ciampore bolj pristno italijansko? Zakaj pa ne Venezia? Marasiči, pod fašizmom spremenjeni v. Marassi, pravijo, da, so se njih davni pradedi priselili tam nekje od Sušaka. Tudi Miloki (zdaj Millo) so tam in gledajo v dolino šentjernejsko; nekateri od njih so
obogateli (bržkone z znanimi Miloko-vimi kamnolomi) in se spustili bolj dol v dolino, proti morju, v zavetje. Vse omenjene in šei druge v teh vasicah bivajoče rodbine so že popolnoma poitalijančene, le kakšna stara vdova Pri Marušičih govori še hrvatski, ako je bila rojena na Kastavščini. Pravkar omenjeni, nekdaj zelo delavni kamnolomi, so danes popolnoma pusti.
Pri Marušičih životari še ena cela krava, pri Strajnih, ki štejejo 30 hiš pa celo dve. Sicer pa pridelajo Strajni kakih 140 hi dobrega vina, od tega dva kmeta po 20 hi. Tudi oljka prihaja počasi pri Strajnih do veljave, več kot 1 hi olja pa ni tam še nihče pridelal. O drugih pridelkih ni vredno govoriti. Mnogo mladih oljk je videti na obronkih obrnjenih proti jugu imenovane doline; ti pa so last mestne gospode.
Iz navedenih podatkov je jasno razvidno, da se morajo prebivalci naštetih naselbin, od Strajnov (Sv. Brigita) do konca polotoka, preživljati skoraj izključno z industrijskim delom, tudi tisti, ki imajo kaj zemlje. Kmetje so
tukaj sploh izginili in z njimi tudi naš jezik, kar je v glavnem posledica delovanja treh činiteljev: Muil (Milj), ladjedelnice pri Sv. Roku in Milokovih kamnolomov. Marsikdo bi se tu spozabil, da bi metal krivdo tudi na naše voditelje, kar pa ne drži. Se v zadnjih desetletjih Prejšnjega stoletja so bili naši predniki v širši tržaški okolici skoraj izključno kmetje. Kje naj bi bili vzeli izobražene vodtelje za gospodarsko in kulturno delo med ljudstvom? Po drugih naših vaseh smo imeti vsaj slovenske ljudske šo e, učitelje in duhovnike, na Miljskem hribu pa prav ničesar, posebno pa ne v zgoraj omenjenih naselbinah, '-i spadajo v miljsko župnijo. Naše preprosto ljudstvo je bilo tam na milost in ne-nvuost izročeno laški gospodi, ki ga ie brezvestno izkoriščala, v kulturnem pogledu pa, v. najboljšem primeru, popolnoma zanemarjala. Kaj bi se temu čudili, ko ravnajo tako celo v svoji lastni državi, s svojim lastnim narodom, posebno pa v južni Ha iji. Brezobzirno gospodarsko izkoriščanje, to je njih temeljno načelo, za to pa je
potrebno, da živi detovno ljudstvu v temi nevednosti.
Miljske razmere so za nas otipljiv primer, ki nas uči, kako so laški šin-joroti gospodarili tudi na Bujskem in skoraj po vsej Istri. Zato se penijo od jeze, ker se zdaj tam, kljub vsem gospodarskim težavam, širi prosveta, ki bo preko vseh ovir neizogibno dovela ljudstvo do splošnega blagostanja.
Vzhodni del Miljskega hriba s ko-rošci (Sv. Barbara) in Jelarji je bolj neodvisen od laškega gnezda in se je v vsakem pogledu bo'je ohranil. Najbolje se še držijo Jelarji, ki imajo skoraj' 50 hišnih števi k; s kmetijstvom se bavi še 20 družin, 5 je boljših kmetov. Jelarji redHo 25 goved, med temi je 20 krav; prašičev v tej vasici je 20. En kmet ima v. svojem hlevu tri krave, dve tenci in enega konja. Vinski pridelek ni posebno velik, le en kmet ga pridela okoli 50 hi, vsi drugi pa niti 100. Bilo bi ga pa več, da ga ni suša popila. Z običajnimi vladnimi prispevki so nasadili 2.000 novih trt in 2.000 sadnih dreves. Tudi oljke se počasi vedno bolj razvijajo; ves letošnji pri-
delek bo znašal 5 do 6 hi olja. Oljčna mušica jim še ne dela posebnih preglavic.
O rebuli z miljskega hriba smo že večkrat pisali. Ker nam je znano, da se, nekateri naši vinogradniki zelo zanimajo za to domačo trto, od katere so naši predniki dobivali staroslavno belo vino, jim povemo, da ima Hrovatin Han Jelarji (Eleri) 435, v svojem vinogradu, še pet takih nad 60 let starih trt. Te niso cepljene na ameriško podlago, ampak na izvirne domače trte, ki jih svoječasno ni mogla u-ničiti trtna uš in ki še izvrstno rodi-jo'. Napredni vinogradniki bodo goto-to zkoristili to vest; mi pa bomo o miijski rebuli poročali še vse, kar nam bo mogoče izvedeti.
Domače pridelke krompir, fižol in grah je suša močno poškodovala. Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da se niti polomca Jelarjev ne peča s poljedelstvom, da živi °d industrijskega dela in drugih zaslužkov; toda niti kmetje ne obdelujejo samo svoje zemlje, ampak spopolnjujejo svoj zaslužek večinoma tudi z drugim delom.
-odi-
TRŽNI PREGLED
Poročila o gibanju cen na italijanskih trgih beležijo oživljenje kupčij. Glede samega razvoja cen pa ni enotnosti. Cene nekaterih vrst blaga, kakor zlasti žita so napredovale, medtem ko se pri ostalih opaža mrtvilo.
Z raznih italijanskih tržišč prihajajo poročila o precejšnjem skoku cen. Cene so napredovale tudi na jugu. Živahnejše je tudi povpraševanje po koruzi. Koruzne cene so šile približno za 3% navzgor. Tudi cena ovsa se drži čvrsto. Pri rižu ni bilo opaziti posebnih izprememb, cene so čvrste. Na nekaterih italijanskih tržiščih je nekoliko napredovala cena fižolu.
Poročila o živinskih trgih govorijo o popuščanju dosedanje živahnosti. Cena telet je popustila, cena odrasle živine se še vedno drži. Pri masti nastopa precejšnie mrtvilo. Cena debelih svinj nazaduje. Suhi prašiči in prašički za rejo ne kažejo enotnih cen; na nekaterih trgih napreduje na drugih zopet nazaduje. — Na nekaterih ital> janskih trgih je cena krmi nekoliko napredovala.
Cena masla je šla nekoliko navzdol-Blaga je dovolj na trgu. Tudi cena siru je nekoliko popustila.
Cena olivnega olja je precej čvrsta, čeprav ni bilo posebnih kupčij. — Vinska kupčija je precej mrtva. Boljke so cene starim vinom. — Veliko je povpraševanje po limonah in pomarančah.
ŽITARICE
Cremona: pšenica dobra 6700—6900; pšenična moka tipa 0 8300^8400, tipa 1 8000 —8100, tipa 2 7500—7700; pšenični otrobi 4200—4300; koruza dobra 5700—5900; koruzna moka 6800—7000; koruzni otrobi 2800—3000; riž arborio 14.800—15.600, via-lone 14.200—14.500, carnaroli 13.800—14.200; maratelli 12.000—13.400.
Verona: pšenica fina 6800—6900, dobra 6600—6700; oves 5900—6100; rž 7100—7200; neoluščeni ječmen 6800—690; belo proso 6000—6300; koruza marano 6160—6250.
ŽIVINA
Mantova: voli za delo nad 4 leta starosti 380—450.000 lir za par; krave mlekarice 140—180.000 lir glava; voli za zakol I 300—320, II 270—300; teleta za zakol 480-520; prašiči 100—160 kg 400—410, suhi 30—80 kg 500, 50—80 kg 480, 18—20 kg za rejo 11.000 lir komad.
Piacenza: živina za zakol: krave I 260— 280; voli I 310—330; biki 330—360; jagnjeta 220—270; ovce 150—150; koštruni 110—140; prašiči nad 150'kg 400—440; prašički za rejo 550—650 lir kg.
ML E NI IZDELKI
Lodi: čajno maslo 950—970; lombardsko maslo I 930—940; emilijsko 880—900; inozemsko 860—870; maslo II 830—850, III 700—770; emilijski sir proizv. 1948 majski 850—920; sir krajevne proizvodnje 1948 zimski 830—850, zimski 1948-49 750—770; majskj 1949 620—670; zimski 1949-50 590— 610; majski 1951 470—500; sbrinz sveč 420 —450, postan 520—560; ementhal (italijanski) 530—560; ementhal originalni švicarski 850—900; provolone svež 470—490, postan 560—580; italico svež 410—430, postan 450—480; cres enza svež 350—370, postan 410—430; gorgonzola' svež 355—370, postan 420—440; taleggio svež 350—360, postan 420—460.
Treviso: za stot fco. skladišče grosista: olivno olje navadno 41—42.000 lir, fino 43—44.000, extra 45—46.000; semensko olje
I	39—40.000.
Firenze: za kg fco. proizvodnja: olivno olje fino do 1 stop. kisi. 405—415, do 1,5% 395—405, do 2,5% 385—395, do 4% 375—385, dvakrat rafinirano A 415—425, B 375—385; semensko olje navadno 380— 385; olje iz zemeljskih lešnikov 390—400.
VINO
Padova: za hl/stop. proizvodnja 1951: črno furlansko 9—9,5 stop. 330—350, 10—11 stop. 350—370; merlot 11—12 stop. 370— 390; raboso 9—10 stop. 360—380, 10,5—11 stop. 380—400; Clinton 9,5—10 stop. 330— 350; b»lo piave 10 stop. 360—370, 11—12 stop. 370—420; belo colli euganei 10—12 stop. 6000—7200 lir stot; belo soave 10—11 stop. 370—420; valpolicella navadno 10—
II	stop, 360—380, fino 11—11,5 stop. 390 430.
PARADIŽNIKOVA KONSERVA
Piacenza: cene za kg brez IGE od proizvajalca do grosis+a fco odhodna postaja: dvakrat koncentrirana paradižnikova konserva proizvodnje 1951: I vrste v škatlah od 10 in 5 kg 125—135 lir, v škatlah od nol kg 165—175; trikrat koncentrirana v sodih 90—95 lir kg, v škatlah 10 in 5 kg 135—145 lir kg, v škatlah pol kg 175—185 lir kg.
KAVA
Trst: kvotacije kave pri viru proizvodnje za 50 kg netto fco hangar Trst: Rio N. Y. 5 52,50 dol.; Santos superior 60; Santos extra prime 62, Haiti naravna 61,50; Salvador 64:	Kostarika 72 dol.;
Gimma 455 šilingov; Moka Hodeidah I 495 šil.
Cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca za kg: Rio N. Y. 5 1215 lir; Rio N. Y. 2 1235; Santos superior 1350; Santos extra prime 1370; Gimma 1325; Moka Hodeidah I 1385 lir.
KAKAO IN SLADKOR
Trst: Cene kakau so se nekoliko dvignile. Accra fco skladišče grosista, ocari-
njeno blago stane 790 lir kg (prejšnja kvotacija 740 lir); Bania 770; Accra good fermented pri viru proizvodnje 255 šilingov cf Trst.
Na trgu še vedno ponujajo madžarski in češkoslovaški sladkor, in sicer madžarski v kliringu po 180 dolarjev tona fco-prevoznina Trst, češkoslovaški pa po 65 funtov šterlingov tona cf Trst.
SADJE IN ZELENJAVA
Verona:	suhi česen 70^100 lir kg; v
prodaji na debelo; čebula 20—47; karčofi 28—40; broklji 15—35; zelje 30—40; ohrovt 14—20; rdeč radič 90—120; zimska solata 50—60; krompir navaden 22—24, izbran 25—29, boljše vrste 30—35; špinača 50— 70. Kostanj navaden 20—25, maron 35— 50; jabolka navadna 20—33; kanadska jabolka 35—55, decious extra 100—120, bel-fort 35—60; hruške navadne 20—33, bele pomaranče 50—60, rdeče 90—110, taracchi 90—140; mandarance 200—210.
KOZE
Milan: voli in krave z glavo in parklji nad 40 kg 370—390; junci 30—40 kg 380— 400, do 30 kg 390—410; biki nad 40 kg 290 —310, do 40 kg 320—330; teleta brez glave in parkljev 3—6 kg 780—830, 6—8 kg 720 —750, 8—12 kg 640—670, 12—20 kg 530— 580; konji 220—230; mezgi 190—200; osli 140—150.
PAPIR
Milan: časopisni papir v valjih 16.000 lir stot, v polah 19—20.000; tiskovni sati-niran neklejen 20—21.000, polklejen 26— 29.000; pisarski navaden 22—24.000, srednji 29—31.000, fin 37—41.000; trikrat kle-jen za obrazce 39—44.000; registrski brezlesni navaden 27—29.000, finejši 33—34.000, fin 39—43.000; pisemski finejši 32—35.000, extra 47—53.000; prepisni papir za kopije 57—63.000; risarski 52—58.000; pološčeni srednje vrste 41—43.000, fin 51—53.000; »pelure« beli in barvani 41—47.000; ovojni navaden 11—12.000, srednje vrste 20— 22.000; beli kalandrirani za kavo 14— 15.000; ovojni pergamin navaden 30-40-60
Tudi mednarodne borze so zabeležile obisk angleških državnikov v ZDA. V ameriških borznih krogih ne izključujejo možnosti, da pride med ZDA in Vel. Britanijo vendar do sporazuma glede ameriških nabav cina na šterlin-skam področju. Po odhodu predsednika angleške vlade Churchilla so se nadaljevana pogajanja med ameriškimi in agleškimi izvedenci. Pod vplivom teh pogajanj se je cena cina učvrstila.
Drugi mednarodni dogodek velike gospodarske važnosti je posvetovanje finančnih ministrov Britanske skupnosti v Londonu. Čeprav je na dnevnem redu predvsem vprašanje zlatih fin dolarskih rezerv Britanske skupnosti, računajo, da bodo ministri razpravljali tudi o trgovini s surovinami.
ŽITARICE
Na chikaški borzi je žito v tednu do 11. januarja nekoliko popustilo (od 259 stotink dolarja proti izročitvi v marcu na 258). Računajo, da bodo ZDA v letu 1953 izvozile okoli 400 milijonov bušlov pšenice, t. j. več, kakor so dolžne po mednarodnem dogovoru o žitu in več, kakor zahtevajo tuje države. Tudi koruza je za malenkost popustila, in sicer od 191 5/8 na 191 1/4.
VLAKNA
Značilno je nadalnje napredovanje cene bombažu na newyorški borzi (od 42,20 na 42,60 stotinke dolarja za funt v tednu od 11, januarja. Na razvoj cen vpliva zlasti okolnost, da je Expor{-Import Bank dovolila precejšnja posojila za nakup ameriškega bombaža. Na dnevnem redu je vprašanje povišanja državne podpore za vzdrževanje cene bombažu. Ameriška vlada je znižala za 20% »plafond« cene surovi volni. Ukrep se uveljavi šele 8. aprila, da ne bi nastale motnje glede izvršitve dosedanjih pogodb. Cena volne na newyorški borzi proti izročitvi v marcu je padla od 179,2 na 170 stot. dolarja za funt, proti izročitvi v maju od
gramov 36—39.000: prosojni pergamin 30 gramov 47—52.000, 40-50-60 gr 44—47.000; klobučni papir navaden 31—34.000, finejši 35—38.000, beli fin 40—44.000; slamnati papir za mesarje 7000—8000; ovojni sivi 7500—9000.
Kartoni beli (na vagon) 13—14.000 lir stot, karton patent 13—14.000, siv navaden 8500—10.000, fin 11.500—14.000; dvobarvni duplex ali triplex navaden in finejši 18—
24.000,	isti beli 26—36.000; kartončini beli in barvani navadni 29—32.000, fini 38—
43.000,	tipa Bristol 47—51.000; kartončini pološčeni fini 55—59.000, 'kartončini finejši (lepenke) 49—55.000.
LES
Milan: Cene za kub. meter fco grosist: jelka, konične deske I sort. netto 48—
50.000,	I 43—45.000, II 40—42.000, III 31— 33.000; pod mero I in II sort. 35—37.000, III 19—30.000, stebri in polstebri 35-37.000; tramovi po tržaškem običaju 17— 20.000; macesnove deske I sort. 54—
58.000,	II 42—48.000, II 31—33.000; oreh 50—65.000; hrast 40—44.000; bukev naravna 28—32.000, parjena 45—48.000; jesen 38—43.000; kostanj 26—33.000; beli javor 42—48.000; platana 26—28.000; obrobljeni topol za gradnjo 16—17.000, neobrobljeni za žaganje 22—25.000; slavonska parjena bukev 70—75.000; slavonski hrast 80— 85 000; jugoslovanske topolove vezane plošče 125—130.000, bukove 162—172.000 lir.
PREMOG
nll Globo« poroča, da namerava italijanska vlada znižati cene premogu, ker so padle prevoznine. Nemški in angleški premog bo po teh poročilih znižan najmanj za 500 lir pri toni. Znižanje ameriškega premoga je že nastopila na notranjem trgu, medtem ko so kvotacije fob in prevoznine za ameriški premog ostale neizpremenjene. Prevoznine za nemški premog so nazadovale od 40 na 35 šilingov, za angleški pa od 50 na 45 do 44 šilingov.
220 na 207,5. V Roubabcu ( v Franciji) je cena nazadovala od 1.310 na 1.210 francoskih frankov za kg.
KAVČUK
Tudi glede kavčuka so se pogajali izvedenci iz Churchillovega spremstva in izvedenci ZDA. V začetku maja bo v Ottawi (v Kanadi) posebna konferenca o tem vprašanju- Na londonski borzi se je cena kavčuka ustalila okoli 41 penijev za funt. Izvoz kavčuka iz Malaje je leta 1951 dosegel 1,155.261 ton (1. 1950 1,106.420) ton). Največ so pokupile Združene države (359.684), dalje Vel. Britanija (280.807 ton), ZSSR (47.400 ton) in Kitajska (22.727).
KOVINE
Cena steklenice živega srebra je na newyorški borzi napredovala od 212 na 215 dolarjev. Ameriški proizvajalci bakra so zahtevali povišanje »plafon-da« cene bakra na 27,50 stotinke dolarja za funt, t. j. približno do višine, po kateri plačujeio ZDA baker, ki ga uvažajo. Cena inozemskemu svincu je padla na 19,5 stotinke dolarja za funt in je za pol stotinke višja kakor plafond v ZDA. V Londonu je cena cina zopet dosegla 12 funtov za tono proti takojšnji izročitvi. Prav tako je napredovala cena belega svinca za 1 funt pri toni, znižana pa je bila cena tujega volframa na 485 šilingov (cif). Cene v Zahodni Nemčiji so bile 10. !■: za 100 kg svinca 190,50, cinka 195 DM, za baker 272,50 in za cin 1.167 DM.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V New Yorku je cena sladkorja nazadovala od 4,67 na 4,37 stotinke dolarja za funt V tednu do 11. januarja. Izredno dobra letina je bila na Kubi in na Filipinih, in sicer 6,800.000 ton na Kubi (6,548.000 t prejšnje leto) in
1.170.000	t na Filipinih (prejšnje leto
950.000	t). Cena kavi je nekoliko napredovala (od 53,90 na 55,05 stotinke dolarja za funt). Zaloge kave v ZDA
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot.	do!,	za	bušel) ..
Koruza	„	„	„	„
NEW VORK
Baker (stot. dol. za funt)... Cin
Svinec	„
Ciik
Aluminij	„
Nikelj	„
Krom (dol. za tono) .......
Z. srebro dol. za steklenico LONDON
Baker (f. šter. za d. tono). Cink	„	„ .
Svinec	„ ,,	„	„ .
ALEKSANDRIJA ž „Karnak“ 1. (v. talerjev „Ashmouni“ 1.	„
SANTOS
18/XII	31/XII	15/1
261. Vs	259 V«	267 Vs
192. V«	190.7/s	187.3/4
28.70	28.70	2762
103.-	103,—	103.—
19.—	19 —	19.—
19.50	9 19 50	19.50
19. -	19,—	19.—
56.50	56.50	56.50
54.—	54,—	54,—
218,—	215,—	215.—
227	227	227
196	196	196
176.i/a	176 V.	176 V«
160.-	164.50	166.15
98.05	104 85	98.90
201.50	2C0.50	207,—

VAL UTE V MILANU				
	2. I.	14 L	Min	Maks.
Funt šterling	8.375	8.350	8 350	8425
Napoleon	6 400	6 450	6.400	6450
Dolar	684	693	683	693
Francoski frank	159.50	159,50	158,50	162
švicarski frank	156.75	158,75	156,50	158,75
Funt št. papir	1 625	1630	1625	1640
Avstrijski šiling	21.75	21 50	21	21,75
Zlato	885	890	885	892
BANKOVCI V CURIHU dne 14 1. 1951
ZDA (1 dol.)	4,3či/4	Belgija (100 fr.)	8.05
Anglija (1. f: št.)	10,07	Holand. (100 fi.,	106,25
Francija (100 fr.) 1	svedska (100 kr,) 59,50
Italija (100 lir)	0,63)/, Izrael (1 f, št.) 1,70
Avstrija (100 šil.)	13.50	spanija (100 pez.)	8,43
Čehoslo' (HO kr ) 0,80	Arpent. (100 pez.)	15,25
Nemč. (100 mark)	85,75	Egipt (1 f št.)	9,40
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Južna železnica	2. L 1425	15. I. 1445	Min. 1.425	Maks. 1.445
Splošne zavarov.	6940	7.040	6.830	7.040
Assicuratrice	952	9 0	925	980
Riun. Adr. Sic.	1950	2.055	1.920	2055
Jerolimič	4.000	4.000	4.000	4000
> Istra-Trst«	800	820	800	820
»1 ošinj«	10.000	—	10.000	0000
Martinolie	2.500	2.500	2500	12500
Premuda	8.900	8.900	8.900	8900
Tripkovič	8.000	8.600	8000	8600
Tržaški tramvaj	580	—	580	580
Openski tramvaj	1.050	1.050	1058	1050
Terni	241,50	-267	241,50	267
1LVA	239,50	279,50	239,50	280
Zdr. jadr, ladjedel.	209	—209	203	209
Ampelea Arrigoni	800	800	800	800
	1.000	1000	1000	1000
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. IO I. - TELEFON ŠT. 54-58
Našemu kmetu strokovno izobrazbo in motorizacijo t
V kmetijskem gospodarstvu je delovna sila izredno važen, ali ne najvažnejši činitelj poleg razpoložljive zemlje. Gospodarski uspeh v skoraj vseh kmetijskih panogah je v prav veliki meri odvisen od razpoložljive delovne sile in od njene cene. To velja še zlasti za intenzivne panoge, kot vinogradništvo in vrtnarstvo, ki sta na našem o-zemlju tudi najbolj razširjeni.
Sicer imajo dandanašnji kmetje gospodarji na splošno v bližini vseh večjih mest, kjer more gospodarstvo u-spevati le intenzivno obdelovanje zemlje, vedno večje težave in stroške z delovno silo, bodisi to človeška ali živinska. Kmečki poklic je vedno manj upoštevan. Kmetijske pridelke, čeprav tvorijo ti podlago človeški prehrani plačujejo na trgu najslabše v primeri z ostalimi dobrinami. Tudi na podlagi statističnih dognanj in izsledkov so se cene kmetijskim pridelkom danes še najmanj povišale v primeri s predvojnimi cenami industrijskih in drugih izdelkov. Vsled tega ni nič čudnega, če kmetje zapuščajo svojo zemljo ali pa se omejujejo na pridelovanje le toliko pridelkov, koliko jih nujno potrebujejo zase. Kakšne posledice pa mora ustvariti prej ali slej tak položaj ne samo kmetijstvu, marveč tudi ostalemu gospodarstvu, si ni težko zamisliti.
Da se izognemo neprijetnim socialnim posledicam, ki jih more povzročiti nadaljnje propadanje kmetijskega stanu in kmetijstva sploh tudi na našem ozemlju, je nujno potrebno,da se sedanji gospodarski položaj kmetijstva na tem ozemlju čimprej poboljša. Prvi pogoj za njegovo gospodarsko zboljšanje pa je socialni dvig tukajšnjega domačega kmečkega življa, kateremu je treba v ta namen nuditi predvsem primerno strokovno izobrazbo, kar
VAŽNA KMEČKA DELA KONEC
JANUARJA
Na njivi in polju. Naredi in očisti jarke, da ne bo na njivi zastajala voda in dušila ozimnino in druge koristne rastline. Tega dela ne smeš odlašati tudi zaradi tega ne, ker boš pozneje imel polne roke dela z važnejšimi o-pravili. Na ozimnino, ki je že vzklila, potrosi čilskega ali pa apnenega solitra — približno pol kg na vsak ar ali 1000 kv. m.
Doma si pripravimo vse stroje in o-rodje za čim hitrejšo in boljšo pripravo zemlje za bližnjo pomladansko setev. Pripravimo si tudi rani semenski krompir. Tudi umetna gnojila si je treba preskrbeti v tem času.
Na vrtu. Zadnji čas je, da si pripraviš blizu doma in na sončni strani toplo gredo ali steklenjak, kamor boš sejal rano vrtnino za poznejše presajanje, V toplo gredo sej: zgodno; glavnato solato kodrasto (rico) in »kraljico majnika« (tondo), rano zelje. »Ekspres« ali »Ditmarš«, rane paradižnike in še drugo povrtnino, če imaš dovolj prostora. Na prosto, zavetno lego pa lahko seješ: špinačo, korenček, peteršilj, solato rezivko in redkvico. Česen in čebulček pa smeš saditi tudi na odprto lego brez strahu, da bi ju mraz uničil.
V	vinogradu moramo imeti pri rokah vso pripravo za bližnjo režnjo in vežnjo tudi orodje, kole, beke in poni-klano žico. Ob lepem vremenu kar začnimo z obrezovanjem starih trt, če le ni več hudega mraza po noči.
Za nov nasad trt poskrbimo, končamo s paštnanjem še ta mesec, ker bo pozneje mnogo dela z nujnejšimi o-pravki. Mlade trte za nov nasad bodo v tem času že na razpolago pri domu, kjer jih ohranimo do saditve v rahli zemlji ali pa v pesku sladke vode.
V	sončnih in zavetnih legah uredimo vinograd in ga tuni skopljemo, da sejemo vsaj med vrste trt tudi že bolj pozne vrste graha z zgrbačenim zrnjem, kakor so: senator, čudež ameriški, kelvedonski itd.
V	sadovnjaku. Obrežimo* in očistimo stara in mlada drevesa po strokovnih navodilih. Ako smo drevje škropili
so dosegle o koncu leta 1951 1,3464.000 vreč (1,265.000 proti koncu leta 1950). Kakao je v New Yorku nekoliko nazadoval (od 30,25 na 30,20 stotinke dolarja za funt).
HOFFMAN VABI NA CIKASKI VELESEJEM
Paul Hoffman, predsednik Fordove ustanove in bivši upravnik ameriške Uprave za gospodarsko sodelovanje, je izdal poziv tovarnarjem in trgovcem vseh svobodnih narodov, da se u-deležilo chikaškega mednarodnega velesejma, ki bo tu od 22. marca do 6. aprila 1952. Poudaril je, da je tak velesejem pot do prijateljstva in miru.
Udeležba na prihodnjem velesejmu obeta prekositi udeležbo prvega velesejma, katerega se je udeležilo 2200 razstavljalcev iz 44 tujih držav in iz Združenih držav in ki je privabil 25 tisoč kupcev.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, Ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 Ur. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak.
Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
smo že večkrat v našem vestniku dovolj jasno prikazali. Samo primerna strokovna izobrazba s sočasno poklicno vzgojo more tukajšnjemu kmečkemu življu vrniti nekdanjo poklicno zavest in gospodarsko sigurnost pri socialni enakopravnosti.
Strokovno izobražen in samozavesten kmet bo znal pravilno ceniti in izrabljati svoje delo in vsako delovno silo sploh. Sodobni agrotehnični napredek mu nudi že danes ogromnih proizvajalnih sil, ki jih ne zna in ne more izkoristiti, ker mu primanjkujeta strokovna izobrazba in gospodarska samozavest in sigurnost. Koliko dela in muke ter dragocenega časa bi si lahko prihranil z uporabo modernih strojev na svoji zemlji, kakor to delajo z velikimi uspehi premnogi kmetovalci v drugih naprednih državah. Našim tukajšnjim razmeram, kjer prevladujejo majhna, razdrobljena posestva in zemljišča z intenzivnimi kulturami, bi gotovo mnogo pripomogli majhni okretni motorni plugi, oziroma »motokulti-vatorji«. Ti lahko nadomestijo pri vseh težjih kmečkih delih, bodisi na njivi kot v vinogradu ali pa na vrtu, v prav znatni meri človeka in živino po razmeroma nizkih cenah. Važen in težak je začetni strošek za nakup takih strojev. V tem pogledu pa bi morale oblasti iti na roko kmetom z ustreznimi poskušnjami in zadostnimi prispevki vsaj pri nakupu prvih takih strojev-Ti pa bi se morali združiti po dva ali po več skupaj, — sorazmerno z razpoložljivostjo zemlje za obdelovanje in denarja — ter si tako nabaviti potrebne stroje skupno, česar posameznik ne zmore. Kakor drugi stanovi, tako si bo kmečki olajšal delo in povzdignil gospodarsko in kulturno z motorizacijo svoje zemlje.
pred zimo s 4-5% bordoško brozgo, ga bomo v tem času škropili s 5-7% drevesnim karbolinejem ali pa z enakovrednimi pripravki (neodendrin, fito, drin nipod).
Pohiteti moramo s kopanjem in pripravo jam za nasad mladih dreves. Skrajni čas je, da si preskrbimo mlada drevesa za nasad, kar velja zlasti za koščičasto pleme sadnega drevja, ki zgodaj poganja, kakor mandelj, marelica in breskev.
V	kleti. Vinsko klet zrači le ob lepem, jasnem vremenu, da bo v njej čist zrak in po možnosti stalna toplota — okrog 10 stopinj C. Pazi, da bodo sodi polni in dobro zamašeni. Ce toplota v kleti pade izpod 10 C, ne delaj si skrbi, dokler ne doseže ničle- Ako bi pa pritisnil prav hud mraz in bi toplota začela padati izpod ničle, tedaj mo raš klet zagrevati, ker bi nižja temperatura lahko škodovala vinu.
V	shrambi, kjer hranimo krompir moramo paziti, da nas ne preseneti hud mraz. Zaradi tega moramo večkrat nadzorovati toploto, da ne pade izpod ničle, ker bi nam sicer krompir zmrznil. Skrajni čas je, da razložimo rani semenski krompir v nizke lesene zaboje ali pa po lesah v toplem in svetlem prostoru,da bo pognal še pravočasno močne kali.,
SADNO DREVJE IN KOKOSI NAD
600 METRI VIŠINE
Italijanski minister Fanfani je prijatelj kmetov-hribovcev. Določil je, da bo vsak, ki bo vsadil; najmanj 50 saa-nih drevesc na zemljišču nad 600 metrov višine dobil prispevek 200 lir za vsako drevesce, ki se bo prijelo.
Poleg tega je tudi določil prispevek 50% stroškov (največ 40.000 lir) za vsak nov in moderen kokošnjak v hribovskih krajih nad 600 m višine. Za vsako kokoš ali petelina čiste pasme, ki jih bodo kupili za te kakošnjake pa bo država — kmetijski inšpektorat plačal 500 lir prispevka.
Ali ne bi bilo umestno, če bi podobna določila uvedli tudi za naš Krasi seveda bi tu morala zadostovati manjša višina — recimo 200 metrov — ker je na Krasu itak pri tej višini mnogn teže kmetovati kot marsikje na višin1 600 metrov?
POZIV TRGOVCEM, OBRTNIKOM IN KMETOVALCEM IZ NABRE" ZINSKE OBČINE.
V petek, dne 18. januarja zvečer1 6. ure dalje ter v nedeljo 20. januarja zjutraj od 9. ure dalje bodo funkcionarji Slovenskega gospodarskega združenja in Kmečke zveze v prostorih Prosvetnega društva »Igo GRUDEN« v Nabrežini na razpolago trgovcem-obrtnikom, gostilničarjem in kmetovalcem za pojasnila glede prijave dohodkov in izpolnitve zadevnega obrazca. Davkoplačevalci naj prinesejo s seboj vse potrebne podatke in obrazce-
Krave v letalu
Neka britanska letalska družba 28 tovorni promet je podpisala pogodbo za prevoz 1800 krav preko Rokavske-ga preliva. To je največja pogodba te vrste. Letala bodo letela na progi Lymno - Le Tourquet, ed koder bodo krave poslali v Italijo po železnici. Za ta prevoz bodo uporabljali tovorna ležala vrste »Bristol«. V njih bodo uredili posebne hleve, v katerih bo prostora za osem krav. Polet preko Ro-kavskega preliva bo trajal približno dvajset minut. Z delnim prevozom krav po zraku bodo prihranili pri celotnem prevozu najmanj en dan. Dosedanje izkušnje kažejo, da se živin8 mnogo manj utrudi, če jo prevažajo po zraku, kot pa po morju. Za prevoz vseh 1800 krav preko Rokavskega preliva bodo potrebovali približno šest dni, čeprav bodo letala odletela P° dnevi z letališča Lympo vsakih 19 minut. Letalska družba, ki se je že delno specializirala v prevozih živine po zraku bo pod nadzorstvom predstavnikov kraljevskega društva za zaščito živali-
SILVIO SERIH
Import ' Export
T R I E S T E
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
CUSCINETTI A SFER® ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura
Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
TRST, Ul. delTAgro 10 - Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa)
Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikamja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih holenastih gredi, vključno OM 100 RS, Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih ciiindrskih puš. Vlaganje cilindeških puč — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje holenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIIVIELLI» — Predelava «Diesel motorjev s Dredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja»
Zastopstvo tovarne «AIVIGEr,LIIVII» — Rromiranje holenastih gredi na elehtro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell —-Srednja vzdržljivost 250.000 hm — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifihacije
AVTOPODJETJE
STAR
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTO«ARAŽA - TRST
ULICA JMORERI 7 — ROJAN
KMEČKI KOLEDAR