Današnja številka obsega 6 strani. 11. ^»Ija * Ljubljams *ePrilivaj ol-*a ' ‘' v žei'javico moje bolečine!...« PriPravlSmneSr1ni-P°?t- >Ti ne veš ■ • ■ na kaJ ^ • • . Sefe " ‘ v? ]U\n naskočim • • • da veš, Rovan se jutri ... Njo ali smrt!« n teška glava mu je padla na prsi. ali nikoli l aI6 ^ in?truktor porogljivo. »Jutri prelomi d0 Ju‘ri.2večer ne storiš ničesar, »ornim besedo ter se lotim sam.* »In pikov as ... ti lopov ? ... « »Rajši‘ topov nego šleva s tabo vred!« zdai nalog* j8 " ’ ‘ !e odPušfianja me boš prosil!... J nalašč ... da te bo sram...« moskovskih delavskih organizacij, kjer so podžigali nemško revolucijo in sklenili, da se pošlje takoj nemškemu proletariatu 50 vagonov moke, dasiravno je prebivalstvo v Moskvi bilo brez kruha. Izvršitev tega skiepa sc je pa ponesrečila, ker nemške okupacijske oblasti niso pustile viaka z moko čez mejo. Taktika boljševiške vlade obstoja v neprestanem laviranju in zahrbtnem napadanju ali pa, da se izrazim po vojaško, iz zaledja. Zapadne imperi-jalistc napadajo s tem, da govorijo k zapadnemu proletarijatu. Na drugi strani se zopet obračajo k zapadnirn vladam in se vabijo sami na mirovno konferenco. Ker pa vedo, da jih zapadne vlade ne bodo pustile na konferenco, podžigajo proti njim mase zapadnih držav v notah, ki jih pošiljajo na te vlade. Zaveznikom ponujajo vse mogoče, zlato in vsa bogastva Rusije kot plačilo, da bi sklenili ž njimi mir ali vsaj premirje. Na ta na-, čin bi radi dosegli, da se približajo tamošnjim delžtvcem. Isto taktiko zasledujejo tudi v notranji politik«, kar boste posebno opazili, ko bova govorila o njihovem razmerju do ruskega kmeta. Danes so divji in krvoločni kakor tigri, zviti kakor kače, jutri so zopet dobri kot ovce in krotki kot golobi. Danes rušijo in zatirajo, jutri zidajo novo in vabijo. Kako sc obnašajo boljševiki na prani raznin stanovom ? O aristokraciji, dvorjanstvu, industrialcih, veletrgovcih, birokraciji, oficirjih in duhovništvu ni treba izgubljati besed, ker vse to je ali odpravljeno ali pa se nahajajo kot hlapci v njihovi službi ali pa sploh ne pridejo v poštev kot državotvorni element. Mesto aristokracije in dvorjanstva zavze.najo danes delavci — kot go- spodujoči in privilegirani sian. To velja seveda samo za tiste, ki priznavajo nauke boljševizma in njegovo vsemoč. Eno najzanimivejših poglavij ruske revolucije je gotovo razmerje boljše-viških oblasti do kmetov. To razmerje pa se menja od početka boljševiškega preobrata neprestano in še danes ni ustaljeno. Že prej sem omenil, da so si kmetje za časa prve revolucije začeli deliti sami, brez posredovanja ‘ oblasti, veleposestva in je vsak prišel do večjega ali manjšega deleža. Bolj-ševiška oblast ie to stanje' v svojem prvem dekretu nov. 1917 potrdila. To je seveda kmetom ugajalo, četudi so se drugače brigali za sovjetsko vlado ravno takd malo kot za začasno vlado prve revolucije. To indirektno priznanje je služilo boljševikom kot znatna opora v prvem času, ko so se še morali boriti, da obvladajo položaj. Ko so se pa čutili bolj močni — v po-< ^!etju 1. 1918. — so že začeii nastopati bolj ostentativno proti brezbrižnim kmetom z namenom, da jih končno dobijo pod svojo kontrolo. Neposreden vzrok temu je bila borba za kruh. Boljševiška vlada je morala v svojih centrih v Petrogradu in v Moskvi dati delavcem in posebno svojim pristašem kruha, ako se je hotela obdržati. Kruha pa ni bilo. Kmetje niso pošiljali žita, ker bi je morali oddajati po starih maksimalnih cenah, medtem ko so se poljedelskega orodja in druge potrebščine podražile za najmanj 15—20%. Boljševiška vlada se je morala odločiti, ali naj reši konflikt mirnim potom s tem, da zniža cene za manufakture i» poljedelska orodja, ali pa da s silo vzame kmetom žito. Izbrala si je zadnje sredstvo. Organizirala je celo armado oboroženih prehranjevalnih oddelkov, ki so bili poslani v razne vasi. Začela se je prava meščanska vojna in mesarsko klanje. Zmagala je sila.’ Bolj- ševiki so vzeli kmetom vse žito in jim pustili !c najpotrebnejšo rezervo. Vsi kmečki komiteji so bili razpuščeni, na njihova mesta pa so prišli komiteji hlapcev in brezposelnih, ki so si ustrojili pravcato absolutistično vlado z vsemi polrebnimi komisijami in akcijami. Cilj vlade je bil dosežen: dobila je kruh, revolucija pa je prodrla v zadnjo vas. Kmečki komiteji so bili zopet upostavljeni, komiteji bednote (hlapcev in brezposelnih) pa so bili degradirani v podružnice komunistične stranke, vendar pa so obdržali neke vrste kontrolo nad kmečkimi sovjeti. To je dovedlo do večjih ali manjših kmečkih uporov, ki so bili pa s silo zadušeni. Iz poslednjih vesti, ki prihajajo iz Rusije, moremo soditi, da postaja boijševiška vlada bolj milostljiva napram kmetom, kar pa je seveda samo manever. Skromni, širokogrudni in dobri ruski fcrestjanin (križanin = kmet) je trpel pod jarmom carizma, toda še težji je križ, ki mu ga je naložil na rame boljševizem, da ga nosi naGol-gato za svoje lastno kakor tudi za osvobojenje vsega človeštva. Ruski kmet še ni spregovoril svoje zadnje besede. Proti inteligenci pa so stopili ruski komunisti takoj v prvem začetkn v odločilen boj. Podavili so vse, kar jim ni bilo po volji. Pozneje so sprevideli, da brez inteligence sploh ni mogoče vladati, zato so se ji začeli dobrikati na vse mogoče načine. Tako so n. pr. pridobili starega Gorkija, izdajatelja giasila neodvisnih soDijali-stov-internacijonalistov. „Novaja žizn" (Novo življenje), ki se je nekdaj ostro borilo proti boljševikom. Gorki sedaj vabi inteligenco na shodih in predavanjih, naj stopi v boljševiško službo. (Konec prih ) »Stopiva, saj mi zaspiš na ulici! Še jutri... hahaha... Poznam te, mojster Hrepenenjčič!« Srdito ga je dregnil pod rebra in ga odvlekel proti domu, renčeč nad njim od hipa do hipa: »vSoIzil se boš, z rokami boš klatil in gledal... Vse svoje življenje se ne ojunačiš ... fej te bodi, gosposka kri!« Toda motil se je ... Grof je taval domov kakor v brezmiselnem snu; na hišnem pragu ga je zdramil grohot iz Hasanove sobe. Spoznal je šoferjev glas in vmes onemoglo blejanje Senegalčevo, katerega je bil videl na veselici že zgodaj v stanju popolnosti. Radovedno se je splazil k vratom, odprl jih na špranjo, pogledal in sam udaril v smeh. Resnobni Jacques je stal z zariplim obrazom sredi izbe ter se bil po stegnih, ka-žoč na črnca ki je grgral oblečen na postelji; miza je bila pokrita s celim skladiščem ljubavnih spominov, izvečine prstanov in zapestnic, pa tudi šalov in drugega belja. »Hasan, Hasan,« je dejal gospodar ter stopil bliže",- kako se misliš zagovarjati pred Alahom za svoje početje? Prej bi se obelil nego poboljšal, nepridiprav!« »Hasan rad postati bel, ako vaša milost kupiti takšno zdravilo,« je stokal zamorec z vsemi znaki ubitosti. »Črn mož, nesrečen mož: Hasan eden — bela žena sto!« Grof je zmajal z glavo in priporočil Jac.quesu, naj se spravita počivat. »Naš čas prihaja,« je dodal s pomembnim glasom. »Delo zahteva svežih glav in čilih moči.« »Midva storiva svojo dolžnost,« je potrdil šofer resnobno. »Toda žal mi je vaše milosti in najinega dela — med temi ljudmi... Ali je vaša milost že kdaj ubijala krastačo?...« Grof mu ni odgovori. Krenil je v spalnico, za-palil cigareto in se vdal sanjariji kakor že dolgo vsak večer. Marijino okno je bilo bledo razsvetljeno; sključena senca njene starke je zdrknila parkrat po zavesi. »Čuvajka brli ob postelji,« si je rekel v mislih. »Spet ji je slabše, nesrečnici; brez spanja leži sredi svojih črnih las, roke si tišči na grudi ter izkašljuje mlado kri. Se malo časa, in ne bom je več videl zalivati cvetlic, tistih ubogih, ki bledč in ginejo ž njenim življenjem; klavir umolkne in ne zapoje več; lepega dne jo odpeljajo mrtvo z ubožnim vozom, in gospod Telban mi pride naznanit, da je hiša očiščena . . . Kako bom gledal potem na okna onkraj dvorišča?« se je vpražal, in mračna senca mu je pokrila obraz. »Besede že nisva pregovorila, in vendar je ne morem pogrešati; zrak ki ga sopem, diši po nji kakor po bolni, bledi roži. Z Doro se spuščam v roman, moje misli pa so pri nji, potepta nki, čeprav je tako bedna in genljiva, da je ne morem želeti; vsak dan ugibljem, kaj bi ji storil povšeči...“ ---------- (Dalje.) Stran 2. * JUGOSLAVIJA* tise II, aprila t9J§ 90 štev. Obupni položaj na Goriškem. Pritisk italijanskih oblasti na slovensko prebivalstvo zasedene Gonške se dan za dnem poojsiruje. Po goriški okolici so dobila županstva cirkular, da mora civilno prebivalstvo, zlasti pa bivši vojaki, ki se jih smatra vojnim ujetnikom pozdravljati italijanske častnike. Ako bi kateri izmed „vojnih ujetnikov" to opustil, se ga takoj internira v ujetniško taborišče. To so morala županstva javno razglasiti. Ljudstvo je zaradi tega razburjeno, ker niti pod avstrijsko vlado ni nikdar pozdravljalo častnikov. Zahteva italijanskih Častnikov, naj jih civilno prebivalstvo pozdravlja, je toliko bolj čudno, ker niti italijansko vojaštvo nima navade pozdravljati svojih častnikov,^ zlasti ne onih od drugih regimentov. Mikana je očividna, namen prozoren: pokazati našemu ljudstvu svojo nadoblast in ga ponižati. Po deželi zapirajo slovenske fante, ako pojo slovenske pesmi. V Mirnu se je zgodil slučaj, da so karabinerji streljali za nekim fantom, ki je prepeval slovenske pesmi, ko je hotel ubežati. Na Jožefovo so zaprli v Št. Ferjanu sedem fantov radi slovenskega petja in jih odgnali v Krmin. Italijanski hišni posestniki v Gorici so začeli odpovedovati Slovencem trgovske lokale. Honore Jourdan (Francoz) je odpovedal lokale Jakobu Starcu, ki je imel trgovino z mešanim blagom, »Lega Nazionale“ je odpovedala trafikantu Avgustu Marcu, „Associazione Cooperativa" mehaniku Francu Sauni-ku, Marzini je odpovedal trgovcu Mlekužu i. t. d. Do sedaj so italijanske oblasti zaprle 24 slovenskih trgovin in 21 gostilen. V splošnem je postopanje Lahov v Gorici tako, da hočejo iztrebiti v najkrajšem času ves slovenski element iz Gorice. Z vsemi mogočimi sredstvi pritiskajo na Slovence, da jim ogrenijo bivanje v Gorici. V najkrajšem času ne bomo imeli nobenega slovenskega trgovca ali gostilničarja. V Gorah, na Krasu, v Vipavski dolini in v Brdih so se naselili italijanski gostilničarji, trgovci in kramarji, ki dobivajo blago, vino in živila iz Italije po nizkih cenah, medtem ko si naši trgovci ne morejo dobaviti ničesar. S tem ubijajo našo trgovino in bodo v kratkem času uničili eksistenco vsem našim trgovcem. O obnovi Goriške ni ne duha ne sluha. Ves lesni in železni materijal, ki ga je nabrala v Gorici bivša namestništvena podružnica za »Obnovo Goriške" so Italijani odpeljali v Italijo. V Gorici popravljajo tu pa tam kako streho italijanskemu hišnemu posestniku, po deželi se za popravo razrušenih vasi niti ne zmenijo, pač pa urejujejo ceste, ki jih je napravilo bivše avsto-ogrsko vojaštvo, z edinim namenom, da bi jih v slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo lahko takoj uporabili. Most čez Sočo pri Fogarju tudi popravljajo in bo v osem tednih izročen prometu. Po celi deželi vlada brezposelnost, na polju nihče ne dela, zasluška ni nobenega in kljub temu, da so Italijani nagromadili živeža v vseh vaseh in tudi po nepri vi šokih cenah, vlada vendar pomanjkanje, ker so ljucjje porabili skoraj ves prihranek. Semen se sploh ne dobi, tudi krompirja ne. Kmetje so jih naročili iz Halje, a dobili so večinoma plevel. Zato Goriška letos ne bo posejana in obdelana. Kdor se vrgča iz Jugoslavije domov, naj prinese seboj semena in semeniški krompir, ako hoče obdelati svoje njive. Vse bivše avstro-ogrske vojake, ki se vračajo iz ruskega ujetništva, takoj ob prihodu v domovino po-love in zapro od 4 do 5 tednov. Kaj je temu vzrok, se ne ve, a zdi se nam, da se Italijani boje, da bi ti ljudje ne zanesli boljševiškega duha v njihove čete. Aretirance odvedejo v tržaške zapore, kjer morajo te nesrečne žrtve svetovne vojne popiti zadnjo kapljo trpljenja. Edino upanje, ki ga gojimo goriški Slovenci je, da bomo kma- lu rešeni tega neznosnega jarma, zatiranja, aretacij in pritiska, ki ga izvaja Italija nad slovenskim delom Goriške in Trsta. Vam vsem, ki ste se že ujedinili z Vašimi brati, pa kličemo: „Ne zab te nas, bodite edini in delajte, da bomo končno tudi mi tu doli ob Adriji uživali z Vami zlato svobodo!" P. P. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! Čehi in Jugoslovani. V zadnjem času se je razvila v javnosti prav živahna kritika z ozirom na češko jugoslovanske odnošaje, katero so povzročili oficijelni češki krogi s svojim ponašanjem v jugoslovansko-italijanskem sporu. Taka kritika je dobra, zdrava in koristna, ker vodi do bližnjega in globljega medsebojnega spoznavanja obeh bratskih nar#dov, kakor tudi k spoznavanju njih skup-' nih interesov. Njen končni uspeh bo tem večji, čim bolj se bo držala mej stvarnosti in ne bo zagazila v brezplodno polemiko posameznih časopisov. V kolikor se je dosedanje javne borbe udeležila tudi »Jugoslavija" in v kolikor je pri tem dotaknjena moja malenkost, smatram za primerno in potrebno, da opozorim javnost na sledeča dejstva: Predvsem je treba konstatirati, da se delovanje češke in jugoslovanske emigracije za solidarnost obeh narodov , tekom vojne ni omejevala na iz-^raze pros\e platonične ljubezni, temveč so to solidarnost zapečatili dobrovoljci obeh narodov, ki so pod zastavami Srbije na poljih Dobrudže ramo ob ramo skupno z brati Rusi ustvarili nov temelj za skupne slovanske tradicije. In danes ravno ti ljudje begaj« javnost, da pokažejo onim krogom, koji so daleč za okopi vodili usodo narodov, nove steze, ki so jih oni s svojo krvjo zarisali! V tem svojem poklicu slovanski borci ne morejo imeti ozira tudi ne na historične voditelje, katerih velike in obče priznane zasluge za narod oni visoko cenijo. Ti ljudje, ki so se borili za osvobojenje slovanstva, danes v svobodni domovini nadaljujejo borbo za njegovo pravo uje-dinjenje ali vsaj zbliževanje, ker jih k temu kliče njih narodna zavednost, ki jim nalaga dolžnost, da za lo veliko delo žrtvujejo tudi doma svoje mlado življenje. Vsaka in iz stališča preteklosti ali sedanjosti še tako upravičena obramba posameznih oseb je torej brezuspešna, ker v velikih časih osebe padajo — ideje živijo! V svrho tega medsebojnega spoznavanja pa je bil tudi izr.ešen v javnost suhi referat o konferenci Italijanov in Jugoslovanov v prisotnosti P.G, Masaryka v Petrogradu pomladi 1917, ki pa je dovolj značilen tudi za pre-sejanje tekočega momenta. Kar se nadalje tiče čisto mojih besed glede izjave P. G. Masaryka moram poudariti, da je on moj učitelj, da po njegovih načelih iščem pravdo sedajnosti oziraje se nazaj in v bodočnost sub specie aeternitas. In to pravdo sem prebil! Previsoko ga cenim, da bi mogel sploh zamišljati kak napad ha njegovo osebo, obžalovati pa moram, da je baš ta veliki mož postal žrtev češke oficijainosti. Ali je bila izjava g. Masaryka zaupna ali ne, o tem pač morejo soditi le prizadete, ne pa druge nepoklicane osebe. Končno moramo izraziti svojo hvaležnost društvu »Češka obec" v Ljubljani za simpatije, v kolikor je na-pram nam ponovilo v imenu češkega naroda. Ali vendar ne moremo zatajiti svoje boli, ako med vsrtami Citatno odkilto priznanje, da so vrhovni poveljnik in višji oficirji sedanje čeho-slovaške armade Italjani! Zakaj pa ne Srbi?! Vsako in če tudi tako utemljeno opravičevanje nam ne more zadostovati. Iščite pravilni odgovor na to in druga pereča vprašanja, in danes še ne razrešene niti Vas bo- do vodile za 3 leta nazaj iz Rima v London, Petrograd, Kiev, v Odeso in konečno na čeho-slovaško fronto v Rusiji.|; > ; Kakor Vas mi smatramo za s v o j e tako delajte tudi Vi in potem boste čisto drugače čutili, mislili in sodili. Da, eno je jasno, mi imamom svoi novi jugoslovanski Rim, naš Belgrad 1 Odkrito rečeno, jadra češkega čolna so previsoko napeta in zato trepetamo pri misli, da bi ga vzhodni vihar ulovil prej nego je dospel v svojo novo luko. Počakajmo torej, da vidimo kako se bodo dogodki dalje razvijali. Ljubljana, 9. aprila 1919. Dr. J. Stefančič. N&še severne meje. Nfrthška nasilstva na Koroškem. / Dan na dan prihajajo novi begunci iz našega nezasedenega ozemlja na Koroškem. Ljudstvo onkraj naše črte je popolnoma zbegano in ^obupano. Ljudje pripovedujejo o strašnih tolovajstvih nemških tolp v Grebinju, na Rudi in v Vovbrah. Prosijo, naj pride naše vojaštvo, da jih reši teh banditov; žal ima naše vojaštvo vezane roke. Pravica in človekoljubje zahtevata nujno, da sc dovoli našim vrlim fantom na koroški fronti zasesti ves slovenski Korotan, da se napravi konec trpljenju in preganjanju Korotanskih Slovencev. Dne 3. t. m. ob pol 11. zvečer so zažgale nemške tolpe pohištvo Slovenca Ant. Haimburger-ja v Ravniči vasi, obč. Važenberg, kar so slovenski vojaki natančno opazovali. Nemške tolpe so se skrile v bližnjem gozdu, upajoč, da bodo prišli naši vojaki gasit in jih pri tej priliki napadejo. Gospodinja, ki je že deset let v postelji in gospodar sta si komaj rešila življenje. Pogorelo je vse poslopje. Pri Menteju pod Lipo obč. Vovbre so nemški vojaki pred nekaj dnevi zopet rekvirirali živino in posestnika A. Grila, ki ne more hoditi, v Vovbre. Na velikem posestvu sta ostala samo hlapec in dekla, ker so sinovi in hčere že poprej zbežali radi nemškega nasilja. Na Rudi so dne 6. t. m. v Malih Djekšah nekemu bajtarju vzeli kravo. Kmetu Pušniku so vzeli kravo ter mu zagrozili, da mu odvzamejo vso živino, njega pa poženejo z domače grude. Kmetom na Rudi pobirajo žito. Boljši del moke rekvirirajo, slabšo moko pa dobijo kmetje. Vprašamo, kako dolgo bo vlada v Belgradu še gledala in dopuščala ta nasiljstva napram slovenskim kmetom v slovenskem delu Korotana? Bo li kdaj konec? Postopanje Nemcev na Koroškem. n Deželna vlada v Celovcu je odredila, da morajo vsi v javni službi stoječi duhovniki, zlasti oni, ki vživajo dotacijo iz verskega zaklada, dokazati, da pripadajo k Nemško-Avstrijski državi, ker bi se jim sicer ukinili prejemki. Duhovnikom slovenske narodnosti je pa celovška vlada kratkomalo sploh ustavila plače, med njimi tudi naslednjim: Lirnpl, Trunk, dr. Arnejc, Cukala, Meško, Ražun, Carf, Sadjak, Germ, Poljane, Weis V., Weis M., Šturm, Fuggar, Auhačka, Razgoršek, Umlauf, Lasser, Ogris, dr. Lučovnik, Rozman, Hafner U. Deželna vlada je sklenila, da se župnikom slovenske narodnosti na Koroškem izplačajo prejemki, onim na nemškem ozemlju proti svoječasnemu obračunu. Dalje je celovška vlada tudi prepovedala razpečavanje »Mira" po Koroškem, ker se ta prepoved ne sklada z načeli reciprocitete — pri nas je namreč le uvoz političnih Časopisov iz Nemške Avstrije prepovedan. Deželna vlada je sklenila podati ugovor proti tej prepovedi pri državnem uradu za zunanje zadeve. Cc se zahtevi po razveljavljenju prepovedi ne ugodi, se bo ravno tako postopalo proti nemškim časopisom v Sloveniji. -- Odslovljenim uradnikom in uslužbencem južne ž leznice, ki se selijo na naše ozemlje, koroška vlada ne dovoli vzeti seboj živila, tudi taka ne, ki so jih sarni pridelali. Deželna vlada je sklenila1 Ce se to še ponovi, se bo v vsakefli slučaju vrnila nasilnost desetim tukajšnjim Nerncem. Ponovni nemški napadi. ^ n Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 10. aprila ob 9. zjutraj i* uradnega vira: Dne 9. t. m. ob 1. poP' so Nemci streljali z artilerijo, z metalci min, s strojnicami in puškami n1 most pri Galiciji. Naše topništvo i® strojnice so odgovarjale. Nato je bil mir. Ob 10. dop. je nemški zrakoplov metal letake. -. . . —« Mirovna konferenca. Ugotovitev pogojev predhodnega miru samo še vprašanje nekaj ur? KDU Belin, 9. apriia. (ČTU) b Pariza poročajo: Orlando, L!oyd George, Clemenceau in polkovnik Hous® so se sporazumeli glede načel mirovnega dogovora. Če Wilson, ki še vedno ne sme zapustiti sohe, sprejme ta načela, je ugotovitev pogojev predhodnega miru, samo še vprašanje nekaj uf- Slovanski svet. Češke pisateljice za Jugoslavijo- LDU Praga, 9. aprila. (ČTtfj „Venkov“ piše: Češke pisateljice, profesorice in doktorice so izdale ogla5 proti nepravični rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Oglas veli na koncu: Gospodarska rešitev Jugoslavije ne bo nikoli nevarna za Italijo. Jugoslovan' so hrabri in ne zahtevajo nikdar tujega. Kdor jim vzame domovino, ji"1 vzame možnost zdravega kulturneg® razvoja in stori s tem veliko krivico Čehoslovaška najame v Ameriki 2 milijardi dolarjev posojila. LDU Praga, 9. aprila. (ČTU) »Narodni politika" piše: Vlada je včeraj predložila narodni skupščini dva važna finančna zakonska načrta. Pfy. zakonski načrt pooblašča vlado, najet' v Ameriki posojilo v znesku približno 2 milijardi dolarjev. Drugi zakonjij načrt se tiče ureditve prometa in uporabe plačilnih sredstev v čehoslovašk' državi. Politični pregled. p Strali pred boljševizmom j® dal novo orijentacijo ententni po* litiki. Kakor poroča »Nar. Politika, iz Pariza, udarjajo francoski časop,s’ izvzemši ekstremno socialističnih, * vso močjo po boljševizmu. Strah i® velik pred boljševizmom a i upravičen. Ta strah je znatno deloval ni smer ententne politike, kar se pesebrt® opaža z zadnjimi dogovori glede Nern-čije, kjer je karakteristično popuščanj® in naglica, s katero se vse vrši. Radikalen in pretiran imperijalizem pone-hava. Obstoja upanje, da sc tudi it®' liianski skrši. Znani zbor četverice j{ poslušal ministra Trumbiča glede Rek«1' (Kakor smo izvedeli, je edini Wils0't stavil par vprašanj. Op. ured.) Kako' stoji zdaj stvar, je zadovoljivo, toda« mnogo bojev bodemo imeli, predno 8® določijo naše meje. Angleška dok®' zuje z vsakim korakom edinost s Fra®' cosko in glavni nosilec te misli j* Lloyd George. Sigurno je to, da tudi Amerika istega mnenja. Wi!sof je za nas, kakor daleč sega naša prt' vica. Glavno je, da se v notranjo«! država uredi, da nasprotniki ne bodj imeli vzroka nazivati nas z barbah' Mir bo podpisan v Versaillesu okroi velikenoči. p Zaročila se je vrnil na Rek?’ Kakor poročajo hrvaški listi, se r bivši reški žup"an Zaneila, ki je v W jini propagiral italijanske pravice d® Reke, povrnil Pravijo, da zriači njež^ povratek prav nepovoljne znake gle“. Italijanov, kajti ravno sedaj, ko s odloča usoda Reke, bi moral ostati h svojem mestu in gledati na to, da j dobe po vseh »božjih" zakonih bje govi prijatelji. i p Boljševiško glasilo, VceM je izšla v Zagrebu prva številka »bi bodne riječi". List zastopa boljševis' stran hrvatslce socijalne demokracij D P JDS in srbski poslanci v Bosni in Hercegovini. Sarajevska »Srpska riječ" poroča, da namerava več srbskih poslancev iz Bosne in Hercegovine izstopiti iz JDS, ker se ne strinjajo, da se združi parlamentarni klub s srbskim opozicijonalnim blokom, ampak zahtevajo kooperacijo s srbskimi staroradikaici; p Nova stranka. Včerajšnji »Hrvat" priobčuje vesti, da snuje Jugoslovanski klub novo Ljudsko stranko, K) bo obsegala ves teritorij SHS Kakor se vidi, starčevičanci niso predeč veseli novo se osnivajoče stranke, *er se bojijo njene konkurence med Hrvati. Pokrajinske vesti. kr Iz Škofje Loke. V soboto jtRe 5 in v nedeljo dne 6. t. m. je škofjeloška čitalnica priredila Tolste-jevo dramo „Moč terne". Tudi najbolj izvajanemu gledalcu bi niti — morda vvLjubljani — ne bilo nudenega več užitka, kot ravno pri tej prireditvi. Jako pohvalno moramo omeniti režijo, s<-enerijo in igralce same, oziroma m pridnost, sosebno še, če se upo-x\eva kratek rok, v katerem je bilo Litalnici mogoče to samo na sebi jako težko dramo spraviti na oder. Igralci sami so storili vse, kar je bilo l njih moči zozirom na globoko psihično stran drame. Publika z aplavzom sicer ni štedila, tako da so igralci v polni meri dobili pohvalo in zadoščenje, vendar sem primoran omeniti, da bi gledalci bili lahko nekoliko mirneji in bi svoje neumestne opazke pustili doma. H koncu moram še omeniti, kar je zelo pohvalno, agilno delovanje Narodne čitalnice v Škofji Loki. V kratkem času je nabrala jako lep znesek, skorajda 30 000 K, da si sezida dostojen hram. Prav iz srca pozdravljam to delo na prosvetnem polju, — bode vsaj izginil oni zgodovinski dolgčas, ki je postal v Škofji Loki že tradicijor.alen. Le tako naprej lnv, obeta se nam še dosti lepih in užitka polnih večerov, najmanj pa takll), kot je bil zadnji. T. O. kr Gledališko društvo na Je-•enicah uprizori v soboto, 12. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 13. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani „pri Jelenu" na Savi Finžgarjevo igro „Ve-riga“. kr Iz Cerkelj na Dolenjskem. V Jugoslaviji št. 83 je bilo omenjeno za vpeljavo poštnega avtomobila Novo mesto-Krško. K temu imamo mi Cerk-ljanci sledeče pripomniti: Poštna avto-mobilna zveza bi imela veliko večji pomen, ako bi se upeljala proga Novo mesto Brežice ker bi prvič, lahko vozil pošto za pošlni urad Krškavas ozir. Cerklje, drugič je polovica sodnega okraja Kostanjevice ob progi Kostanjevica-Brežice, da bi se lahko stranke posluževale avtomobila, treljič le mesto Brežice že samo čisto drugačen prometen kraj kakor Krško. Avtomobilna proga Novo mesto-Krško je iz trgovskega stališča precej napačna, ako se pa želi kateri iz Krškega peljati, ima tako vlak pred nosom in se lahko pelje z vlakom do Brež.ic in potem z avtomobilom v Novo mesto Kdor je že potoval od Kostanjevice protr Brežicam mu bo pač znan veliki pomen upeljave te proge, posebno ko ruma proga iz Krškega do Kostanjevice nobenega poštnega urada. Kakor se sliši, nameravajo v Brežicah vpo-staviti tudi avtomobilno zvezo Brežice-Samobor, tako bi potem imela zelo ‘epo bodočnost proga Biežice-Novo njesto. Torej pozor in malo več previdnosti, ker tukaj se gre za koristi našega celega kota, do hrvatske meje. t kr }z Celja. Za nos so nas po-egnui in sicer topot popolnoma po nepotrebnem in docela neopravičeno. soboto naznanjena repriza „Dobri sodnu" se je v zadnjem hipu odpo- ala. Enkrat se je že odpovedalo j.V dolini" takrat opravičeno, ker se je istega dne višil koncert ozir. pro-testni shod. Sedaj pravijo, da zaradi-tega, ker se vrši v nedeljo dij prireditev Deseti brat" v prid dijaški ku-lnji Recimo, da to drži, potem bi se moralo že poprej skrbeti za to, da se ne bo v časnikih in na pfakatih napačno informiralo javnosti. To nam je društvo v vsakem oziru dolžne. Sicer pa je dejstvo, da ta izgovor ne drži, ker sobotna predstava nič ne bi ovirala tistih, ki hočejo prispevati za dij. kuhinjo, da ne bi obiskali dij. prireditve. Morda pa so se bali, da repriza ne bo dobro obiskana, da hiša ne bo razprodana. Tudi to ni dovolj tehten vzrok za odpoved. Kakor smo čitali v kritiki, je bilo občinstvo nad vse uzadovoljeno in si naravnost želi ponovitve. In še nekaj drugega je tu upoštevati: naši diletantje ne igrajo za plačo nego iz “ljubezni do stvari, do kulturnega dela. Če je torej hiša nabito polna ali pa samo pol, je v tem slučaju precej vseeno. Glavnega vzroka je pač treba iskati drugod in to žahbog tam, kjer bi ga človek najmanj pričakoval. Dram. društvo v Celju vrši svojo nalogo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in najlepšimi uspehi. * Treba samo pomisliti, da imajo razun par članov čez cel dan vsak svojo več ali manj naporno službo, da žrtvujejo ti ljudje večer za večerom vajam in skušnjami Za njih požrtvovalni trud smo jim iskreno hvaležni. So pa še vse druge težkoče, s katerimi se ima društvo boriti, težkoče tem večje, ker so notranje, čisto zakulisne. Javna tajnost v Celju je, da je v društvu zavora, ki mu onemogoča vsak prostejši pokret. So na svetu ljudje, ki mislijo, da jim dajejo lovorike, na katerih sede, pravico, da klonijo vse potrebe novega časa njih nekdanji slavi, ki ob vsaki priliki pov-darjajo svoje zasluženje ter na podlagi tega zahtevajo, da se to upošteva v prvi vrsti vse drugo pa je podrejenega pomena. To spada v preteklost, ki pomeni zgodovino, ne pa v sedanjost, ki pomeni delo. In taki ljudje so eo ipso absolutisti, ki na podlagi svojih prejšnjih zaslug, a na račun drugih ovirajo razvoj društva, vsakemu posamezniku pa veselje do dela naravnost ubijajo, če niso sami na najvišje n višku. Celo najprimitivnejša društvena disciplina jim je deveta briga, da jim je vseeno ter vsak jalov izgovor dober, tudi če potegnejo občinstvo za nos, samo da se ja ne bi Itako oprašila njihova bivša slava. To je terorizem, ne pa društveno delovanje. Da pa bi morali mi, ki smo se že veselili na lep večer umetniškega užitka, to.kar tako pogoltniti ne stoji nikjer in zato pričakujemo od našega vrlega dram. društva, da si bo znalo pomagati, da bo imelo svoboden polet. kr Iz kočevskih Čermošnjic. Naš gospod župan Fran Stritzcl je izvoljen v Kočevju odbornikom ter zaupnikom „Volksrata“. Kako dobro se bode tukajšnjim Slovencem še godilo si je lahko misliti. Na mestu bi bilo, da vlada kar najhitreje izda na-redbo kakor je že obljubljeno, da bodo v bodoče tudi Slovenci zastopani v nemških občinskih odborih. — Neki naš oddelek strajfunov je na tu-kajšni šoli odstranil nemški napis. Krajni šolski svet ga je dal zopet na novo naslikati. Kdo bode to plačal? Tudi slovenski davkoplačevalci. Apeliramo na našega gospoda glavarja, kateremu se imamo tukajšnji Slovenci že marsikaj zahvaliti, da ukaže odstraniti ta napis. Omeajamo, da se naš g. okrajni glavar dr. Vončina kar najintenzivneje zanima za bedni položaj tukajšnjih Slovencev in se mu tem potom javno zahvaljujemo. Več Slovencev. - *z ^tuja* V tukajšnji SHS. vojaški bolnici je izza časa avstrijske vlade nadsestra od rudečega križa, doma iz Linza, katera je, kakor pripovedujejo zanesljivi možje, vlačila prej bolnike slovenske narodnosti v postelji za lase in jih psovala „win- dische" in ..kroatische Hunde". Zdaj govori ona še vedno le nemški jezik, dasi se je priučila tekom let precej slovenskega, ščuva gospoda nad-zdravnika Štuheca proti bolnikom in ranjencem, ter iste na vse mogoče zlobne načine črni pri njem. Prijazne besede še ni slišal noben Slovan iz njenih ust, pač pa ona očividno pro-težira nekatere nemčurje, katerih žal še nikjer ni zmanjkalo. G. nadzdravnik Štuhec, poveljnik bolnice, je dober zdravnik, pravičen gospod in vrl Slovenec, tembolj se čudimo, da trpi to Nemko tukaj, dasi je v bolnici Slovenka domačinka, ki je delala ves čas vojne neumorljivo v prid bolnice in v dobrobit bolnikov in katera bi lahko bolje opravljala službo nad-sestre, kajti s. Pmter dela vendar le z jezikom. Vprašamo merodajne oblasti, a i se ne da odstraniti iz slovenske bolnice ta zagrizena sovražnica vseh Slovencev, katera ljubi le slovenski kruh ? Železna metla, ki je učinila že dokaj dobrega, bi bila kaj potrebna tudi tukaj. — Kar je Ptujčanov domačinov so m rni, če tudi je njih mnogo nemškega mišljenja, oni obdarijo redno vsak teden bolnike s kruhom, vinom in cigaretami (teh zadnjih nadsestra ne razdeli, kaj z njimi napravi ne vemo!), sploh ne kažejo nikakega sovraštva. Proč torej s tujko, da bode torej tudi v tem oziru red, sloga in mir! kr Velikovec. Ljudsko glasovanje na-Koroškem za pripadnost k Jugoslaviji ali Nemški Avstriji je končano. Sijajno je manifestiral slovenski narod za združitev slovenske Koroške s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudje, ki trpijo danes še pod jarmom nemških tolp, so prihajali iz ozemlja zasedenega po Nemcih k našim stražam po skritih potih in se podpisa-vali za našo državo. Ljudje so z navdušenjem podpisaveli glasovnice, celo Nemci so izjavili, da radi podpišejo izjave za spojitev Koroške z Jugoslavijo, ker vidijo, da vlada pri nas red, dočim je v Nemški Avstriji vse v „naj-vzornejšem" neredu. V mestu Velikovec, ki je slovel kot najbolj nemčursko gnezdo, je podpisala skoraj polovica prebivalstva za Jugoslavijo, dočim se je večina druge polovice izjavila, da ne podpiše ne za Nemško Avstrijo, ne za Jugoslavijo, ker jim je vse „glih“. V Velikovcu samem se je izjavilo skoraj 800 ljudi za Jugoslavijo, dočim se jih je za Nemško Avstrijo komaj 115. Okolica se je pa korporativno izjavila za našo državo, tako da imamo samo v Velikovškem mostišču 2000 jugoslovanskih glasov. Glasovanje se je vršilo v najlepšem redu in se nikogar ni prisililo se izjaviti za eno ali drugo stran. V vsakem oziru je vladala najširša svoboda, tako da je to glasovanje najčistejši izraz ljudske volje. Prepričani smo, da bi se na Koroškem pod pogojem najširše svobode izrazilo najmanj 120.000 ljudi za pripadnost slovenskega dela Korotana k Jugoslaviji. tvnt vesti* dn Deželna vlada za naše železničarje. LDU Ljubljana, 10. aprila. Predsednik Deželne vlade je odposlal ministru za promet v Belgrad nastopno brzojavko: Slovenski železničarji so na javnem shodu v Ljubljani, dne 7. aprila ob ogromni udeležbi sklenili ponovno zahtevati izplačilo enkratnega nabavnega prispevka in izjavili, da bodo z vsemi sredstvi skrbeli za red in mir na železnicah v Sloveniji tako dolgo, dokler vpošteva vlada sama njihove upravičene zahteve. Ker je gmotni položaj slovenskih železničarjev obupen in da se preprečijo grozeči težki zapletljaji, prosim Vaše gospod-stvo še enkrat najnujneje za blagohotno dovolitev enkratnega nabavnega prispevka. — Dr. Brejc. dn Promenadna koncerta, ki ju je priredila godba kraljeve garde minuli torek in četrtek v Zvezdi, sta privabila v Zvezdo obakrat številne množice ljubljanskega občinstva. To občinstvo je s tem pokazalo, da ima mnogo smisla za umetnost in da zna biti tudi hvaležno za umetniški užitek, ki se mu je nudil. Saj sta ta koncerta takorekoč odprla vrata v novi svet. Potem, ko že skoro pet let nismo čuli druzega, kakor streljanje topov in pripovedovanja o umorih na debelo, nam je glasba kr. garde naenkrat pokazala, da je poleg morjenja in vojne še lepši svet. Postavila nas je zopet za nekaj časa v dobo miru in nam pričarala pred oči lepše čase, ko bomo mogli promenirati po naših parkih in jih uživati ob zvokih glasbe. Baš zato pa bi iskreno prosili, da priredi glasba še en promenadni koncert v nedeljo predpoldne, da se omogoči udeležba tudi številnim uradnikom in delavcem, ki se vsled svoje službe in svojega dela niso mogli udeležiti prejšnjih dveh koncertov v Zvezdi. Prosimo! — Več hvaležnih ljubiteljev glasbe. dn Občinskega sveta seja, ki v torek ni razpravljala o vseh točkah dnevnega reda, nadaljuje se nocoj, v petek ob 5. uri popoludne. dn Išče se begunska družina za obdelovanje polja na Dolenjskem. Pogoji jako dobri. Prednost imajo zidarskega dela vajene družine. Natančnejša pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani. dn Češki učenjak za naše pravice. V založbi društva »Jugoslavija" v Pragi (sekcije za narodno obrano) je izšla te dni knjiga »Jugoslavija", katero je spisal znani profesor univerze dr. Karlec. V knjigi je podrobno obdelana zgodovina Jugoslovanov od prvih početkov dalje in ves razvoj našega boja za državno samostojnost. Knjiga obsega 245 strani ter stane 12 kron. Naroča se jo pri društvu »Jugoslavija" v Pragi, Kral. Vinohrady, Jungmannovi tr. Knjigo toplo priporočamo. dn Iz visokošolskih krogov. Oprostili so nas vojaške službe, da bi slednjič po preteku 5 let lahko nadaljevali svoje študije. Večina nas, posebno tehniki, medicinci itd. je pa prisiljena študirati v inozemstvu in to v prvi vrsti v Brnu in Pragi. Imamo že tozadevne podpore od deželne vlade. Ali kdo nam razreši uganko, kako dospemo tja?! V času od svečana do sušca so bile deloma češke, deloma nemške meje zaprte. Sedaj, ko so slednje odprte, nam lastna vlada dela zapreke. Prošnje za potno dovoljenje smo morali poslati v Belgrad, bilo je to pred dobrim mesecem, a še dosedaj ni rešitve. Zgubili smo na ta način zimski tečaj, ali naj zgubimo tudi letnega. Vprašamo merodajne faktorje ali bi se ne dalo tozadevno kaj izjemnega ukreniti n. pr. z uvedbo posebnega dijaškega vlaka, ki bi nas po Veliki noči povedel k našim študijam. Kolikor se spominjamo, so Hrvati v prosincu Imeli kaj sličnega. Prizadeti visokošolci. dn Kupčije Žitnega zavoda v Ljubljani. Omenjeni zavod ima nalogo, nabavljati žito in krompir in druga živila in z njimi zalagati podi ejene korporacije z manjšim delokrogom. Zadnje tedne pa so postale trgovske manire dobrodelnega Žitnega zavoda nekako — za enkrat še recimo — čudne. Moko za kuho računa zavod po 350 kron na sto kilogramov, a moko za ki uh po 200 kron, dasi jo solidni gospodarski uradi oddajajo na drobno po k 3 40, a drugo po K 1 90 za kg. Res ni izključeno, da žitni zavod živila pri sedanjih hr-vatskih razmerah drago plačuje, vendar pa je gotovo, da bi se mogel izogibati takih cen, če bi se nakupovanje vršilo z boljšim presodkom in samo in edino od strokovnjakov. Ce še omenimo, da oddaja Žitni zavod za 2 kroni kupljeni fižol po K 2’50 in ima samo pri pisanju fakture za oves po 20% dobička, se pač narod ne sme čuditi slabim časotn, ki se nam obetajo. — Navedena očitanja niso natolcevanja. Da pa postanemo popolnoma jasni, moramo še objaviti, da zahteva zavod pri amerikanski moS hoče v ta namen ustanoviti mednarodno nevtralno komisijo, ki bi Ru-s'jO preskrbovala z živili. Za živila bo sksbela Amerika. Hkrati bo pošiljala ‘Udi obleko in druge potrebščine. Tu gre za velikopotezen poizkus izpodkopati tla boijševizmu. izvedba tega načrta bi stala mesečno 50 milijonov Golarjev. Glavni pogoj je, da se ustavijo sovražnosti na vseli frontah. En-blag0 bi se razdeljevalo vsem Potrebnim brez razlike politične pripadnosti ali vere. Načelnik te komisije bo Fritjof Nansen, ki je že sprejel ponudbo, toda le za primer, da Rusija soglaša z načrtom. •. - Pot do srca pelje skozi želodec. rp LOU Rim, 9. aprila. (ČTU.) Italijanska vlada se je odločila, da zalaga Nemško Avstrijo v izdatni meri z živili. Kdkor poročajo listi, je Orlando Salandru zaukazal, da naj odstrani vse ovire, ki otežkujejo prehrano Nemške Avstrije. Listi namigavajo, da ta korak Italije naprain Nemški Avstriji ne izhaja iz človeških motivov, pač pa da ima resno politično ozadje. Mirovrti predlogi Ljenina ententi. rp LDU Pariz, 10. aprila. (ČTU). Ljenin je s posredovanjem A nerikan-cev W. Steffensa in Bullitta predložil ententi svoje mirovne predloge. Predlagal je le premirje in umaknitev en- j tentnih čet iz Rusije, dočim bi bolj- j ševiška vlada imela pravico, nakupiti ; si za zlato živila v inozemstvu. Pri- j znanja boljševiške vlade ni predlagal. Ljenin je pripravljen priznati ruske dolgove v inozemstvu in kmalu začeti s plačevanjem obresti. Iz tega je razvidno, da hoče Ljenin sklenili mir z entento. Ni izključeno, da bo njegova izjava glede priznanja inozemskih dolgov vplivala na zadržanje Francije. r Skriti zakladi madžarskega velikaša. V ferchtensteinski graščini kneza Nikolaja Esterhazya je našla komisija po marljivem iskanju umetnine in zaklade ogromne vrednosti vzidane. Mogli so udejstviti, da so bile te stvari zazidane kvečjemu pred dvema tednoma. Našli so denar, srebrne sklede in bokale, čaše, medjtemi bokal, ki je bil tako velik kakor odrasel mož in okrašen z dragimi kameni in ki je še iz dobe Matija Corvina. Drobne vesti. V Monakovem je proglašeno obsedno stanje. Plenilce, ki se upirajo sovjetski republiki, bodo ustrelili. Dosedanja vlada je po proklamaciji sov-| jetske republike zapustila Monakovo in deželni zbor je bil protipostavno razpuščen. Hoffaiannova vlada je upravičena izdajati pravomočne naredbe in povelja. Državna vlada priznava torej zastopnike Hoff-nannove vlade, ki je bil od bavarskega deželnega zbora enoglasno izvoljen načelnikom. — Bivši nemški prestolonaslednik se je ponesrečil z motornim kolesom ter si zlomil desno roko v zapestju in v laktu. — Budimpešta, glavno mesto ogrske sovjetske republike je pred mestnimi sovjetskimi volitvami. Ustanove se delavski in vojaški sveti; 500 deiavcev zastopa en poslanec. — Železniška proga med Grdelicami in Predejanom je popravljena in izročena rednemu prometu. S tern je obnovljena želez, zveza med Nišotn in Solunom. (ČTU). Gospodarstvo. g Trgovinski promet se zopet prične. LDU A m s t e r d a m, 9. aprila. (DKU) „Pressbureau Ridio" poroča iz Washingtona, da je trgovinski promet na Renu s Švico otvorjen. Vojni trgovinski urad objavlja, da se more pričeti trgovina z Nemško Avstrijo, Sibirijo, Palestino, Alzacijo-Lotaringijo, Sirijo, Macedonijo, Srbijo, Romunijo, Grško, s Četioslovaško dižavo, z Bolgarijo, s Turčijo, z lukami Črnega m°rja’; z nemškimi kolonijami, z zasedenim nemškim ozemljem, z jadran-scimi lukami, z Albanijo, Luksemburgom, z Bosno, s Hercegovino, z Dalmacijo, s Poljsko in z Estonsko. ... S e.ž *z Amerike na potu. Vlada Sro je nakupila za 15—20 milijonov dinarjev živeža v Ameriki, odkoder fio odšie že velike zaloge namenjene naši državi. g Zlatonosne ’ rude v Srbiji. Zlatonosne rude se nahajajo v Srbiji v kvačinskem in požarevaškem okrožju in to med Neresnico in Majdanekom. Ena koncesija je izdana za kopanje teh rud leta 1903 nekemu rudarskemu sindikatu na prostor 7500 ha, a drugo dovoljenje se je izdalo leta 1902 v takozvanem kraju rBlagoiev kamen“ za prostor 410 ha. Poleg 'tega se nahajajo zlatonosne rude v bližini mesta Ranea ob Donavi, Bele Palonko na področju severne strani Kopooniko, Leli Zovarsa in obrežju Črne reke poleg Timoska. Sekundarni sloji zla-tonosnih rud se opažajo na mnogih krajih. g Dobava blaga iz Angleške. Zastopstvo ene največjih udruženj na Angleškem javlja trgovski obrtni zbornici v Zagrebu, da morejo njene spe-cijalne tovarne dobaviti na Hrvatsko vsakovrstne potrebščine za gozdne železnice, tramovje, električne industrije, trgovske ladje, knjigoiiskarstvo, samo kovinsko orodje vsake stroke ter avtomobile. Blago bi moglo priti samo za nekoliko mesecev. g Koliko kron je bilo žigosanih?’ Na podlagi uradnih poročil je bilo v naši državi žigosanih kron in sicer: V Srbiji (okroglo) 600 milijonov, v Bosni in Hercegovini 500 milijonov, v Hrvatski in Slavoniji 1500 milijonov, v Sloveniji (izvzemši zasedeno ozemlje) 500 milijonov, v Vojvodini 2500 milijonov, v Dalmaciji '2C0 milijonov. Poleg tega je b'lo žigosanih okrog 60 milijonov bolgarskih levov in 15 milijonov črnogorskih perperov. Vsega je torej v naši državi poleg dinarov skoro 6 milijard papirnatega denarja. g Izvoz v inozemstvo. Uradno se naznanja: Od 1. aprila ove godine centralna uprava za irgovački promet sa inostranstvom opočet ce svoj rad. Njoj je stavljeno u dužuost da regu-liše trgovački promet sa inostranstvom i da o njemu vodi evidenciju. Za vsakih 10 hiljade kg robe, koja se izvozi iz zemlje, bilo ladjom ili železnicom izdavače se pojedna oštampana izkaznica, koja treba da se prikači za tovorni list i samo roba, za koju je izdata izkaznica od strane centralne uprave, moči če se izvoziti u ino-stranstvo.____________________________ Aprovizacijja, a Semenski krompir. Vse one stranke, ki so se zglasile v gospodarskem uradu na mestnem magistratu za semenski krompir, dobe krompir v torek, dne 15. aprila, dopoldne od 8. do U. dop. In od 2. do 5. pop. v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Kilogram stane 80 vin. in dobi vsaka stranka toliko krompirja, kolikor ga je priglasila. a lz seje mestnega aproviz odseka z dne 9. aprila je poročati: Krušne moke še vedno zelo primanjkuje. Kruh je bil zadnje dni tako slab, da ga marsikdo sploh uživati ni mogel. Odsek je soglasnega mnenja, da nikakor ne kaže še naprej iz te moke peči kruh. Zato se s prihodnjim tednom opusti peko hlebcev. Peči se bodo začele žemlje iz bele amerikanske moke. Vsaka žemlja tehta 6 dkg in se prodajajo žemlje na krušne izkaznice po :s0 vin. kos. Kuor ne bi hotel žemelj, lahko zahteva moko. Že pri krušnih komisijah tekoči teden bo vsaki stranki na prosto dano, ali se odloči za prejemanje moke ali žemelj. Razdelilni načrt in nadaljna pojasnila glede prejemanja moke in žemelj se pravočasno objavijo v časopisju. Izkaznice ubožne akcije revidira poseben podod-sek aproviz. odseka. Prihodnji teden se razdeli po pol kilograma bele moke na izkaznice. iidajateij in odgovorni urednik: Anion Pesek. Tiska *Zvezna tiskarna*' v Ljubljani. 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo poo Vinske sode „Vinski sodi“. Špansko steno ie kupim. Naslov v npr; JjjA« v sredini mesta kupim. Ponudbe pod ll'oU „Hiša v sredini mesta“ na upravo. 145 S GO—i. metrov dolgo, leseno ali preoblečeno Naslov v upravništvu. 2ol Službe: *j> :a finonftrfiAni z dobrimi spričevali, vešča UuojJUUHilIa slov., nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi mesta kot prodajalka najraje v Ljubljani. Ponudbe prosi pod »Marljiva" na upravništvo. 219 izvežba-sc takoj sprejme. Plača" od komada. Za hrano preskrbljeno. Pletarska šola v Strulšču pri Ptuju. ____________________________ 218 2-1 takoj sluga za trgovino. Zmo-00 žen tudi nekaj kletarstva. — Ponudbe na Franjo Kenda, Bled 1. 215 2-1 Korcspondeiitiiija hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, češkega pa samo v govoru, išče primerne službe. Dopisi na Jos. Pihlar, Maribor, Schmidov trg 6/1. 2)2 Več pleterskih pomočnikov g! Sprejme Razno: «d bnnliih se ie dne 9- m- P°Po!d,1e ob l/.yUU!nl pol 2. v gostilni Košak ali pred gostilno ruska denarnica z vsebino 220 K, 5 slikami ter vojaško odpustnico in fegiti-macijo j. L. D. 5. — Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu proti dobri nagradi. Denarnica je lastnina revnega delavca 217 2 1 Clsti in beli 1 jugoslov. tovarna olfliiililtVu za kemično čiščenje Jos. Fteich, Ljubljana, Poljanska c. 4. Podružnica Šslen-burgova ul. 4. 210 l/(|nr od vračajočih se vojakov bi kaj ve-M1UI del o Maksu Tence iz Sv. Križa pri Trstu se prosi, da sporoči proti povračilu stroškov na naslov Justina Vetrih, Laški | trg št. 3, Toplice, Štajersko. Bil je ves čas vojne na Ruskem vjet. 209 2—1 ; 40G K nagrade stanovanje z eno, ozir. ■ dvema sobama in kuhinjo, do 13 t. m. — | Ponudbe pod »Stanovanje 1888“ na uprav-S ništvo lista. 168 • li;*« z eno sobo, kuhinjo in vinsko kletjo, | nloU njivo, vrtom in še posebej ležečo i vinsko kletjo, pripravno za kakšnega vino-j tržca, se odda v najem. — Išče se usnjarski i kompanjon, za večje podjetje. Komisijonirano. ; ©glasi se sprejmejo v podružnici „Jugosla-t vije“ v Ptuju, pod „Obrt“. 181 S Proda se: Naravno malinovo in cifronovo essn- Aji In druge potrebščine za izdelavo dobrih m" pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinovo fondat-eseneo za aromatiziranje kanditov priporoča: Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškovi ul. 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 D Ljubljanu pattijota se preporuča Restavracija u Prešernovo] ulici 9. Popravila or in zlatnine in Al: Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59 l Qt9nnvoniQ z dvema sobama in kuhinjo, OlOilU«ulljC iščem in dam r»00 kron nagrade. — Naslov v upravništvu. 193 Najlepše darilo mladini Je povest slovenskega dečka Iz sedanje vojne ifminntici/ora moderno uredjena, knjigo-t\lljiyUIIOi\ui vežnica, papirnica i knji-j žara bez konkurencije u jednome od najve-i čih kotara u Hrvatskoj, providjena izvrst-| nim Strojevima, brzotiskovnim velikim, Ame-; ricankom, Pappscherom strojem rezačem i i sa perforiranje, te do £0 metrična centa slova, arabeska i erta iz mjedi, prodaje se. Pobližje kroz tiskaru Brača Kralj u Zagrebu, Duga ulica 9. tri gumijaste plašče in tri cevke za kolo. Naslov v upravi. 439 2-1 Pradam Dr.irlo on lepa plemenska 3‘/2 leta stara, rlutla SO i6 pesti visoka kobila (Pmc-gavska). Poizve se v Ljubjjani, Žabjek, Poljanska cesta 5o. 443 2—1 Miiun v bližini mesta, prodam. Poizve se Rji fu pri Črešnovar, Udaiat 77. 192 Fotografiji aparat figi vso pripravo proda poceni Ivan Žagar, urar Poljanska cesta 2, pritličje levo. 201 Dore.“ a. Kupi se: ^ Vojaško obleka »£ Ponadbe z navedbo cene na upravništvo, pod ^Vojaška obleka“.j 214 V Knjiga ]e lepo Ilustrirana ter bo v mestu In na deželi vzbudila vellUo zanimanje. Cena vezani knjigi Je 4’— K. Dobiva se v knjigarnah in 7 Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8. Železnokonstrucijska delavnica elektrarna Fala na Dravi prevzema dobavo in montažo železnih nadtaluih stavb, konstrukcij za zaje z lin o naprave, napelje* valne drogove itd. 888 10—1 Trte naprodaj, cepljene na Rip porialis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, II. vrste l K. — Zglasili se je osebno ali pismeno, dokler je še kdj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10-1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. Sprejemam damske modne SLAMNIKE v poplavilo v večji množini. OBLIKE na vpogled. 911 go—1 Slamnika rska obrt VAL. MAČEK, Domžale št. 43 . JL staro in novo, 860 1 slivovko, rum i. t. d., nudim po iiajnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. Prazne vreče In suhe gobe kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje 843 Firma. J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). J)/{odni atelje TVf. j^arc Ljubljana, kongresni trg št 4/1. (Gerbcrjeva hiia.) 300 10—3 Sprejemne ure: tO—12 in 3—7. Glavno zastopstvo »Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov" priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firriis, samokolnice itd. Naročila sprejema 853 Ivan Ferlež, Celje. Kupuje laneno seme po najvlšjih dnevnih cenah. Pohištvo Spalne, jedilne in gosposko sobe, kuhinjska oprava, podložili, modroci, oto-mane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najlincjše izvršitve po jako nizkih eenah 854 10— i pri tvrdki za pohištvo KAREL PRE1S Maribor, Stolni trg 6. Svoboden ogled l Ceniki zastonj! Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 3°|0 16214~4 rentnega davka, katerega pla-fa* lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu 3iadecemhra ~ V' ?:le iuniia 'n dne 31. decembra —- ne da bi bilo treba vlaga-teljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijon a kron i Hranilnica posoja na zemljišča po 50/. na teto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 tet popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol teta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona J00.000 kron. Vsakovrstne slamnike za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila FVati tovarna slamnikov I idil VCrcir, vStobu,p.Domžale Cene kakor temu času primerno nizke. Postrežba točna. 103 7 Rudolf Rus v Kranju priporoča svojo bogato zeisp ur briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni. Solidna postrežba. NAiSOLIDNE J5A :m NA JCfKEišA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOViNF. SsfeUlUE In PORTUGALSKE. Lepo vinogradno ^ posestvo z gosposko hišo in viničarijo blizo L? Maribora sc proda po zmerni ceni 3—1 Natančneja pojasnila daje 923 H. Robinšek, Maribor Kokošinekova cesta štev. 30™ Proda se kompletna oprava za spalne sobe od elegantnih do preprostih vrst, razno drugo pohištvo, perilo in srebrno jedilno orodje. Transport sc na željo preskrbi. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 2. °22 Modra galica 2-1 večja množina, se kupi. 921 Luksus-auto s 4 sedeži, dobro ohranjen se proda. Pod naslovnimi šiframi na I. Jugoslovanski anončni in tnfor-mačni zavod Beseliak & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. mjto belo in črno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdka Penič, Miillef in dr., Zagreb, Frankopanska ul. štev. 12. 866 5-1 MF GARJE sibečico', hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini maziio zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Predaja in jazpošiijs lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 917 20-1 Spaga za sedlarje, tapetnike in jermeuatje. V Znora za tesarja se dobi pri J. Šimenc, Celje, Graška cesta 8 in pri izdelovatelju Florjanu Kučandfl, vrvarju, Blagovna, pošta Št. jur ob Juž. žel. 89i 1 Stara in dobro vpeljana Trgovska spedicijskain komisijska del. družba „BALKANa v Ljubljani iirsa v zalogi 915 3-1 % emwifi m ' m po nizki ceni. •‘Hgg Javna dražba manufakturnega blaga. Dne 10. aprila 1919 ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiščih »Balkana" na Dunajski cesti javna dražba raznega sukne-nega blaga. 913 3-1 Velikonočni pra/.niki niso več daleč, pa bi prosi) gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za „Adria“ pecilni prašek in vaniljin sladkor da zamorem naročila izvršiti pravočasno in vsem udovoljiti. SCO 1 Nadalje priporočam: pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd. Naročila se izvršujejo takoj In točno ! „Adria“-izdelki F. ŠIBENIK Ljubljana, Gosposka ulica 16. Ne naročajte tujih znamk, ko imate do-oro In po ceni blago doma; domači izdelki uaj zavzemajo vedno prvo mesto. trgovska agentura in komisijsko podjetje S te referencami, sprejme zastopstva boljših tvrdk za kolonijatno lago, špirit uoze, žganje in vina ter k tej stroki spadajoče predmete. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na naslov; ,,Sc!idna trgovina" pošt!!!) lelei* Selj^ IVAN JAX in sin, Ljubljana, — 1 Dunajska cesta štev. 15. ======== :: Šivalni stroji in stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Liucu —■ L. Ustanovljena leta 1867. — Vezenje poučuje brezplaiuo. — — Pisalni stroji Adler. ====== Kolesa iz prvih fovaren — Diirrkopp, — Siyria, — Waffcnrad. Ceniki zastonj in franko. 7S4 ,Croatia‘2S.“vZagrebu |^* Je otvorlla -flUiJ svojo podiužnico v Ljubljani, Marija Terezija d. 2 IV11 111A £oz<*ove> vsake vrste rezanega in okroglega lesa» J-' J drva, oglje i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. 49I m" vino belo, letnik 1918, 70 močno..............K 6‘5© za liter, rudeče » 1918, 80 » . K 7 60 » » temnorudeče 1917, 9 8« » K 9‘— » > |j iz kleti v Šiški odnosno kolodvor Ljubljana. — Trgovina vina MilKO Jesih, Ljubljana, Florijanska ulica št. 36. 858 s-i S Pisemski papir mijfineiše vrste priporoča Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic 102 13