Poslcdnfc fesfl. Politične vesti iz naše države Skupščina in senat sklicana. Po večmeaefinih poletnih počitnicah sta bila za 19. oktober aklicana skupščina in senat. Na prvih aejah je bilo V obeh zbornicah zaključeno prejšnje zaaedanje In je pričelo novo v aredo 20. oktobra. Na sejah v sredo bosta Izvoljeni novi predsedstvi v skupSčini in v senatu. Politične vesti iz drugih držav Zelo resen poloiaj v Sveti deželi. Spredaj pOročamo, da je proglasila nad Palestino angleška oblast radi vataje arabakih plemen obsedno stanje. Arabci se pa očividno ne zmenijo veliko za ta korak, ampak hočejo z napadi dobro organižirahih skupin zlomiti angleško ter judovsko nadoblast v Palestini. V noči od zadnje nedelje na ponedeljek Je izbruhnila po vsej Sveti deželi vsta^a Arabcev. Poaamezni vstaški oddelki ne napadajo samo manjših angleških policijskih patrulj, ampak so se že lotili tudi strnjenih angleSkih Cet. Radi skrajno ogroženega položaja je bil 17. oktobra po vsej deželi zauatavljen železniški in cestni promet. Arabci so na več meatih razdrli železniške proge in čakajo v zasedah na avtobuae. Napadi Arabcev na jude se množijo in 80 se lotili judje aamoobrambe. Splošno vstaško gibanje je tako naraalo, da mu Angleži zaenkrat še niao koa in je računati z daljšim vojnim stanjem. — Vrhovni arabski veraki poglavar ali mufti v Jeruzalemu, kateri se je skril pred Angleži v Omarjevo mošejo, je pobegnil preoblečen v beduina in je baje v Damaaku. Ta mohamedanski mufti je eden glavnih organizatorjev upora In ao ga hoteli Angleži pred tednom z drugimi arabaklmi voditelji prepeljati v prognanstvo na samoten otok v Tihem Oceanu. Muftiju ae je poerečil pobeg in sedaj bo najbrž on duša vataje. Bridko izjalovljen razbremenilni poskus Łpanskhi rdečkarjev. Po nasih sprednjih poročilih so Francove nacionaliatične čete zaposlene s tem, da popolnoma očiatjjo sever preoatankov rdečih Cet in ae Se polastijo obmorskega mesta Gijon. Da bi vodatvo rdeCih razbremenilo ofenzlvo proti Gijonu, je začelo z vso srditostjo napadati mesto Saragoza, katerega imajo v oblaati nacionaliati. Boji so trajali v soboto in nedeljo, 16. in 17. oktobra, ter jih pristevajo med najhujSe v vsej državljanski vojnl. Na obeh straneh se je borilo 400.000 vojakov poleg velikega žtevila letal, tankov in motoriziranih oddelkov. V dvodnevni bitki je bilo z vso ljutostjo na delu rdeCe letalstvo, ki je obaipavalo zaledje nacionaliatov z bombami in kroglami iz strojnic. Bitka je bila 15 km južnovzhodno od Saragoze in so bili v soboto rdeči na tem, da prodrejo vrste nacionaliatov. V nedeljo pa ee je preokrenil položaj tako, da ao ae rdeči morali umakniti in so zasedli nacionalisti 17 vasi. Napad rdečih ae je povsem izjalovil. Prepoved izvoza železne rude iz španije. Največji železni rudniki v španiji so na severu v Asturiji, katero je pred nedavnim zavzel general Franco. General Franco je aedaj podpisal odlok, s katerim razveljavlja vae pogodbe za dobavo železne rude iz leonskih in asturskih rudnikov, ki so bile sklenjene pred 18. julijem 1936, ko je pričela državljanska vojna. S to prepovedjo je najhujše udarjena Anglija, ki je potrebovala za svojo vojno induatrijo iz aevernih španskih rudnikov nad en jnilijon ton železne rude. Franco je izdal omenjeni odlok največ radi levičarake francoske vlade, ki ovira zmagovite nacionaliate, kjer le more. Preselitev španske rdeče vlade. španska osrednja rdeča vlada se bo preselila v nedeljo 24. oktobra iz Valencije v Barcelono, ki je preatolica Katalonije in zelo važno obmorako meato, katerega držijo rdeči in kamor ae ateka vaa pOmorska pomoč rdečim iz raznih jim naklonjenjh držav. Izboljšanje položaja Kitajcev na severu. Na severu v provinci šansi je Kitajska protiofenziva povzročila Japoncem v nedeljo 17. oktobra hud poraz. Pri Kvangpingu, 60 km od mesta Tajuana, ao obkolile kitajake čete 50.000 mož broječo armado japonskega generala Itagakija. če druge japonske čete ne bodo rešile te arma- dc, bo postalo to zajetje usodno za celo japonako vojsko, ki je že doaegla tolike uspehe na severnem Kitajakem. Domaoe novice Dvojni jubilej Goapodična Terezija Leskovar obhaja te dni dvojni jubilej: 60 Ietnico rojstva in 25 letnico zveate in požrtvovalne alužbe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jubilantinja je rojena v župniji Cadram pri Slov. Konjicah in je sestra bivšega oblastnega predsednika g. dr. J. Leskovarja. Stopila je v službo pri Cirilovi v prodajalni na Koroškl ceati 5. že pod rajnim ravnateljem dr. Jerovšekom je bila v prvotno prvi trgovlni tiskarne njegova deana roka. Dr. Jerovšek je v svoji trgovski dalekovidnoati postavil nekaj let po prevratu jubilantinjo za voditeljico prve in največje podružnice Cirilove na Aleksandrovi cesti v hiši Zadružne goapodarake banke, kjer plodonosno deluje še danes. Vae življenje dobre tete Treze je najtesnejše povezano ne aamo s tiskarno, ampak tudi s »Slov. goapodarjem«, kateri je 2e zahajal v njeno rojstno hišo. Dvojna jubilantinja je akrbela za razširitev vodilnega lista Slovenske štajerske kot dekle doma in veliko veliko ae ji ima zahvaliti najstarejši alovenski štajeraki liat za svoj razmah v dobi njenega 25 letnega delovanja v obmejni trdnjavi Cirilove tlskarne. Ob lepem in pomenljivem dvojnem Jubileju klifie gospodični Leskovar »Slov. gospodar«: Blaga teta, Bog Te ohrani narodno-budnetnu podjetju še leta v trdnejšem zdravju, da boš dočakala v njem še nadaljnje jubileje, katere ai želia v svoji delavni skromnoati! * Pet let po nedolžnem v jedi. Dne 19. oktobra 1932 ata bila v Mariboru obaojena Mihael Ivanuša, posestnik in mlinar iz Brebrovnika pri Ormožu, na 20 let, in njegov aosed ter posestnik Jakob Rozman s Huma na 15 let. Oba sta bila obdolžena krivde umora prevžitkarice Ane Tomažič. Zločin je bil izvršen v noči na 27.april 1932 v Pavlovskem vrhu. Umorjena je prepustila avojčas poaeatvo Ivanuši in njegovl ženi, ki je bila njena rejenka. Z Ivanušem se TomažiCeva ni razumela in ae je zet preselil drugam, a je kljub temu hrepenel po tažčini px>sesti. Ker mu je prevžitkarica predolgo živela, jo je poskuail enkrat zaatrupiti. Starka je njegovo namero pravočasno opazila, pa ga niti naznanila ni. Ko so našli Tomažičevo 27. aprila 1932 zjutraj mrtvo, So prvotno mifllili, da ae je 2enica zadušila v dimu. Sodna komisija je ugotovila, da je bila zadavljena. Ivanuša je bil aretiran. Skraja je iajil, pozneje je priznal in je obdolžil Rozmana kot sokrivca ter je dobil ta 15 let. Oba ata prestajala kazen v mariborski kaznilnici. Rozman je ves čas poudarjal svojo nedolžnost. Po petih letih mu je uspela obnova procesa 18. oktobra. Tokrat ae je izkazala njegova nedolžnost, bil je oproščen in koj izpuščen na svobodo. Avtomobllska nesreča. V nedeljo 17. oktobra zjutraj se je peljal inžener Valentin šramel iz Ljubljane z avtomobilom akozi Konjice proti Mariboru. V Konjicah mu je pripeljal na zloglasnem ovinku nasproti a kole3om konjiški pošestnik in zasebni uradnik Gregor Ocvirk. Avto je pritisnil kolo g. Ocvirka k ograji in ga je žmečkal, avto je pa vrglo v naaprotno atran, v hiso g. Leakovšeka. Spremljevalka g. inženerja je dobila poškodbe po obrazu, g. Ocvirk ima precej poškodovano nogo. Nesreče je kriv ovinek irv je bila to letoa na iatem meatu že tretja nesreča. Prireditve Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lepo Krekovo proalavo nam je 17. oktobra pripravilo Katoliško prosvetno društvo. Po primernem nagovoru je pev8ki zbor zapel nekaj pesmi, nato ao pa igralci ponovili igro »žrtev apovedne molčečnostl«, kl je gledalce globoko ganila. žal samo, da je ni videlo se več ljudi. Vmes ata zbujala icbčudovanje dva mala harmonlkarja iz Ptuja. Odprta noc in dan so groba vrata... Sv. Jakob v Slov. goricah. Nepričakovana neareča je zadela tukajšnjo ugledno rodbino Janeza Jarc v Spodnjem dolu. Njihov nadebtidni, pridni dijak Franček je v teku enega tedna zbolel in umrl v mariboraki bolnišnicl. Oskrbovala ga je v Mariboru v dneh veselja in žalosti ugledna in dobra obitelj g. Klajšeka. V ponedeljek 11. oktobra ae je zbralo na magdalenskem pokopališču veliko število pogrebcev iz Sv. Jakoba in Maribora, da spremljajo mladega prijatelja na njegovi zadnji zemeljski potl. Na grobu se je od njega poslovil njegov tovariš-dijak ln lepe tolažilne in vzpodbudne besede je povedal g. dr. Kociper, njegov veroučni profesor, ter se je nazadnje zahvalil vsem, ki so imeli skrb in trpljenje s pokojnim pridnim in zglednim dijakom. Dijaški pevski zbor pa je tovarišu zapel v srce jegajočo žalostinko. — Naj počiva v miru! Sv. Urban pri Ptuju. žalostno ao zapeli urban3ki zvonovl in naznanjali žalostno veat, da je za vedno zatianila svoje oči Terezija Polanec. Neverjetno se nam je zdelo, ali žalibog, bilo je resnično. Nenadna smrt pokojnice nas je globoko presunila vse, ki smo jo poznali. Zemeljsko potovanje je dokončala v 59. letu starosti. Njeno življenje je bilo večkrat pravi kelih trpljenja in žalosti. Požar ji je vpepelil goapodarska poslopja, svetovna vojna ji je ugrabila moža Franca, padel je na ruakih bojiščih leta 1915. — K pogrebu smo jo spremljali 15. oktobra, na njen godovni dan. Poslovilne besede ob'grobu je pokojnici spregovoril g. župnik Razbornik. Draga pokojnica, počivaj v miru na Urbanskem gričku do veaoljnega vstajenja! Bratu, seatri in sorodnikom pa nase sožaljal Dopisi Smarje pri Jelšah. Pomembna razstava in blagoslovitev. Nedeljo 17. pktobra ai paC lahko domača zgodovina zapiše z neizbrlsnimi črkami v apomin in pouk našim zanamcem. Pomeni prav lep razmah nasega gospodarstva in je postavila znamenit spomenik dobremu vodstvu in skupnemu delu. Po službi božji natn je g. okrajni glavar dr. Kartin v nabito polni dvorani Katoliškega doma odkril lepo urejeno In neprlčakovano bogato založeno sadno, vrtnarsko In čebelarsko razstavo ter spregovoril temu dogodku primerno besedo. Nisem ae mogel načuditi lepemu aadju iz vseh strani in krajev obsežnega glavarstva, kjer je bil izredno lepo tudi sodni okraj Kozje zastopan, pa tudi orjaškim zeljnim glavam in redkvi ter drugim raznovrstnim pridelkom tukajšnjega vrtnaratva, kakor tudi posebnemu oddelku čebelaratva. Zato je pa tudi bila razstava oba dneva prav pridno obiskovana in preglejevana. Popoldne pa se je velika množlca naših gospodarstvenikov zbrala na Mali Priatavi tik bele ceste pred njihovo novo lično stavbo z napisom: »Sadna aušilnica«. Naš rojak g. monsignor Vreže, profesor iz Maribora, nam je v lepi besedi obrazložil dolgoletni trud prebivalatva za podvig domačega gospodarstva in 3e posebno akrb tukajšnje sadjarske in vrtnarake podružnice za vzbujanje zanimaivja za umno in dobičkanosno sadjerejo ter nam je ob asistenci domačega g. dekana blagoslovil lični sušilni dom. ki naj bo vidni in trajni spomin na desetletnico marljivega društva in njegovega sedanjega načelstva. Po izvršeni blagoslovitvi pa je nastopil naš strokovnjak in pravi prijatolj goapodarstvenikov, g. okrajni kmetijski referent Bračko ter v lepi, vsem razumljlvl besedi razložil pomen in namen te prve okrajne sušilnice in navduševal navzoče za vztrajno skupno delo v blagor vsega prebivalstva prlznano airomasnega okraja. Vsi navzoči ao mu hvaležno pritrjevali in laskavo hvalili izborno kakovost prvih na3ušenih >režnjev«. častitamo društvu k lepo obhajani desetletnici in prosimo vodstvo in njegove prijatelje, da vztrajajo na tej poti in še veliko dobrega storijo za tukajšnje kraje. Znamenitl ameriški letalec Karcl Lindbergh (na »redi) se je udeležU v MUnchenu na Bavarskem pbčnega zbora nemške letalske družbe. Praktični govorniški oder avstrijskega kanclerja dr. Schuschnlgga je postavljen na tovorni avto. Kitajsko vojaStvo je opremljeno 2 ddaiki.