»Naj do smrti gnije v zaporu!« Raztresene napotnice: niiiče ni icriv? wmm i z HOVtM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! ST. 7-LETO 63-CEUE, 25.1.2008-CENA 1,25 EUR Odgovom» urBdnicâ NT Taijand Cvim V predorih luiajo in rolkajo Igor Jelens drugačen« opazen, iMKlstekan« M Desetletnica asfaltne baze z novimi protesti er prevrnil norveškega vrataqa URŠKA SEUŠNIK Veliki brat v predorih Mnogokrat slišimo voznike, ki se sprašujejo, kaj bi bilo. če ne pred leti zgradili t. i. štajerske avtoceste. Na Celjskem še pomnimo, koliko protestov, zborov, oporekanja in še marsičesa je bilo slišati med pripravami na gradnjo. Danes je seveda vse drugače. večina voznikov pa se sprašuje, kako bi šempetrska cesta sploh »po-žrlaf* kolone vozil, ki se vscùc dan valijo po avtocesti. Da ne bi bilo preveč dolgočasno, vsa- * ke toliko časa izbruhne kakšna afera. Zdaj je v ospredja afera, ki ji lahko rečemo spolzki štajerski predoň. Kot vemo, so usi štirje. Jasovnik najbolj, ločica. Mmilj in Trojane pač nekoliko manj, ob vsakem deževju nevarni za vožnjo. Pa vendarle smo med obiskom v Regionalnem nadzornem centru Vransko (glej stran 5) spoznavali, da spolzko cestišče ni največji problem vožnje po avtocestah. če ta obisk poenostavimo, lahko rečemo, da nas Veliki brat na slovenskih cestah kar pogosto opazuje. Na avtocesti zelo, v predorih pa povsem. Če bi natančno pogledali na monitorje, bi verjetno videli še kihec voznika v avtomobilu, da o ugibanja, zakaj avto stoji ob cesti, sploh ne govorimo. Toda da ne bo pomote, nikakor ni naš namen zagovarjati nepravilnosti oziroma ravnanj, ki v predorih in na avtocestah pňpeljejo do izrednih dogodkov. Iz nekaterih »dogodkov«, kakor jih imenujejo operaterji, je razvidno, da imajo mnogi vozniki več sreče kot pameti. Že na navadnih cestah je vožnja nevarna, kaj šele na avtocesti, kjer so hitrosti bistveno višje, da o predorih, ki zahtevajo malce drugačen sistem vožnje, ne govorimo. Vendarle s(m)o nekateri vozniki. vsaj po posnetkih v centm sodsč. bogovi v malem. Kdo bi se menil za omejitev hitrosti, kdo bi upošteval varnostna opozoňla, kdo bi dal prednost drugemu vozilu! Lepo vas prosim, takšno ravnanje pa »dobremm vozniku res ne pristoji in zato kar po »gasn«. Vsaj tako razberemo iz mno^ posnetkov, da o tistih z rolarjem. pitjem piva in lulanjem v predoru ne govorimo. Verjetno gre precej izdelanemu sistemu za nadzor in vodenje prometa zahvala, da ne poročamo (še) bolj pogosto o kakšni hujši nesreči. Vendarle se bojimo, da bo v času. ko bodo odgovorni razpletali afero spolzki štajerski predori (torej spomladi, ko jih bodo sanirali), kakšna nesreča več. Bolj kot zaradi spolzkih predorov zaradi voznikov, ki so za opozorila slepi in gluhi. KRATKE-SLADKE Dialogi in ugotovitve Prizor 1 Aridrej Wn^si: »Župan nima j...« Lojze Posedel: »Odgovor na trditev, da župan nima nečesa, je - imam.« Ugotovitev občinstva: Še sreča, da svetniki niso zahtevali zunanjih strokovnjakov, ki bi preverjali trditev, ampak so županu verjeli na besedo. Prizor 2 Andrej Vengust.- »Ko vam desna obrv požmrka, rečete nekaj, kar ni res.« Lojze Posedel: »Nekateri pravijo, da je to šarmantno.« Ugotovitev obdnstva: Nekateri bi koga od svetnikov ob lakšni razpravi preprosto na g... Prizor 3 Andrej Vengust: »To ste rešili na kurvinski način.« Lcjze Posedel: »Vedno je v demokraciji tako, da večina izglasuje predloge.« Ugotovitev občinstva: Ne le politika, tudi demokracija je k... Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELfEI Mnenja o aferi Cinkarna Trije strokovnjaki, tri različna mnenja - Nenevarna sadra? v času od torka do včeraj popoldne se v zvezi s Cinkamo in njenim odlagališčem in izpustom sadre ni nič kaj bistvenega zgodilo. Razen tega, da nam policija od petica še ni odgovorila na vpraáan je, kdo bo analiziral vzete vzorce ter da inšpektorat za okolje in prostor ni ugotovil bistvenih kršitev, razen tistih, povezanih z nesrečo na cevovodu. So se pa o temi raz-govorili posamezni strokovnjaki. Med njimi tudi bivša uslužbenka Cinkarne Celje. Neodvisni strokovnjak s področja ekologije Anton Komat sicer z vsemi podatki in narejenimi analizami nI seznanjen« poudarja pa. da ima Cinkarna veliko starih grehov, zato bi bilo obtoževanje sedanjega vodstva neumestno. »Najbolj nedopustno je to, da imamo zavede za varovanje zdravja, skupaj nekaj Î00 strokovnjakov s področja zdravstva, ki ne naredijo ničesar. V normalni državi bi pričakoval, da bi prišla skupina ekspertov po nalogu ministra za zdravje ali poslanstvu varovanja zdravja. Ta bi morala narediti biomo-nitoringljudi [prostovoljcem bi vzeli vzorce krvi, las in urina), ki živijo v okolici. Tragično in žalostno je, da morajo v Sloveniji ljudje sami plačevati monitoring, s ka- »Cinkama je ves čas večala proizvodnjo, zato so učinki sicer izboljšanih proizvodnih postopkov precej zastrti (do generalne zamenjave tehnoloških postopkov ali vsaj zmanjšanje količin odpadkov s predelavo v koristne produkte pa do lanskega leta ni prišlo),« še pravi vir blizu Cinkarne. Mnsnja o (nB}n8varnosti sadre niso enotna terim dokazujejo, da so zastrupljeni. Zdravstvena oblast pa ob tem ždi ob strani tn ne naredi nič.« Še o nedolžnosti sadre Strokovnjak iz Kemijskega inštituta v Ljubljani Viktor Grilc, ki |e z ekipo opravil analizo zeml jine s področ-ja stare Cinkarne» zadev, ki so minuli teden razburile javnost, ne pozna, zato jih tudi ne more komentirali- »So nas pa pred dnevi poklicali s policije in vprašali, Če bi bili pripravljeni narediti analizo.« Vseeno smo ga prosili, naj razjasni dilemo o škodljivosti oziroma neškodljivosti sadre. «Res spada med nenevarne odpadke, a imamo več kategorij odpadkov, tzmed treh kategorij, ki gredo od nenevarnih do nevarnih, je sadra ravno na sredini. Kalcijev sulfat je delno topen in tvori delno zasoljevanje prsti in počasi spreminja njeno sestavo. Gre torej za nevtralne, pa vendar balastne snovi. Ni pa sama po sebi nič nevarna, saj je pravzaprav »>0a so ljudje iz okolice Cinkarne šli v lo^M, pomeni dvoje: da so prestrašeni, ker je obolevnost za rakom visoka, drugič pa, da zaščitni sistemi države ne delajo,« poudarja Anton Komat )gips<, ki ga dobimo pri zlomih, Druga zgodba glede nevarnosti pa je Zemljina s stare Cinkarne. To pa že močno meji na nevarne odpadke.« Vir Iz Cinkarne še posebej zanimiv pogJed na »cinkamiške afere« je podala bivša uslužbenka v Cinkarni Celje (njen dopis kroži po elektronskih naslovih). »Sedaj imam priložnost vse skupaj opazovati dokaj neprizadeto,« pravi, »seveda gre le za moje videnje, trudim pa se, da je kolikor mogoče realno.« Kot navaja, cinkarn i ška služba za varstvo okolja v naložbo Izsuševa-nja odlagališča sadre ni bila vključena. Prav tako ni vključena v opazovanje pregrade, v sanacijo cevovoda in po- dročja, kjer je prišlo do iztokov ... »Varstvo okolja v takšnih firmah, kot je Cinkarna, je zapleteno in ^htev-no. Če ni vključeno v samo politiko firme ali če je delovanje drugih povezanih področij slabše, če se odgovornosti za naloge naložijo tistim, ki jih objektivno ne morejo izvršiti, potem je delo ekologa lahko en sam brezup.« Okrcala je tudi medije, ki zanjo iz podatkov izluščiti le najbolj »atraktivna« dejstva. Ni pa pozabila tudi na okoliške krajane deponije sadre. Kol pravi, je Cinkarna v okviru naložbe (predvsem zato, da bi investicijo lažje izpeljala in ne zaradi okoljsko tveganih posegov) izplačevala najbližjim sosedom odlagališča visoke odškodnine tn kupovala posestva v soseščini. »To je tiste, ki so bili bolj oddaljeni in so želeli odkup, še posebej razjezilo. Sedaj se pojavljajo s svojimi zahtevami kot civilna iniciativa.« ROZMAJy PETEK Foto: GK Stavka bo! Ne bo! Bo? Javni uslužbenci so v sredo preklicali napovedano stavko, zatitevam avtopre-voznikom so ugodili včeraj, medtem ko bodo sindikati ÍD delodajalci danes še zadnjič skušali zbližati stališča, zaradi katerih sindikati za 6. februarja grozijo s stavko v zasebnem sektorju. Zadnji sestanek ni biJ ravno ohrabrujoč. Sindikati po opravljenih ireh krogih pogajanj vztrajajo pri 100-od-stolni uskladitvi osnovnih plač z inflacijo, izračuni gospodarske zbornice pa kažejo, da bi povišanje osnovnih plač v višini, kot jo zahtevajo sindikati, podjetja, ki že zdaj delajo na meji rentabilnosti, pahnilo v velike težave in posledično v zapiranje delovnih mest. Sindikati se zato pripravljajo na splošno opozorilno stavko. Ravno včeraj jebil na Dobrni posvet območnih organizacij sindikatov kmetijstva in živilske industrije. Na njem so se dogovorili o izvajanju morebitne splošne opozorilne stavke ter svoje zahteve tudi številčno predstavili, »Delavci iz tretjega do petega razreda bi mesečno iz naslova rasti življenjskih stroškov in dokazano rastjo produktivnosti kmetijstva in živilske industrije prejeli od 45 do 54 evrov bruto več.« pravi predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije Srečko Čater. Opozarja še. da se delodajalci vedno sklicujejo na povprečne plače, v katere so zajete tudi plače po individualnih pogod- bah. »Te so se v našem sindikatu v povprečju dvignile za dva tisoč evrov, medlem ko so delavci mesečno prejeli manj kot 450 evrov.« Kot dodaja Čater, bodo današnja pogajanja napeta, saj bodo delodajalci zagotovo branili svoje pozicije, ki jih imajo glede na individualne pogodbe, čeprav bi že zgolj »porazdelitev« njihovih plač zadovoljila delavce. Skupen jezik s pristojnim ministrom Virantom pa so le našli javni uslužbenci. Pogajalski skupini sta sklenili dogovor, da bodo zaposleni v javnem sektorju v nov plačni sistem stopili s 1. majem letos, plačna nesorazmerja -pa bodo odpravljena do konca leta 2010. Tudi dolgotrajna pogajanja sekcije za promet pri Obrt no-podjetniški zbornici Slovenije z ministrstvom za promet so vendarle obrodila sadove. Ministrstvo jim je obljubilo, da bo najpozneje do konca februarja na cestninskih postajah Tepanje in Vransko vzpostavljena steza za brezgotovinsko plačevanje. Elektronsko cestninjenje so jim obljubili do konca julija prihodnjega leta, že zdaj pa bodo s predstavniki vseh zbornic in policije sklicali sestanek, na katerem bodo poenotili pojem lokalnega prometa. Prepoved prehitevanja na avtocestah je zdaj časovno omejena, obljubili pa so jim tudi subvencije za vsa kupljena ekološka tovorna vozila. ROZMARl PETEK m St. 7 - 25. ianuar ZOOB DOGODKI Kjer se prepirata dva, tretji iaiiico kaznuje oba Zdravstveni dom Celje in Pinus Rače zvračata odgovornost za raztresene laboratorijske napotnice drug na drugega Družba Pinus TKI iz Rač, ki ji je celjski zdravstveni dom 7. januarja predal laboratorijske napotnice za uničenje, zavrača vsakršno odgovornost za izgubo dela napotnic med transportom. Enako odločno zavrača odgovornost zdravstveni dom, ki je ugotovitve no* tranje preiskave v Pinusu označil za prazne izgovore. Notranja preiskava v Pinusu je pokazala» da ob naroči-ÎU in prevzemu odpadkov Zdravstveni dom Celje ni opozoril na poseben status odpadkov niti ni zahteval posebnega ravnanja z njimi. Prevzeli da so jih v nezalep- Ijenih škatlah brez označbe vsebine. V preiskavi je bilo ugotovljeno» daje med transportom iz Celja v Rače po signalnih opozorilih nasproti vo-zeCega voznika voznik Pinu-sa ustavil tn preveril stanje tovora. Ugotovil je, da je cerada delno odpeta, nekatere škatle prevmjene. Dokumentacijo, ki je bila delno raztresena po vozilu, je pospravil nazaj v škatle in cerado ponovno zatesnil. Izgubljenih papirjev na ali ob cestišču ni opazil. Ob sprejetju odpadkov v družbi so bili ti po običajnem postopku uničeni. »Družba Pinus TKI, d.d., za delno izgubo odpadkov izvedela šele istega dne zvečer INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze Z9 HUDA TROJKA! * PahelvUjuduJdhilroet lnumeld2&6Kt«»/i28K&ps. Dodatne jnfofmocye; 03 42 88 n2 03 42 88 119 e-moil: info(S>tuiris©k.net TU R N S E K iz medijev. Naslednje jutro je bilo organizirano in izvršeno čiščenje okolice dogodka.« Čeprav v Pinusu dogodek obžalujejo, menijo, da so »glede na naravo deklariranih odpadkov v celotnem procesu prevzema, transporta in uničenja ravnali skladno z zakonodajo, pooblastili in s potrebno skrbnostjo«. Is trte mite isjave? Zdravstveni dom Celje, ki je eiektronsko naročil odvoz in sežig 28 kartonskih škatel odpadne dokumentacije, zavrača ugotovitve notranje preiskave v Pinusu: »Dokumentacijo smo zapakirali v kartonske škatle, ki smo jih ustrezno zaprli. V elektronskem naroČilu uničenja odvoza smo eksplicitno zapisali, da gre za medicinsko dokumentacijo, kar je razvidno iz elektronske pošle ZD Celje podjetju Pinus Rače dne 4.1.2008. Izjave Pinusa, da ruso vedeli, kaj prevažajo in uničujejo, so zato iz trte zvite v smislu valirve celome krivde na naročnika prevoza in uničenja dokumen-tacije.« Pri tem se opirajo tudi na razliko med prvo in drugo izjavo Pinusa. V prvi so zapisali» da jih je voznik obvestil, da je prevoz potekal brez težav, v poročilu o no- tranji preiskavi pa navajajo» da je voznik med potjo ustavil in preverjal lovor. Poleg lega se zdravstvenemu domu zdi nelogično, da bi voznika na raztresen tovor lahko opozoril voznik nasprotno vozečega avtomobila na avtocesti. Ugotovitev, da je bila dokumentacija raztresena po avtomobilu zaradi neustreznega pakiranja, pa je po njihovem nesmiselna zato, ker bi jO v tem primeru voznik raztresal na celotni relaciji od Celja do Rač in ne samo na krajšem odseku avtoceste pri Slovenski Bistrici. Do razsucja dokumentacije je prišlo zaradi padca Škalel iz tovornjaka, kar je razvidno iz dokumentarnih posnetkov, saj so se ob padcu ška-tel s kamiona le-te razletele. Glede na padec škatel s kamiona v ZD menijo, da krivdo za razsutje v celoti nosi izvajalec prevoza zaradi malomarnosti pri natovarjanju in zapiranju cerade vozila. Z ugotovitvami sta obe »nič krivi« strani seznanili urad informacijske pooblaščenke. Njihove navedbe bo preveril in pretehtal državni nadzornik, ki bo ludi odločil, kdo in v kakšni višini bo za malomarno ravnanje z osebnimi podatki kaznovan. MILENA B. POKLIC Kaj moram oddati do konca januarja?! Vsi, ki vzdržujete družinske člane, a zanje med le-tom pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka niste uveljavili posebne olajšave» morate to storiti do konca januarja. Obrazce dobite na vseh davčnih uradih ali si jih lahko natisnete z njihove inlemetne strani. Z drugimi besedami to pomeni , da morajo vlogo poslati listi, ki med letom olajšave niso izkoristili pri svojih izplačevalcih. Če ste le olajšave že koristili, bo te podatke davčni upravi posredoval sam izplačevalec, zato vam m treba narediti prav ničesar. Vlogo lahko pošljejo ludi tisti, ki so med letom olajšave uveljavljali. a želijo podatke spre-meniU. Navedimo primer: Če je med letom olajšavo za otroka koristil en zakonec, pri informativnem izračunu pa sta opazila, da bi bilo bolje, če bi olajšavo koristil drugi zakonec, lahko te podatke spremenijo. Tisti, ki podatkov ne bodo posredovali do konca meseca, a skrbijo za vzdrževane družinske Člane (to so poleg otrok lahko tudi PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU lA {Htvn»( aavcriega 'Tp335fB75R5S5v' rtaMÇTulîcïTïfîêTëîRIEâr AtavilkJ VLOGA za uveljavljanja poaabna olajéava za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007 Vlogo za uveljavljanje posebne úíajšdve za vzdrževane družinske č^ne pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007 vtoŽ!]Q_le_zav6zanci. k< meti te lom pn izračunj akontacije dohodnine {od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine a)i drugega dohodka) nitQ_uvelLavllail posebne plalàave za vzdrževane družinske člane In zavezanci ki ieliio le oodalke soremenHi 1. Želin^. da davčnj organ pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007 upo&tava posebno olajšavo za naslednje vzdrževane družinske člane Ime in frríímřk Darina Številka UM v ivMiHii . MarM v MMK .WWW www.radioceljexom Znani sokrajani Mad dasetimí starinskimi stavbami, na kateia so v kraju ponosni, so kar tri uradni etnološki spomaniki. Kar dva smo ujali na an posnatak. Orehi v samokolnicah V Orehku nad Šmarjem pri Jelšah resnično ne zmanjka orehov - Zaselek s petimi domačijami in tremi etnološkimi spomeniki - Titove živali z Brionov Bilo $mo v kraju> ki ga uradno niti ni. Orehek je zanimiv zaselek $ komaj petimi domačijami» ki se je po-javil že na vojaškem zem-Ijevidu cesarice Marije Te-režije, vendar visijo tam danes hišne številke razvlečene vasi Mala Pristava. V strnjeni zaselek, s komaj osemnajstimi prebivalci, kljub vsemu usmerja kažipot, z napisom Orehek. Na začetku šmarskega Oreh-ka je prišleke dolga leta pozdravljalo orehovo drevo, ki se je nato posuSilo. 'Tlazmiš-[jamo, da ga bomo znova posadili," je bilo slišati med Orehlani, ki so se med našim ponedeljkovim obiskom zbrali v takšnem številu, da Je bil od vsake od petih domačij zastopan vsaj po en družinski član. "Tod je bilo od nekdaj vedno veliko orehov. Včasih jih je toliko, da jih vozijo v samokobiicah," je povedala najstarejša Orehlanka Katarina Cáká. ki je v 83. letu življenja. "Dobro uspeva- t mm kraju jo zaradi naše zališne lege, ker je manj pozebe," je dodala so-vaščanka Stanislava Miko-la - Vuievič, učiteljica geografije ter državljanske vzgoje in etike v odlični šmarski osnovni šoli. Tam med drugim vodi ročnodelski krožek, kjer pletejo in kvačkajo ter pripravljajo občasne razstave, so nas opozorili Orehlani. Vozni jo kar 28 generacij nekdanjih šmarskih osnovnošolcev, med njimi znaru Slovenci, kol so pesnica Lucija Stupica, igralca Aljoša KovaČiČ in Kristijan Guček ... Jeleni iz Titovih rezidenc Najbolj znan stalni prebivalec kraja, podjetnik Janez Upnik je imel v ponedeljek težave zaradi gripe, zato smo se pogovarjali z njegovo soprogo Jo- žico. Daleč znano družinsko podjetje Upnik ima seveda sedež v Orehku, na Upnikovi domačiji (po domače Golobovi) pa živi kar sedem od osemnajstih prebivalcev zaselka. Upnik je najbolj znan po pivovarni v središču Šmarju pri Jelšah Oani je praznovala lOleinico), kjer je pivnica s picerijo, v Orehku izdeiujejo kovinarsko pivovarsko opremo tudi za tuje kupce, največji okras domačije pa je čreda blizu sedemdesetih jelenov lopataijev in muflonov. Upnikovi so v kraj pripeljali prve jelene leta 1989 iz Titovih rezidenc v Karadjord jevem 1er z Brionov. Ce ostanemo pri starih Časih» naj spomnimo, da sta bila v častni straži Titove garde, kar je bilo nekoč posebna Čast, kar dva nekdanja Orehlana. To slabila zelo podobna si dvojčka Mikola> Marjan (danes poveljnik gasilcev v Kristan Vrhu) ter brat Mirko, ki sta tam stražila vsak na svoji strani vrat. S ifanglico mleka T\idi žejni niso nikoli Orehlani. "Imamo tako pivovarno kot vinske kleti," so se napol Šalili v ponedeljek zbrani. Odlično vino ima nedvomno Ma- iCar nekaj Orehlanov je odšlo v bližnji in bolj oddaljerú svet. Med njimi je Hrovatov Pranček, to je defektolog in ptibDcist dr. Franci Smole iz Maribora, ki se vrača v Orehek vsak konec tedna. Iz Orehka je seveda vsekakor treba omeniti tudi Mekekovega Pepija, to je Jožeta Čakáa, ki je župan z najdaljšim stažem v Sloveniji ter njegovega brata Janeza Čakša, ki je dolgoletni zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelš^. Njun oče je bil šef šmaiske železniške postaje, njuna mama pletilja. Njenega najstarejšega pletilnega stroja, starega sedemdeset let, bi bil vesel vsak muzej. Za ohranitev domačije in vseh starin sl^i danes njuna sesua Mira čalcš. med drugim tajnica Planinskega društva Šmarje pri Jelšah. Orelilani so nas posebej opozorili še na dva soseda, tako najprej na BaČevega Toneka, Antona Guzeja, katerega rojstna hiša je tik nad Orehkom. Guzej> ki se ga spominjajo, kako je hodil po p^poti k vaškemu studencu po vodo in drugih opravkih, je danes generalni direktor RTV Slovenija- V bližini si je postavil svojo hišo. Tam zraven je dolgoletni sosed tudi gledališki igralec in nekdanji direktor celjskega teatra Borut Alujevič. S ponedeljkovega srečanja z Orehlani. kjer je bil iz vsake od petih domačij prisoten vsaj en dnjansiu êiao. Med njimi je najstarejša Katarina Čaks, mama šmarskega župana In prvega moza zdravstvenega doma^ rija Smole - Sodin, ki je prejela na zadnjem vinogradniškem društvenem ocenjevanju v Smaflu pri Jelšah (za svoj sauvignon) zlato medaljo. V nekoč izrazito kmetijskem Orehku ostaja danes komaj en čisti kmet, s trinajstimi hektarji zemlje ter tridesetimi glavami goveje živine. Kmetijo vodi Marija Zidar • Sodin soi-menjakinja prej omenjene vt-nogradnice, Sodinovj pa so danes edini iz zaselka, ki še oddajajo mleko v zbiralnico v Dvoru. Orehlani se sicer spominjajo, kako so nekoč plačili s kanglicami mleka v pol ure oddaljeno zbiralnico mleka. V celotnem kraju je vsega skupaj komaj štirWeset hektarjev zemlje, kar bi zadovoljilo manjšega bavarskega kmeta, V malem zaselku je Še veliko pridiha starih časov. Med kakšnimi desetimi starinskimi stavbami, ki so se ohranile do danes, so kar trije uradni etnološki spomeniki, vsi stari po dve stoletji (stara kmečka hi§a s hlevom, kozolec toplar in hram). Skozi zaselek je vodila tudi slovita romarska pešpot med Sladko Goro. Tinskim in Svetim Rokom, z množicami romarjev iz severovzhodne Slovenije. ki je izginila z množično motorizacijo. Pot, ki jo nameravajo oživiti, Orehlani so nasploh ustvarjalni ljudje, ki so vključeni v Orehek nad Šmarjem pri Jelšah seveda ni edini kraj s tem imenom. Na Gorenjskem imajo grad Orehek, v Kranju je Orehek del mesta, Orehek je tudi ime dveh vasi na Notranjskem in Primorskem... Pri odcepu za notranjski Orehek se ŠmarČani, na poti z morja radi pošalijo, da so nazaj domov, saj jih v bližini pozdravi še kažipot za notranjsko Malo Pristavo. Verjetno so vsi ti kraji bolj ali manj povezani z orehom, z orehi. Srečanja s prikupno drasnico. V zaselku dom uje tudi blizu sedemdeset jelenov in muflonov, vendar niso hoteli pozirati. društvo kmetic Ajda, v vinogradniško Trto, pevske zbore, lovsko družin o, planinsko društvo, med golfiste, med Če-bele... Čebele so skupina starejših za samopomoč iz treh vasi, ki vabi medse goste z raz-ličnih strokovnih področij, izšla pa je tudi njihova knjiga s posameznimi življenjskimi zgodbami. Skupina, ki je lani praznovala lO-letnico obstoja, se zbira tudi v Orehku. Pet domačij, na stotine zanimivih zgodb, lahko ugotovimo po obisku. Kar na dveh domačijah so naročniki Novega tednika že dolga štiri desetletja. BRANE JERANKO Občinski kažipot ki usmeija v Orehek, je prišlekom vveliko pomoč. Orehka uradno ni, $aj v zaselku visijo hišne številke t napisom Mala Pristava. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Žusem. Našo novinarko boste naŠIi na domačiji MUana Plevnika, v sredo. 30. januarja ob 16. uri, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! V Orehku nad Šmaijem pri Jelšah je komaj pet domačij, vendar na stotine zenimivih zgodb. Št. 7 - 25. Januar 2008 - AKTUALNO Regionalni nadzorni conter Vransko je lociran v Cepljah. Eden od pogledov v »Nasinii center V predorih se dogajajo čuda Rolkanje, lulanje in še kaj - Namesto v spolzkih predorih na obisku v Regionalnem nadzornem centru Vransko Spomladanska sanacija bo povzročala zastoje Zdraham zaradi spolzkih Štajerskih predorov (še) ni videti konca. Spomnimo, da je iz analize dunajske tehnične univerze razvidno» dâ veČina vozi§ča v predorih na Štajerskem ni ustrez-na za varno vožnjo. V predorih so namreč ugotovili zelo slabo odpornost proti drsenju in hrapavost vozišč, kar je eden od razlo-govr da je ob vsakem slab-šem vremenu hitrost v predorih omejena na 60 kilometrov na uro. Trenutno se v slovenski javnosti pojavlja vprašanje, kdo in zakaj je kriv za nastalo stan/e» predvsem pa, kdo bo plačal potrebna sanacijska dela. »Stališče Darsa je. da se predori Čim prej sanirajo. Plačilo in vprašanja, kdo je krivec, bodo kasneje na vrsti. Čim prej moramo vzpostaviti normalno stanje» do takrat pa bomo vodili promet oziroma ravnali, kol je uveljavljeno,« je omenil Zori n Ulrich, samostojni strokovni sodelavec za sisteme za nadzor in vodenje prometa v Darsu, Ulrich nas je podobno kol operaterji prijazno sprejel v Regionalnem nadzornem centru Vransko, ki je sicer lociran pri avtocestni vzdrževalni bazi v Čepljah- Center smo obiskali, da bi tudi v praksi malce preverili stanje na terenu. In imeli smo kaj videti, saj je dogajanje podobno nekoliko blažji obliki Nasi nega centra. Računalniki, monitorji, sporočila ... «Vedno, ko zgradimo center, vzamemo tehnologijo, ki je najbolj uporabna in učinkovita za naše razmere,« je povedal Ulrich, medtem ko sta pri uvajanju v »skrivnosti« avtocestnega nadzora sodelovala Gregor SiemenŠek in Franci Finkšt. Vožnja skozi predore se bistveno razlikuje od tiste na odprti cesti. Prehitevanje v enocevnih predorih (to je samo predor Karavanke] je prepovedano, prav tako so prepovedani obračanje, vzvratna vožnja ali ustavljanje v predoru» razen v nujnih primerih, ko lahko vozilo v ustavimo v odstavni niši - v tem primeru moramo vozilo takoj ugasniti. Ob vstopu v predor tn izstopu iz njega se posebej ob slabem vremenu zelo hitro spremenijo vozne razmere. zato moramo biti bolj pozorni kot sicer. Sistemi, ki merijo »Regionalni nadzorni center Vransko pokriva avtocestni odsek od Arje vasi do Domžal. Na 2O-kilometrskem odseku, cd cestninske postaje Vransko do CP Kom-polje, imamo nameščen sistem za nadzor in vodenje prometa. Gre za sistem, ki ga vidite nameščenega na cesti, s portali in podportali. Poleg tega je sistem sestavljen še iz mikrovalovnih detektorjev, od video detekcije in nadzora, cestno vremenskih postaj... Trasni sistem nadzora in vodenja prometa je ustrezno povezan tudi s »PogJejmo še nekaj >č)oveákih< številk: za gradnjo odseka lYojane-Blagovica so porabili 420 tisoč kubi-kov betona, kar predstavlja 672 kilometrov dolgo kolono tovornjakov, t. i. »mikserjevs ki prevažajo beton. Od tega so polovico betona vkopali v predor Trojane, na celem odseku od Vranskega do Blagovice pa porabili milijon ton betona. Ob tem so vgradili za 350 kilometrov tirnic železa. Velike težave so jim povzročali podporni zidovi, največje pa voda,« smo zapisali pred dobrima dvema letoma, julija 200S, pred odprtjem zadnjega dela štajerske avtoceste. lUal sogovomik Zorin Ulricii Spomnimo, da so odsek Arja vas-Vransko dogradili leta 1997» Vransko-ltojane 2002 in zadnji del do Tro-jan do Blagovice leta 2005. V predorsko zgodbo so mediji vpletli tudi enega od bivših ministrov s Celjskega, ministra za promet Jakoba Presečnika. Sedanji poslanec je pojasnil, da je analiza avstrijskih strokovnjakov očitno nakazala nekaj problemov, vendar »se po mojem vedenju ne razlikuje od mnenj slovenske stroke. Problem je predvsem strokovne narave, in sicer na eni strani pri materialih in normativih za te materiale ter izvedbi. Menim, da bi se morali odgovorni Čim prej lotiti sanacije ter upoštevati drugačna izhodišča oziroma izvedbo prí gradnji novih predorov.« predorskim sistemom. V predoru so namreč nameščeni Se dodatni sistemi, ki merijo pomembne parametre, od vidljivosti, hitrosti vetra, požara, zaustavljanja vozil nastajanja kolon... Tako na celotnem predelu s pomočjo kamer vidimo, kaj se dogaja, s pomočjo sistemov zaznamo posebnosti, ne smemo pa pozabiti na vzdrževalce, ki so nenehno na terenu in v center javljajo spremembe,« je razložil Ulrich. Celotno slovensko avtocestno omrežje je spremljano Iz nadzornih centrov, pri čemer so zahtevnejši odseki, kar Trojane vsekakor so, áe dodatno opremljeni. Odsek čez Trojane je zaradi objektov, viaduktov in predorov zelo zahteven, poleg tega so tu Še klančine. nagibi... Vse to že v Startu narekuje manjšo hitrost, saj je omejena na 100 kilometrov na uro. Kljub temu so operaterji v centru priča različnim izrednim dogodkom. »Tako na avtocesti kot v predorih se dogajajo čuda. Vedno več je prometa, tudi tovornega, uporabniki se ne držijo hitrosti in ne upošte- vajo navodil. Tako so nesreče na trasi in v predorih del vsakdanjika pri delu centra V Darsu morajo uporabnikom zagotavljati čim bolj varno vožnjo, in to ne glede na stanje avtoceste ali predora. »Skladno s stanjem obstajajo posebna pravila, med drugim gre za opozarjanje voznikov, vzdrževanje hitrosti... Ko je napovedano slabo vreme, so operaterji pripravljeni, da omejijo hitrost. Vsi predori v Sloveniji so namreč varovani skladno z direktivami in določili za opremljanje. Opremljeni so s sistemi za videonadzor in video-detekcijo, javljanje požarov, povsod je možen radijski signal Vala 202, bvlečejo< mobiteli ... Predpisana oprema zagotavlja največjo možno varnost. Pomembno vlogo ima tudi koordinacija med vzdrževalci na terenu in operate rji.« iUepredvicleni dogodki Predori, tudi štajerski, so 100-odstotno pokriti z detekcijo - torej takoj lahko zaznajo požar, vročino, dim, us- tavljanje vozila, oviro na cesti ... Kakor hitro pride do izrednega dogodka, ga naprave zaznajo, predvideno je tudi takojšnje ukrepanje. In da se tako na vozišču kot v predorih dogaja marsikaj, so nam pokazali že operaterji v centru. S pomočjo kamer namreč zabeležijo vse dogodke, pri čemer, dokler se ne zgodi kaj hujšega, seveda ne ukrepajo. »V teh dneh smo na spletni strani Darsa objavili posnetke nepredvidenih dogodkov. Gre za kolesarje, ki vozijo po predoru. nelU-ten so celo rolkali, drugi so se brez potrebe ustavljali v niši predora. Takrat je mogoče na vrsti izvajanje male potrebe ali pa se mulci odločijo za pitje piva... V resnici se dogaja marsikaj, včasih so ti dogodki, ki minejo brez posledic, celo smešni. Vendar Če pride do Česa, morajo imeti operaterji trezno glavo, da vedo. kako odreagirati.« Tudi ti ukrepi so predvideni, kar pomeni, da so operaterji pripravnem in imajo svoja navodila. »Pri nesreči, ki jo zaznamo preko sistema, s pomočjo vzdrževalcev ali kličejo udeleženi, operater takoj sproži postopek. Torej obvesti vse pomembne in-štiucije, policijo, gasilce, OKC, obvesti vzdrževalce, da zaščitijo območje nesreče, preusmerijo promet in postavijo zaporo... V centru sta vedno prisotna dva operaterja, kar pomeni, da se vsi postopki relativno hitro izvedejo.« Ne glede na avstrijsko študijo, ki opozarja na nevarna vozišča, omejitev hitrosti ob slabem vremenu v štajerskih predorih velja že nekaj časa. «Že lani smo pristopili k meritvam in merjenju vozišča ter se odločili za omejevanje hitrosti. Dogaja se, da je vozišče spolzko, vozila, sploh tovorna, vozijo druga za drugo brez varnostne razdalje, pogosto zavirajo, zaznavamo tudi različne manevre, da o prekoračitvah hitrosti, tudi v predoru, ne govorim,« je omenil Ulrich. Avtoceste so glede na sta-tistične podatke daleč najvarnejše ceste v Sloveni-ji. V letu 2005 je bilo v Sloveniji 54.162 prometnih nesreč, od tega se jih je na avtocestah zgodilo 2.471, kar predstavlja slabih pet odstotkov vseh prometnih nesreč. Kot že povedano, se bodo v spomladanskih mesecih lotili sanacije vozišč. Koliko bo stala, Še ni natančno opredeljeno, vsekakor pa bo povzročila kar nekaj nejevolje med vozniki. Verjetno bo prišlo do zapiranja voznih in prehitevalnih pasov, s tem tudi do čakanja in kolon. »Marsikaj bo sicer odvisno od tehnologije, vsekakor pa zagotovo lahko pričakujemo zapore, zastoje in omejevanje hitrosti. Seveda se bomo ozirali na prometne konice, da ne bo delo preveč motilo prometnega toka,« je napovedal Ulrich, operaterji v centru v Cepljah pa se zavedajo, da bodo dela narekovala dodatne aktivnosti, koordinacijo in predvsem povečano pozornost. URŠKA SBUŠNIK Foto: GREGOR KATIC GOSPODARSTVO cetis Kdo vse hoče Terme Olimia? Za nakup državnega deleža v družbi Terme Olimia sovKapilalskidružbi (Kad) prejeli pet ponudb ter za dr-žavni delež v 'normah Oli* mia-bâ2enih štiri ponudbe. Koga vse mika naložba v cvetoči turizem v Podčetrt-ku? Oddajo svoje ponudbe so potrdili v Zvonu 1, ki jo je dostavil v imenu konzorcija, v katerem sta uprava Term Olimia in Občina Podčetrtek. Kot edini od ponudnikov so svoj interes za nakup napovedali že pred nekaj tedni. Oddajo ponudbe so potrdili prav tako v Termah Čatež, kjer o njej niso bili jasni vse do zadnjega dne. »Dokončna odločitev o morebitni ponudbi še ni dokončno sprejeta,« ;e v petek v imenu uprave odgovorila Ne-venka Petan iz Službe za odnose z javnostmi Term Čatež (kjer so sicer povedali, da ponudbo za o(Û opozarjali sindikati, to zdaj počnejo agencije. Javno so namreč obsodile ravnanje IjudT, ki izkoriščajo tujo delovno silo. Kol pravi vodja poslovne enote Adecca v Celju Klemen Žibret, delavci iz bivših držav Jugoslavije, Bolgarije in Romunije pogostokrat živijo v slabih. Človeku nedostojnih razmerah, za delo pa so preslabo plačani. »Plače pri teh delavcih so dampniške. Podjetja, ki niso niti konce-sionarji za delo, te ljudi posojajo drugim delodajalcem, medtem ko njihove plače niso izenačene z redno zaposlenimi delavci.« Pri tem so po oceni zaposlitvene agencije Adecco v minulem letu delodajalci §e vedno največ povpraševali po kadrih kovinske in gradbeniške stroke, v primerjavi s prejšnjim letom pa so se deficitarnim poklicem pridmžili še zdravstveni delavci in t^ovci. ROZMARl PETEK radiocelje irf MIkt» tatUJ www.radiocelje.com Glede na vse večji pomen robotizacije in evtomatízecije organizetorja Torti Laznikin Jure Mikeln na sejmu pričakujeta 2500 obiskovalcev. Robotika za zorenje grozdja Naslednji teden v Celju četrti strokovni sejem IFAM - Kitajci nas povozijo kot za šalo Od 30. januarja do 1. februarja bo v dvorani K celjske-ga sejmišča strokovna sejemska prireditev zà avtomati-zacijo> mehatroniko in robotiko» poimenovana IFAM. Organizatorja sta tudi letos Toni Laznik s podjetjem ICM in Jure Mikeln s podjetjem AX Elektronika. »V Sloveniji je veliko splošnih sejemskih prireditev, medtem ko je ozko specializiranih bolj malo, zato sva pred leti začela razmišljati o organizaciji manjših, strokovnih sejmov» kot je IFAM,« pripoveduje Laznik. Gre za sejem, ki ga s tujko imenujejo ►business to business«, kar pomeni posel poslu in namiguje, da je zanimiv predvsem za podjetja in ne toliko za ŠirSo javnost. »Čisto povsem to vseeno ne drži, saj je robotika zelo širok pojem in ima Se bolj Široko uporabnost. V Itahji sem na primer spoznal vinarja, ki je imel v kleti zložene grozde. Na prvi pogled Čuden prizor je imel povsem razumljivo razlago. Po analizi podatkov, v kakšnih razmerah so zorela najbolje ocenjena vina, je računalniško ustvaril najbolj optimalno klimo za zorenje grozdja.« »Primeri so lahko tudi bolj običajni,« doda Mikeln, »saj lahko z računalniki ustvarite najbolj optimalno delovno klimo, osvetlitev ter pri tem poleg vsega prihranite Se elektriko,« V prvi vrsti je sejem kljub temu namenjen podjetjem. Na njem se bo predstavilo 130 podjetij iz štirih držav. Med njim^i bo tudi precej domaČega, a vseeno svetovno priznanega znanja. »Sejem je koristen tako za razstavljavce kot obiskovalce. Saj veste, Kitajci nas lahko povozijo kot za šalo, zato je treba za ohranitev konkurenčnosti Imeti ali ceneno delovno silo ali moramo investirali v robotizacijo in avtomatizacijo. Glede na to, da cenene delovne sile pri nas ni, je jasno, kaj osia-ne. In ravno to bomo na sejmu v živo predstavili,« je Še poudaril Mikeln. ROZMARl PETEK Končana severna tribuna Ceste mostovi Celje po letu dni gradnje končujejo gradnjo četrte, severne tribune v Areni Petrol za 3.000 gle^lcev, pod katero je 8.400 kvadratnih metrov velik poslovni center. Objekt so namenoma naredili le do četne gradbene faze, da lahko kupci sami Izbirajo končne podrobnosti. Za veČino bo podjetje CM Celje naredilo tudi zaključna dela, ki bodo končana predvidoma aprila. Med do zdaj znanimi kupci ali najemniki zanimivo ni trgovcev, so pa odvetniki, zdravniki, nekaj predstavništev tujih podjetij, lekarna ter saloni različnih dejavnosti. RP NAKRATKO Mikeln za sefa še v Swatyju v začetku tedna je nadzorni svet družbe Swaty za novega predsednika uprave družbe imenoval Aleša Mikelna, ki obenem vodi tudi zreški Comet. Po mnenju večinske lastnice obeh podjetij, Skupine Avtotehna, bo Mikeln znal izkoristiti slnergijske učinke obeh podjetij na področju vzdrževanja prodajnih in nabavnih tokov ter optimiranje proizvodnih procesov. Funkcijo bo prevzel S. februarja. RP Zdaj še Dipo Celje bo kmalu dobilo še enega prodajalca pohištva. Diskontna prodajalna pohištva Dipo bo svoja vrata v prostorih na Teharski cesti, kjer je bila do zdaj prodajalna Family Shop, odpria že marca. Razprostirala se bo na šest tisoč kvadratnih metrih» zaposlitev pa bo na novo dobilo Šestdeset ljudi. Vrednost naložbe je ocenjena na sedem milijonov evrov. Proti koncu letošnjega leta bodo v Sloveniji odprli Še dve Ruiarjevi diskontni prodajalni, in sicer v Murski Soboti in Novem mestu. RP STEČAJI« PRISILNE PORAVNAVE IN ilKVlDACIJE e, opr. èt, St 37/07 (čl. 99/1 ZPPSL, datum: 5. 11, 07, pravnomočen sklep: 4. 12. 07) STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI KNJIGOVODSKE STORiïVE, SMIUANA CVERLIN, s.p., Velenje, oor.ât, St 39/07 (ćl. 99/11 ZPPSL, datum: 5, 1t, 07, pravnomočen sklep: 4. 12. 07) GOSTILNA RIBIČ, IVAN PLOŠTAJNER, s.p., Celje, opr.àt. St 33/07 (ČI. 99/11 ZPPSL datum: 5. 11. 07, pravnomočen sklep: 4, 12. 07) IZDELOVANJE DROSNtH KOVINSKIH, USNJENIH IN TEKSTILNIH PREDMETOV JUSTINA GOMBAČ, s.p.. Rogaška Slatina, oprst, St 97/06 (di. 139 ZPPSL. datum: 29. 11. 07, pravnomočen skfep: 11. 12. 07) VIKTOR RAMŠAK, s.p,, Celje, opr.šl. St32/07{čl. 169 7PPSI, datum; 30. 11. 07, pravnomočen sklep: 13. 12. 07) HMEZAD HRAM KMETIJSTVO IN TRGOVINA, d.o.o., Šmarje pri Jelšah, opr.st, St 36/2000 (čl, 169 ZPPSL, datum: 5. 12, 07, pravnomočen sklep: 20. 12. 07) ECO Olt COMPANY, DRUŽBA ZA TRGOVINO, POSREDOVANJE IN STORITVE, d.o-0., Škofja vas, opr.it. St 64/2000 (čl. 169/1 ZPPSL, datum; 6. 12. 07, pravnomočen sklep: 15. 12. 07) ELEKTRONIKA VELENJE, d,d., Velenje, opr.št. St 96/03 (čl, 169 ZPPSL, datum: 13- 12, 07, pravnomočen sklep: 28. 12, 07) PEKARSTVO OREL BESIMAJAHN, s.p.. Žalec, opr.ét. St 3/ 07 (čl. 169 ZPPSL, datum: 10, 12. 07, pravnomočen skfep: 28. 12.07) TT EMIL. TOPLOTNA TEHNIKA, d.o.o,, Celje, opr.št. St 89/ 06 (čt. 169 ZPPSL, datum: 13. 12. 07, pravnomočen sklep: 28. 12.07) MERX, GOSTINSKO PODJETJE TURIST, d.o.o., Nazarje, opr.st, St 26/96 (čl. 169 ZPPSU datum: 11. 12. 2007, pravnomočen skfep; 25. 12. 07) ESTET KOZJE. PROIZVODNJA EMBALAŽE IN STEKLA, TRGOVINA IN STORfTVE, d.o.O., Kozje, opr.žt. St 84/06 (čl. 169 ZPPSl, dalum: 14. 12. 07, pravnomočen sklep: 28, 12, 07) USNJENA KONFENKCIJA KONJICE, PROIZVODNJA USNJENE KONFEKCIJE, d.o,o., Slovenske Konjice, opr.ét. St6/07 (čl. 169 ZPPSL, dalum: 20, 12. 07, pravnomočen sklep: 29. 12. 08) HOTEURSTVO ROGAŠKA, HOTEU fN TURIZEM, d.o.o., Rogaška Slallna, opr.èt. St 47/06 (čl, 169ZF^SL, datum: 20, 12, 07, pravnomočen skJep: 29, 12. 08) PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE INKA-IMPEX, PODJETJE ZA TRGOVINO NA DROBNO IN DEBELO, LfVOZ-lZVOZ, ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO, d.o.o., Celfe, opr.ét. St 81/07 (datum; 13, 12. 07) ROGAŠKA LES, LESNA INDUSTRUA, d.o.o.. Podplat, opr.št. St 85/07 (datum: 20. 12. 07) e) b) C) e) 9) h) k) b) fHirmer i míjboljsím vkusem ^AKCIJA (E)judje z veliko začetnico Služba brez slabih strani Sestra Neva ima svoje varovance rada kot družinske člane Dom Nine Pokom Grmovje je rdeča stavba, ki stoji na nizkem hnbčku v občini Žalec. Tam živijo I j ud-je s posebnimi potrebami in starejši v tretjem življenjskem obdobju. Tam delajo, se zabavajo, spijo in nasploh uživajo. Zanje skrbi več terapevtov in sester. Ena od njili je tudi Nevenka Ne* rat Grobeljnik ali, kot ji pravijo njeni varovanci» sestra Neva. Nevenka Nera t Grobelf-nik ]e v Domu Nine Pokom Grmovje zaposlena že osem let in s sodelavkami skrbi za 42 varovancev. Prej je delala v bolnišnici v Mariboru, potem je spoznala sedanjega moža, se preselila in tudi zamenjala službo. Njen delavnik se začne vsako jurro ob 7. uri. Najprej se udeleži se-Stanka, kjer se pogovorijo, kaj seje dogajalo ponoči io prejšnje popoldne. Naio razporedijo delo, da vedo, ali je treba koga odpeljati na pregled k zdravniku in kakšne aktivnosti SO na umiku za tisti dan. Potem sestra Neva odide na svoj oddelek, kjer najprej opravi jutranjo nego nekaterih stanovalcev v domu. Sledi zajtrk, zadolžena )e tudi za deljenje zdravil, nato se Sestra IVeva in Erika sta dobri prijateljici. Večkrat poklepetata in uživata v druženju. posveti kopanju in spremstvu svojih varovancev na dnevne aktivnosti in delovno terapijo. Nevenka pomaga pri vsem, kar se v domu dogaja. Prirejajo družabne igre, plese, delavnice in tudi maškarado. Varovance pos-premi tudi na bralne urice, V našem uredništvu se je doslej nabralo že 5.703 kuponov, samo ta leden pa smo prejeli 419 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasd bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki, Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico. 1. Majda Makovšek -.......................... 1.431 glasov 2. Cvetka Operčkal -.......................................1.330 3. Klavdija Brežnik •.........................................824 4. Branko Koštomaj •........................................620 5. Sabina KoJar -................................................372 6. Sonja Mastnak -............................................200 7. Ivanka Tolaot -...............................................111 8. Olga Židan •...................................................100 9. Brigita Muškotelc -..........................................81 10. Zofka Cáká •...................................................79 r * * ■* ----------------- -- - --------- - ------------------------- -- -- -- - -- -- -- - i(^udje z veliko začetnico \ Glasujfim 2a iime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove); i ; Moj nasJov (ime in priimek, ulica, kraj); I I __________________ I ~ ——— I I I « ---------------- - ------------------------..... 1 Kupon poSl^t? na Novhednik, ^iemova 19,30QQ Celje. I Vsak teden bomo med po&ljatslji i22tst)aQ dobitnika hiSnega darils. Nagrajenec tega tedna, ki bo prejel majico Novega tedni ka, je Tomaž Guzej, Pohorska 3000 Celje. k maši ali zdravniku. Poskrbi §e, da so njihove sobe lepe in urejene. »Vedno ustre-žem varovancem,« svoje delo opiše sestra Neva, »prinesem jim, kadar kaj potrebujejo, ob lepem vremenu jih peljem na sprehod, grem v ti^ovino in pospravim njihove omare, kadar to želijo.« Nevenka je zadolžena tudi za žepnino domskih stanovalcev- »Dam jim denar, kadar ga želijo dvigniti, ali grem namesto njih po prigrizke v domsko kantino,« razloži. »ker vsi vedo. da sem zadolžena za žepnino in da pazim na njihov denar, se z mano dostikrat tudi pošalijo. Kadar pridem zmoria, me ena od varovank vedno v hecu vpraša, Če sem tam zapravila tudi ves njen denar.« 2 varovanci se vedno pogovarja in jim pomaga, kadar imajo težave. Takrat se lahko z njo pogovorijo tudi na samem in ji zaupajo svoje skrbi. »Pri mojem delu mi je všeč prav vse,« mi zaupa, »rada delam s svojimi varovanci. Moti me edino to, da je vedno več pisarniškega dela. Včasih ni bilo tako, zdaj pa je u-eba vsako stvar zabeležiti.« Delo v domu je lahko tudi fizično in psihično naporno. Veliko Je dvigovanja ljudi, za kar je potrebna kar precejšnja fizična moč. »Ko sem šele začela delati tukaj, se mi je vse zdelo zelo čudno,« se spominja sestra Neva, »prej sem delala vbol-nišnici, kjer je bilo vse svetlo in sterilno, tukaj pa je bilo bolj domače.« Velika sprememba je bila tudi, ker v bolnišnici ljudje vsak dan pri- hajajo in odhajajo, v domu pa ostanejo: »Tukaj so ljudje dolgo časa z mano. Navežeš se nanje in oni se navežejo nate. V bolnišnici ni bilo pomembno, če kakšnemu pacientu nisem bik vŠeČ, tukaj pa je to drugače.« Ker Nevenka ljudi v domu videva vsak dan že več let. jih ima zelo rada, »Najbolj žalostno je. kadar kdo od mojih varovancev umre,« pove sestra Neva, »počutim se, kot da bi umrl kdo od domačih.« Seveda v domu doživlja tudi zelo lepe trenutke: »Najlepše je. kadar pridem z dopusta in so me varovanci veseli. Takrat vidim, da so komaj čakali, da pridem, in imajo zame vedno zelo veliko novic.« V domu v Žalcu imajo tudi dva kužka. ki razveseljujeta stanovalce. Sami skrbijo zanju, ju hranijo in vodijo na sprehod. Zanju zelo lepo skrbi tudi Erika Brati-na. ki v domu živi že skoraj 20 let. Sestra Neva o Eriki pove same lepe stvari. Ko jo skupaj obiščeva v njeni sobi, jo najprej toplo pozdravi, nato pa Se pohvali, kako lepo je urejena njena sobica. Tući Erika o Nevenki ne ve povedati nič slabega. »Sestra Neva zelo lepo skrbi zame in za druge v domu,« jo pohvali, »zelo dobro se razumeva in vedno jo pogrešam. kadar gre na dopust.« Erika mi nato zaupa Še, da se v domu zelo dobro počuti. Opravlja dela v delavnicah, obiskuje kuharske urice in sveto mašo, včasih pa si le spočije in poklepeta s sestro Nevo. KATARINA ŠUMEJ januar 2008 - POZOR, HUD PES Mesija Kakšen mesec ali dva nazaj je Celje pretresla ena največjih katastrof. Supra Stan se je namreč odločil, da bo del svojih strank obvestil o svoji nameri, da se jim odpoveduje. Seveda je bil to pravi mali miselni salto mor-tale. Da se namreč nekdo odreka kupcu, stranki kralju, je skoraj podobno trditvi, ki jo je več kot stoletje nazaj izustil Nietzsche - Bog je mrtev. Narobe svet. Kmalu zatem sem v nekem časopisu prebral mnenje nekega novinarja, ki je napisal, kako so bili ljudje ves čas kritični do teh upravljalcev, zdaj pa spet niso »cufridni«. Toda zgodba se nadaljuje, po odpovedi se je seveda treba ponovno dogovoriti, kdo bo upravljalec, če sploh, ker je pač v nekaterih primerih to nepotrebno. Slednje se recimo dogaja tudi v našem bloku in soseski nasploh. Po vsem tem sem začel o zadevi nekoD-ko razmišljali in v nekem trenutku se mi je zazdelo, da ima na nek način zadeva re-Uvozen značaj oziroma celo nešteto elementov metafizičnega. Spomnil sem se namreč, lh otma il .co m na enem od letnih vrtov pojasnjeval preostalim vernikom, kako zelo naporno je biti Mesija, oni pa so vanj zrli z objokanimi, obupanimi izrazi, očitno nauka niso povsem dojemali. Sčasoma je vendarle prišel njegov znak. Dejal je: »• Treba bo imeti rezervni skladi« Takoj smo sledili njegovi volji In viziji ÍQ v skladu z že znano doktrino čakali. Končno je prišla velika streznitev. Mesija se nam odpoveduje. Mesiji ni mar za nas! Viieni v neskončen NIČ smo spoznali, da nam Mesija manjka, kdo bo pazil na nas, kdo se nas bo usmilil, nam prisluhnil? Treba se je organizirati, zbrati malo versko celico, imeti sestanek. In smo se zbrali. Nekateri so že obupali, zatrjevali. da je svet materialističen, da je vse samo stvar denarne ekonomije, da se moramo znajti sami v tem neskončnem svetu. Nekateri so menili drugače, obstajajo tudi druge religije, drugi Mesije, Bog ni eden, več jih je, svet je politeističen. Celo različice tarife imajo, vzemimo cenejšega, se je glasilo mnenje. Ko smo večkrat ponovili seanso, nam je postajalo Jasno, da se počutimo krasno, da zaleže že to, da se pogovorimo, da smo pravzaprav osamljeni, da so nam s posodobitvijo sistema pro-tipoplavne varnosti odvzeli Še zadnjo možnost druženja, skupnega čiščenja kleti. Toda âiaj sê znova terapevtsko družimo in vedno manj je megleno, zdaj že vemo. zakaj se božanstva vedno prikazujejo v nekakšni megli. Toda morda je bil namen Mesije, da nas združi v to terapevtsko poststresno skupino? Mesija, hvaJa, da smo lahko vsaj luč plačevali preko tvoje položnice! novi±eclnil< www. no vited n ik.com Drugačen^ opažen^ »odštekancf »Če bi začel naštevati, kaj vse se mi je zgodilo v zadnjem letu in kaj vse smo naredili, bi ljudje rekli, da sem si najmanj 70 odstotkov vsega izmislil.« - »Gospodična, ful ste seksi, huda bejba, ampak nič ne bo. Sem gej.« Njegovo življenje so odri sveta. Na njih so se v sedemindvajsetih letih ustvarjanja zvrstile neštete produkcije, predstave, koreografije, režije in organizacije vseh večjih prireditev zadnjih let v slovenskem prostoru. Njegov ur-nik je resnično natrpan. Lani, po svetovni premieri njegove uspešnice Hiša 22, se mu je prvič v življenju zgodilo, da je bil razprodan pol leta v naprej. Da dela »osem dni v tednu in 25 ur na dan«, je zanj že nekaj običajnega in zdi se, da svetovni umetnik» plesalec. koreograf» stilist, vodja Studia za ples Celje • Plesnega teatra Igen ter Človek z izjemno energijo, večnim in nalezljivim nasmehom uživa prav v vsem, kar počne in kar ga obdaja. Igor Jelen je v svojem življenju prepotoval več kol Î60 držav, pri čemer jih vsako leto obišče vsaj petnajst. če le utegne, se zapelje na Dunaj, poleti v Pariz, London, New York, nedavno je užival na Filipinih, A se prav tako rad vrača v svoje gnezdo, v knežje mesto, ki ga zvesto predstavlja in promovira po celem svetu. Tako mu je lani ime Celja uspelo ponesti v ZDA, Veliko BrilaRijo, TUrčno» na Ciper, v Srbijo, E^ipt... >'Če bi začel naštevali, kaj vse se mi je zgodilo v zadnjem letu in kaj vse smo naredili, bi ljudje rekli, da sem si najmanj 70 odstotkov vsega izmislil,« pravi lgy. Leto 2007 je bilo zanj in za njegove plesalke resnično zapisano z velikimi črkami. S svojimi projekti ste gostovali v številnih državah» v svetu ste uveljavljen umetnik, a da bo vaša najnovejša celovečerna predstava Hiša 22 izbrana za svetovno premlero v New Yorku in malo za tem še za evropsko na Škot-skem, verjetno niste pričakovali. Kako vam je uspelo? Samo enkrat v življenju imaš to srečo, da le izbere svetovna selekcija. A poskusiti ni greh. Tako smo se s Hišo 22 prijavili na mednarodni festival v New Yorku, pri čemer je bil rok za prijavo 31. december 2006. Utrujeni od številnih nastopov smo zadnji hip posneli Hlm-ček o predstavi in o Plesnem teatru Igen in vse skupaj s prijavnico poslali v New York. In potem smo čakali. Po stotih dneh so nas preko elektronske pošte najprej obvestili, da smo prišli v ožjo selekcijo, ampak da to še nič ne pomeni. Na vse skupaj smo že malo pozabili, ko je čez en mesec spet prišla pošta iz New Yorka. V njej je pisalo, da smo izbrani za svetovno premlero. istočasno pa smo obvestili še škotski sloviti festival, da smo se s projektom Hiša 22 prijavili na new-yorški festival in da smo kljub temu, da smo zasedeni osem dni v tednu in 25 ur na dan, pripravljeni nastopili tudi pri njih. Škoti so nam odgovorili, da imajo festival zaseden do leta 2009, ko pa so izvedeli, da nastopamo v New Yorku, so nam še oni ponudili nastop. Tako smo imeli poleti najprej svetovno premiero Hiše 22 v ZDA, Čez nekaj dni pa še evropsko na škotskem. Kakšni so bili odzivi? Pojavili smo se na naslovnicah najbolj znanih svetovnih revij, naši plakati so viseli na Times Sque-reu, ljudine so jih skoraj raz^abili. Ibdi na Škotskem so na skrivaj trgali gledališke liste z oglasnih desk v gledališču. Res neverjemo. V Sloveniji se mi kaj takega še ni zgodilo. S Hišo 22 ste že gostovali tudi v Italiji, nedavno ste z njo nastopili na Malti in Cipru. Zakaj je še nismo videli v Sloveniji? Resnično mi je žal, da slovenske premiere celotne predstave Še ni bilo. Bili smo stoodstotni, da bomo Hišo 22 takoj po svetovni in evropski premieri konec lanskega septembra premiemo predstavili tudi v Sloveniji. Ampak, ko smo se vrnili domov, smo bili tako zasedeni. da skoraj nismo mogli dihati. Potem pa je prišla ideja, da Slovencem Hišo 22 pokažemo po koščkih, v vsakem kraju po nekaj minut. Hidi v Celju smo predstavili 13 minut Hiše 22 in kaj tako Čudovitega še nisem doživel Prišlo nam je čestital toliko ljudi kot Še nikoli. Slovenska premiera se je kar odmikala, a zdaj je njen datum končno določen. Odločili smo se, da Sloveniji premiero prihranimo za prav poseben dan - 17. marec. S slovensko premiero Hiše 22 bomo hkrati obeležili 70 let rojstva ikone baleta 20. stoletja Rudolfa Nureyeva. Večer bom poimenoval Rudolf... Memo-riandum. Dan pred premiero se vrnemo iz tujine, dva dni po premieri odpotujemo v Barcelono na svetovni festival plesa... Kaj pravzaprav je Hiša 22? To je moja glava. Številka 22 ni naključno izbrana, kajti ravno, ko je Hiša 22 nastajala, sem dopolnil 22 let statusa samostojnega umetnika. V hiši je 22 soban, v katerih se zgodi 22 zgodb ... In ta vaša 22-letna zgodba se je začela potem, ko ste pri devetnajstih letih kot prvi Jugoslovan plesali na Kubi za Fide-la Castra. Točno. O mojem nastopu na Kubi je jugoslovanska ambasada leta 1985 obvestila Beograd, ta pa takratnega ministra za kulturo Bojana Štiha. Tako so mi pred 22 leti kot najmlajšemu državljanu takratne 22-milijonske SFRJ odobrili sta-lusumetnika in sledili so odri sveta Vrniva se k Hiši 22. Kdo vse jo je ustvarjal? V predstavi nastopa tim odličnih sodelavcev. Prijateljica Tina Gore-njak je za predstavo podarila svoj glas. dramaturg Darko Lukič, ki je bil moj prvi ljubimec pred pemaj-scimi leti. mi je za darilo napisal cel libreto. Punce (plesalke Mojca Majcen, Bojana Mišič, Anka Rener, op. p.) so kar »dol padle«, saj niso mo^e verjeti, da nam bo Darko res (O za darilo napisal, Kostume je delal mlad kosiumograf Damir Rakovič, brat znanega nogometaša Ermina Rakoviča. 2 Erminom sva se srečala na izboru za mis Slovenije in mi je omenil, da ima brata, ki bi mi lahko pripravil skice za kostume. Rekel je, da Če mi bodo všeč, bo on donator neomejenega zneska za ko-siumografijo. Tako je Damir »šel« v usnje, kristalčke, vse je v belem, zelo osebno, zelo globoko, zelo nežno ... joj, kar kurjo kožo dobim, ko tole naštevam ... ampak res je lepo. Zaradi Rakoviča sem celo prvič v življenju dvakrat gledal no- gomet, ki ga sicer ne maram preveč (smeh). Govorite o kostumih. A na gledaliških listih so plesalke gole. Res je. A le na ^edaliških listih. Plesalke namreč na koncu predstave potujejo k angelom v neb^. Igrajo se s kovčkom, s katerim so prepotovale svoje življenje ... In ko gl&dalci pridejo iz dvorane, dobijo v roke gledališki list, na katerem so te čudovite fotografije Lidije Mataja. Ln to so sanje sanj, nebesa - lakšne bodo one, plesalke, ko ne bodo več v knežjem mestu in na planetu Zemlja. Igor Jelen se je rodil 21. julija 1965 na Reki in je po horoskopu tipičen rak. Po končani srednji tehnični šoli v Celju je v tujini nadaljeval Šolo za sodobni ples in koreografijo. Svoj plesni studio je ustanovil pri trinajstih letih, pri čemer je na plesnem področju aktiven že osemindvajseto leto. Status samostojnega umetnika ima 22 let. Za svoje delu je doma in v tujini prejel številna priznanja in nagrade. Kovčki se večkrat pojavljajo v vaših predstavah. In v vašem življenju. Ta kovček ima zanimivo zgodovino. Ko so Nemci med drugo svetovno vojno zaplenili imetje mojih starih staršev, dedka pa ubili, je kovček potoval z babico in mojo mamo iz Belgije v Sloverujo. Kasneje je kovček spremljal moja starša na poročnem potovanju, kjer sem ju s prezgodnjim rojstvom presenetil jaz. Torej sem že z rojstvom začel potovati. Potovanja in kovčki so močno zaznamovali moje življenje. Omenjali ste svojega prvega ljubimca. O svoji spolni usmerjenosti govorite odkrito, brez zadržkov. Da ste gej> ste javno priznali že pred desetimi leti, ko je bil pri nas 10 še velik tabu. Kako so ljudje takrat gledali na vas? Preden sem to javno povedal, mi je veliko prijateljev svetovalo, naj tega ne storim, saj se lahko zgodi, da mi bodo vsi zaprli vrata. V tistem času sem namreč veliko sodeloval z vrlci, šolami, A zgodilo se je ravno obratno. Takrat se je moj način dela spremenil ne za sto, ampak za tisoč odstotkov. Kar rwenkrai sem začel dobivati vse največje dogodke. Na začetku se je o tem veliko pisalo, pojavljal sem se na naslovnicah, v celostranskih intervjujih in bolj, ko so novinarji pisali o meni. več ponudb sem dobival. Resnično se je vse spremenilo na bolje. Ne vem. zakaj bi lagal ljudem in sebi. Mnogo lakih je, ki se skrivajo pred resnico in lovijo fante po savnah, internetu, kar je meni »čist mim«. PoglejteivCelju vsak večerna znanih lokacijah (v mesmem parku, pri Tkanim, ra Lopati...) Čaka dvajset, trideset priiaitih, ki jih t>oste odkrili. Zato se mi zdi brez veze karkoli skrivati. Jaz vedno odkrito povem, da sem gej. In se pošalim: »Gospodična, ful ste seksi, huda bejba, ampak nič ne bo. Sem gej.« Čeprav imam tudi »bejbe« zelo rad. Posebej, če so hudo urejene, seksi, nabile z emocijo in energijo, recimo kot Madonna, Tina G, manekenke, igralke ... s katerimi veliko sodelujem. Se ne ozirate na govorice? Kje pa! Bolj, ko govorijo, bolje je. Naj se govori! To ti da življenje, adrenalin. Če ne bi bilo slovenske »fovšije«, bi se že zdavnaj odselil iz knežjega mesta. Sam vem, kaj hočem in kaj si želim. Ves čas skušam uresničiti sanje sanj, ki jih sanjam. Zelo rad imam potovanja, morje, sonce, svoje belo modro kraljestvo v Piranu. Veliko mi pomeni bili drugačen, viden, opažen, »od-štekan«, morda malo poseben. Zdíte se mi tip človeka, ki uživa v življenju in ga zajema z veliko žlico. Neskončno rad imam razvajanja. Na svojih potovanjih sem, če je le možno, nastanjen v luksuznih hotelih s petimi ali šestimi zvezdicami. Uživam, da mi strežejo. Rad si privoščim zabavne avaniurice, ljubim nočno življenje, »šoping« na ulicah svetovne mode... Ljubim življenje. BOJANA AVCUŠTINČIČ Foto: LIDUA MATAJA Mladi so bili navdušeni predvsem nad trgovanjem s placilniml karticami m iimenjavo poslovnih izkušenj. V celjski dvorani Golovec seje bohotilo kar 55 stojnic mladih podjetnikov. »Zaresnoff trgovanje Da gre za največji sejem mladih podj^nikov. govori poda- »Tretji mednarodni sejem tek.da sejevCeljuvsredozbralovečkotlSOOobiskovaicev, učnih podjetij je pokazal, da di>akov šol ekonomske usmeritve iz vse Slovenije ter iz tuji- sejem prerašča v nekdklen fe- ne. Razstavljajo je kar 55 učnih podjetij. stival mladih podjetnikov,« je Pravljični kotiček v celjski bolnrinict V bolnišnico t je naselil škrat Nov dom in pravljico so škratku pomagali najti predstavniki družbe Henkel Slovenija in Skupine Itiš. V veselje bolnih otrok so ga naselili v pravljični kotiček pediatričnega oddelka celjske bolnišnice. Humanitarna akcija Henkla zaščitni znak akcije škrat, Slovenija in Skupine "Hiš Naj škrat najde svojo pravljico se je v sredo uradno iz trgovin preselila med hospitalizirane otroke v 12 slovenskih boini-ánicah. Sredscva, zbrana ob prodaji določenih izdelkov in otroških promocijah, so namenili za ureditev posebnih igralnih količkov. Vse krasi igralnice pa so bogatejše Še za pohištvo, igrače in knjige. Svoje zadovoljstvo z uspehom akcije so v celjski bolnišnici izrazih direktorica družbe Henkel Slovenija Melita Ferlež. generalni direktor Skupine IbŠ Aleksander Sve-telšek in direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marijan Ferjanc. VkotiČku.kjerjesvo-je domovanje našel pravljični škrat, so bili po besedah predstojnice pediatričnega oddelka mag. Lidije Vučajnk doslej računalniki, ki so svoje odslužili. »V teh desetih dneh, kar imamo urejen količek, se je otrokom izredno prikupil in jih je kar težko do-biti iz njega.« Vseeno pa otrod upajo, da škratek nekoč svoj pravljični kot opremil še s kakšnim računalnikom. STO. foto: SHERPA povedala Viljana Brinovec. vodja slovenske centrale učnih podjetij s sedežem v celjski srednji ekonomski šoli. Mladi so imeli ponovno priložnost pokazati, kaj so se naučili pri predmetu učnega podjetja. Kreativnost in izvirnost sta šteli pri oblikovanju katalogov in pripravi razstavnih prostorov, ki so vsako leto bolj atraktivni. Centrala učnih podjetij v vlogi banke je poskrbela, da je bilo mogoče s poseb-nin^ plačilnimi karticami tudi »čistozares« trgovati, kar je dijake še posebej navdušilo. Na delu je bila tudi strokovna komisija, ki je podala ocene najboljših učnih podjetij, delo mladih so ocenjevali Breda Obrez Preskar iz uprave Celjskih sejmov, Vanja Vrstovšek iz Regionalne razvojne agencije Celje, in Vesna Lejič iz marketinga NT&RC. Učna podjetja so se pomerila v treh kategorijah; najboljši katalog je izdelalo uâio podjetje Ledeni«) Srednje ekonomske in poslovne Šole Koper, ki je bDo hkrati izbrano za zmagovalno učno podjetje sejma. Drugo mesto je zasedlo učno podjetje Zvezda Poslovno-ko-mercialne šole Celje. Srednja ekonomska Šola Celje seje najbolje odrezala pri urejanju razstavnega prostora, saj sta podjetji Užitek In Še bi osvojiH prvi dve mesti. Z najboljšo celostno predstavitvijo podjetja pa se lahko pohvali Ko zakruli iz Nove Gorice. Vsako leto se sejma udeležuje več gostov in mjine, tokrat je organizator, Srednja ekonomska šola Celje, gostil dijake in mentoijes Hrvaške, iz Avstrije in Nemčije, sejma pa so se udeležili tudi predstavniki centrale učnih podjetij s Slovaške. PM, foto: aS A BREZPLAČfM PROMFTNI TIUEFCN RADIA CfUE OOVCTNlèKA IN ''.lOLVENČNA PrSAaN> razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA m/i Od kandidatov pričakujemo: - vsaj 7 letdelovnihizkulenj v računovodstvu - dobro poznavanje SRS in davčne zakonodaje • vestnost, natančnost, samoiniciativnost - osnovno poznavanje računalniških okolij Nudimo: - delo v mladem, dinamičnem kolektivu - stimulativno plačilo - možnost dodatnega izobraževanja, strokovnega in osebnostnega razvoja Pisne ponudbez avljenjepisom, natančnim opisom delovnih izkuÂenj in ustreznimi dokazili pričakujemo do 10.2. 2008 na naslovu Odvetniška In insolvenčna pisama Borut Soklič. Ljubn Ijanska c. 11. Celje. OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELiE vabimo k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008 - 2009 Vpis bo potekal v naslednjih dneh: - PONEDELJEK, 4. FEBRUARJA2008, OD 14.00 DO 18.00 - SREDA, 6. FEBRUARJA 2008, OD 9.00 DO 14.00 - ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 2008, OD 9.00 DO 14.00 • Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2002. • Starši vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okoHšem, v katerem prebivajo. 1. osnovna šola Celje. II. osnovna šola Celje, lil. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje» Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Frana Rosa, Osnovna Šola Lava, Osnovna šola Ljubecna Št. 7 - 25. ianuar 2008 Noví blokz71 neprofi^imí stanovanji v soseski Novi trg naj bi bil, tořavam pri financiranju gradnja navkljub, vseljen septembra. Stanovanj ni nikoli dovolj Na listi upravičencev v Celju vselej ostane okoli 300 čakajočih Celjska družba Nepremičnine, ki ima v lasti okoli 2.200 neprofitnih stano-van). je po zadnjem razpisu za dodelitev novih neprofitnih stanovanj v občini na listo A uvrstila 326, na listo B pa 25 upravičencev. Pred kratkim so objavili tudi prednosti listi upra* vičencev in okoli 85 se jih lahko nadeja» da bo njihov stanovanjski problem rešen še letos. Letos bo na razpolago okoli 70 novih stanovanj, nemogoče pa je napovedati, koliko jih bodo Nepremičnine pridobile Se po izvršenih de-ložacijah listih najemnikov, ki ne plačujejo najemnin ali pa so moteči za sosede oziroma stanovanja uničujejo. 2e zdaj je torej jasno, da tudi letos stanovanj za vse, ki so upravičeni do rešitve stanovanjskega vprašanja, nebo dovolj. Na vsak nov razpis se prijavi veliko prosilcev in približno sto jih izpolni vse zastavljene kriterije. Spisek upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj se lako vsako leio ustavi okoli Številke 300. V Danica Dobeiiek Nepremičnine letos zaključujejo gradnjo stanovanjskega bloka v naselju Novi trg. Pri tem ne gre brez zapletov. S približno petino vrednosti celotnega bloka gradnjo sofinancira nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 20 stanovanj v tem delu bo zalo v celoti prilagojenih za uporabo starejšim osebam in invalidom. Toda pri sofinanciranju se zaradi nekaterih odprtih vprašanj Še zapleta in trenutno še ni jasno, če sploh gre JAVNB HAPRAVS. do.o. TeMfSKa e. 4& 3000 Celje T^: 098 3 42» 64 00 Fax: •366 3 425 64 12 lnto^avn»-ndpaive.$i «wiv.jêvn^nopfvve.Bi NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohlHvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) za skupno naložbo. Preostanek bloka naj bi po sklenjenem dogovoru polovično sofinancirale celjske Nepremičnine in republiški stanovanjski sklad, ki pa je od pogodbe odstopil. Nepremičnine so sicer pridobile 10 odstotkov potrebnega denarja preko nepovratnih evropskih sredstev» a to je premalo. Kljub temu so odločeni, da bodo naložbo, ki je v sklepni fazi, saj je nov blok že skoraj pod slreho, izpeljali sami. Pomembno ob lem je, da so upoštevali potrebe in želje upravičencev, ki želijo manjša, a vseeno večsobna stanovanja. Direktorica Nepremičnin Danica DoberŠek pravi, da so v enako velikem bloku kol je njihov zadnji, vseljen lani, namesto 46 dobili 71 stanovanj. Tudi v prihodnje bo politika družbe takšna, da bodo gradili več manjših stanovanj na manjši kvadraturi, ki pa bodo vseeno imela po več sob. í>Da-našnjim polrebam prosilcev prav nič ne pomaga 80 kvadratnih metrov veliko eno-sobno stanovanje,« pravi Do-berškovd. Stanovanja v novem bloku so že razporedili po sprejeti přednosu listi A in B. »Kljub vsem težavam, bodo nova stanovanja vseljiva septembra,« zagotavlja Do-berškova. Na ta način naj bi stanovanja dobilo letos nekaj Čez 60 upravičencev z liste A in vsi upravičenci z liste B, skupaj bodo torej rešili okoli 85 primerov. To pa žal vrste čakajočih na.stano-vanja ne bo skrajšalo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Dom iz naftalina Obujena obtožnica proti županu Bojanu Šrotu zaradi suma nevestnega dela Državna tožilka Barbara Brezigar naj bi po opravljenem Izrednem nadzoru v enoti tožilstva v Velenju poskrbela, da je tožilstvo v Krškem na celjsko sodišče ponovno vložilo obtožni predlog proti celjskemu županu Bojanu Šrotu zaradi suma nevestnega dela pri prodaji kina Dom. O aferi kino Dom smo velikokrat poročali, a jo vseeno na kratko obnovimo. Župan Šrot naj bi ravnal malomarno in zanemarjal svoje dolžnosti, ko naj bi omogočil takratni vodji občinskega zavoda za planiranje in izgradnjo (ZPI) Moniki Sečnik najprej nakup propadlega kina Dom in zatem njegovo prodajo Aleksandru Jančarju za nižjo ceno od kupnine. Sporne naj bi bile kar štiri naročene cenitve, ki se med seboj močno razlikujejo. Srot je ob dogodkih tistih dni ogorčeno komentiral, da v službi pač ni malomaren in če kaj, je storil napako, ko je takratni vodji ZPl po svojih besedah dal upravljati letalo, medtem ko ona še avla ne zna voziti. Policijsko ovadbo je najprej obravnavalo celjsko tožilstvo, ki jo je zaradi zagotovitve objektivnosti prepustilo velenjskemu, to pa jo je zavrglo. Nenadoma se je ta ponovno pojavila kot oId-tožni predlog iz krškega tožilstva. In to prav v Času, ko se, tudi po potezah celjskega župana kot novega predsednika Slovenske ljudske stranke, v koaliciji ne gledajo več najbolj prijazno. In ko Šrot v spreç z obrambnim ministrom in predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem odločno nasprotuje prodaji državnih lastniških deležev v Telekomu in zavarovalnici Triglav. Ker ima Janša s Šro-tom Še neporavnane račune, tudi zaradi spora z njegovim bratom Boškom glede prodaje državnega deleža v Mer-catorju Pivovarni Laško, lahko opazovalci dogajanj vidijo obujanje že zavrnjene obtožnice kot nov poskus zaostrovanja med predsednikoma strank, ki sta v vladni koaliciji. Kam vodi Šrolov scenarij in kam Janšev, bomo videli prav kmalu, a zaneslji- vo sta obe strategiji že del predjesenske državnozborske volilne kampanje. Pri tem Bojan Šrot pravi: »Vsebino težko komentiram. Moja vloga v zgodbi je zgolj ta, da sem za posel pooblastil takratno vodjo oddelka. Celotna zgodba je že kar tragikomična. Najprej zaradi objektivnosti prestavijo zadevo v Velenje, potem obtožni predlog tožilec vrže v koš, potem generalna tožilka odredi strokovni nadzor, ker ona ni politična in to najbrž naredi z vsemi ovrženimi obtožnimi predlogi. Potempre-da obtožbo nekemu drugemu tožilstvu... Zadeva Še komentarja ne zasluži...« BRANKO STAMElClC www. radio ce lje.com Sedaj vi odločate, kajje v akciji! V katalogu "Mojih 10 najljubših" najdete več kot 80 izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi več kot 40 % cenejel Izberite in izrežite vaših 10 najljubših. S Tuš klub kartico jih aktivirajte na blagajni najkasneje do 1.3.20081 Več kot 3 mesece bo tako vaših 10 najljubših izdelkov v akciji samo za vas! Akcija velja samo v îui marketih in supenndrketih ter ne veljd v Tulevih fran^iznlh proddíairiah« C&CTu^ drogerljah Lepota in zdravje terTui Oillh. Ve^ informaci): WMV^.tUS.SÍ ŽALEC i VELEHje \ POLZELA | Manj črn vodni scenarij V ministrstvu za okolje in prostor bodo za Drešinjo vas, Petrovče in del Levca omilili vodovarstveno uredbo Med krajani Levca, Dre-Šinje vasi ui PetrovČ je minule dni vrelo, saj so bili neprijelno presenečeni o predlogu Uredbe o vodo-varstvenem obmoiju (W0) za vodno telo vodonosni-kov Savinjske doline. V de-lu žalske občine bi sprejem te uredbe, ki so jo pripravili v ministrstvu za okolje in prostor (Mop), praktič-no onemogočil razvoj in posledično postopno umiranje, so prepričani krajani. Kakor pa kaže, so predstavniki Občine Žalec na torkovem sestanku uspeli prepričati predstavnike Mopa, da bo za W0 v KS Petrovče in Leveč veljala milejša uredba. Po prvotno predlagani uredbi bi večji del že omenjenih krajev iz žalske občine sodil v W0 kar pomeni najožje in najstrožje območje, V krajih bi bila onemogočena novogradnja stanovanjskih stavb, zaradi uredbe pa bi bilo okrnjeno Krajane Levca. ki razmišljajo o Odboru CI, ne moti samo W0, temveč še vedno sprašujejo, kdaj se bo uredil nasip, ki bi Leveč varoval pred visokimi vodami. Se večji problem je, zaradi premajhnega propusta za potok Ložnico, povzročila obvoznica med letališčem in Medlogom. ^ .1 T, ' » • 'V.'»«»» \y , 4 Vi ■ 'L Vodovarstvw» področje tudi delo na kmetijah. Kot menijo krajani, bi bil praktično prepovedan (udi infrastrukturni razvoj. Tudi zato se v Levcu pripravljajo, da bi ustanovili Odbor civilne iniciative, da bi lažje uveljavili svoje pravice. Zadovoljni s sestanka Vendule pa se je že v torek zgodil sestanek v Ljubljani pri državnem sekretarj u Radovanu Tavzesu, ki so ga, vsaj po besedah župana Lojzeta Posedela, Žalčani zadovoljni zapuščali. »Delovni sestanek je bil uspešen, saj smo predstavnike Mopa prepričali z našimi pripombami, da varianta uredbe, ki zelo drastično posega na območje Levca» Pe-(rovč in Drešinje vasi, ni sprejemljiva. Pripombe na uredbo so podali tako v vodsîvili KS kot kmetje in pridelovalci. Obljubljena in pripravljena je blažja varianta, ki je sprejemljiva za vodstvo občine in strokovne službe. To varianto bomo predstavili po 7. februarju, zagotovo pa jo bomo pred jammi obravnavami, ki bodo konec februarja, še dodatno uskladili.« Po zdaj doseženem dogovoru naj bi v prvem, najstrožjem režimu W0 oslal le Še del Levca oziroma polovica naselja Leveč in del kmetijskih poviSin, vse ostalo pa bi sodilo v drugi in tretji režim, ki sta blažja 1er dovoljujeta novogradnje in kmetijsko proizvodnjo. Glede novogradenj se bodo odločali v krajevnih skupnostih, za kmetovanje pa bo potrebnih nekaj soglasij, ki pa niso bistveno strožja kol na drugih ob-močjih. Kot jenapovedal žalski župan. bo konec februarja še zakonsko določena javna obravnava uredbe, kjer pa ne pričakuje večjih pripomb. »Določila oziroma odprte probleme bomo uskladili tako s KS, kmeti kot podjetji s tega območja, vseeno pa bo tudi na javni obravnav! še moč odpreti kakšno dilemo.« US, foto: GK Tisoč pohodnikov za zdravje Planinsko društvo Polzela je minulo soboto pripravilo že 26. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Voden pohod se je začel na polzelski železniški postaji, kamor je pohodnike iz Celja pripeljal poseben vlak, veliko pohodnikov pa je prišlo na cilj na Goro Oljko tudi Iz smeri Andraža. Po besedah predsednika PD Polzela Zorana Štoka se je pohoda udeležilo približno tisoč pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Na cilju je vsak po-hodnik dobil v čast sv. Neže trdo kuhano jajce in Čaj, vreme pa je bilo pohod nikom naklonjeno. Posebni priznanji za udeležbo na vseh 26 pohodih sta prejela Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele, najmlajši udeleženec pohoda pa je bil dveletni Jan Vidovič s Ptuja. TT Z OBČINSKIH SVETOV Rento naj poravna država ŽALEC - Svetniki so soglasno sklenili, da naj država oziroma ministrstvo za šolstvo prevzame plačilo rente za Uroša Čeha. Gre za izjemno tragičen dogodek izpred let, ko se je na izletu Šolskega planinskega krožka ponesrečil učenec 1. OŠ Žalec Uroš Ceh, ki ga je nesreča zaznamovala za vse življenje. Pred leti sta ministrstvo in občina že poplačala del odškodnine, po novi sodbi pa bi morala ]. OŠ poravnali nesrečnemu učencu še rento, in sicer od leta 2005, Svetniki so na zadnji seji sklenili, da mora to obveznost prevzeti država. US Spet sporni odbori Zadnjo, ponedeljkovo sejo občinskega sveta v Žalcu so spet, milo rečeno» »popestrili« novoimenovani občinski odbori» ki so jih svetniki imenovali po spremenjenem razmerju moči oziroma potem, ko opozicijsko Partnerstvo za hitrejši razvoj ot>čine Žalec nima več veČine. Sicer so svetniki sprejeli vse predlagane sklepe, vendarle pa smo spet lahko prisluhnili precej neokusnemu besednjaku (da ne bo u^banja, gre za svetnika Andreja Ven-gusta, op. p.) ter opozorilom posameznih svetnikov, ki so opozarjali župana Lojzeta Posedela, da je vzel dogajanje v Žalcu v svoje roke. Sestavo odborov so namreč, na predlog ve^ne in župana, določili na dveh korespondenčnih sejah. Župan Posedel odgovarja, da gre po letu dni samo za spremenjeno razmerje moči. da pa so v odbore predvsem skušali vključiti tudi strokovnjake. Seveda se z novo sestavo ne strinjajo v vseh strankah, ki so izgubUe kar nekaj svojih predstavnikov. Kakor so opozarjali svetniki, je bila zamenjava izvedena precej čudno ter da ni Šio za strokovne, temveč politične menjave. TXidi zato so v opozicijskem partnerstvu zaprosili zunanje strokovnjake, da bodo preverili dogajanje ob imenovanju tako imenovanega Kviaza in zadnjih dveh korespondenčnih sejah. US Krožišče bi zmanjšalo število nesreč v Velenju še odmeva huda prometna nesreča, ki je minuli petek terjala človeško življenje. Nesreča se je zgodila v križišču pod velenjskim bazenom. V velenjski občini so ministrstvo za promet že večkrat opozorili na preobremenjenost tega križišča, kjer sta cesti, ki se stikata, v pristojnosti državnih organov. Iz prometne študije, ki jo je naročila MG Velenje, izhaja, da je lani, med enodnevnim štetjem prometa, križišče prevozilo več kot 28 tisoč vozil. Čeprav so Že pripravljeni načrti za ureditev krožišča, se realizacija po nekaterih podatkih vedno bolj oddaljuje. Kakor pravijo v Velenju, je regionalna cesta Arja vas-Velenje-Slovenj Gradec tranzitna cesta in prometno zelo obremenjena. Zato so ponovno pozvah vse pristojne, da v najkrajšem možnem roku aktivno pristopijo k ureditvi krožišča in s tem tudi preprečijo morebitne nadaljnje žrtve. US Za Smrekovec Na sinočnji skupščini Naravovarstvene zveze Smrekovec v Šoštanju so predstavili letak Ukrepaj zdaj ter film Za vzemi se za Smrekovec. V NZ se že nekaj časa borijo proti vsem, ki naravnemu okolju Smrekovca nezadržno zmanjšujejo ceno z neprimernim ravnanjem. V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev, ki se ne vozijo več samo po cestah, ampak tudi po planinskih poteh in brezpotjih, svoje poti pa utirajo v najbolj občutljive predele narave. S tem plašijo živali in motijo ljudi, zato v NZ Smrekovec pozivajo obiskovalce, naj v primeru, ko opazijo motorno vozilo zunaj ceste vnaravi, takoj pokličejo poUcijo. V letaku Ukrepaj zdaj je navedenih še več drugih nasvetov za Smrekovcu prijazen način obiskovanja. US Na Goro Oljko so se pohodniki zgrinjali z vseh smeri. novitednik wiArw.novitednik.com ŠENTJUR novi tednik Asfaltno bazo $i kot žogico že desetietje podajajo in&poktorati in ministrstva. Septembra 2006 jo ja obiskal tudi minister Gregor Virant. Na slikIzMirkom Kovačem. Asfaltna baza v »jubilejfc z legalizacijo Po desetih letih še brez epiloga - Kje se »mudi« dokumentacija? Enkrat asfaltna baza v Planinski vasi obratuje z dovoljenji, drugič prieurIja-jo vesti, da spet nima dovoljenj, slednjič izvemo, da ima uporabno dovoljenje« ne pa tudi gradbenega. In žoganje med republiškim oko Ij ski m inšpektoratom, sodišči in upravno enoto glede tožb, pritožb» sodb ter ukrepov se nadaljuje. Še konec lanskega letâ smo pisali o sodbi upravnega so* di§Ča, »ki je odpravila odločbo šentjurske upravne enote (o obnovi postopka in vnjem razveljavitve uporabnega dovoljenja) ter odločbo niini-strstva za okolje (n prostor«, Na okoliškem republiškem inšpektoratu in upravni enoti so nam to prevedli v bolj poljuden odgovor, iz katerega je bilo razbrati, da investitor Mirko Kovač razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem in da ima asfaltna baza pravno podlago za obratovanje. Istočasno je na upravnem sodišču še U'ajal postopek v zvezi z odpravo gradbenega dovoljenja. Dovoljenje je novembra 2006 odpravilo ministrstvo za oko-ije in prostor, investitor pa jezoperto odločbo vložil tožbo na upravno sodiSče. Dolga Je pot birokracije Pa se je spet zagnalo sodno kolesje. Tbdi zato so člani Civilne iniciative Planinska vas in somišljeniki novo leto dočakali nekoliko vzhi-čeno, saj so konec decembra prejeli sodbo upravnega sodišča. v skladu s katero naj bi po njihovi interpretaciji asfaltna baza izgubila gradbeno in posledično tudi uporabno dovoljenje. Čakali smo na iztek roka, 21- januar, do katerega naj bi s sodbo pristojne institucije seznanile Šentjursko upravno euoto in inšpektorat. Na inšpektoratu so nam zatem zatrdili, da so s sodbo seznanjenj in da je na njeni podlagi »odločba za odpra- Vsi na pustni karneval Vonj po krofih, glasba, trušč neverjetnih vozil in nasmejani obrazi bodo tudi letos napolnili laške ulice. Turistično društvo Laško in STIK namreč prihodnjo nedeljo prirejata že 10. Pustni karneval v Laškem. Karneval bo potekal po ulicah Laškega z zaključkom na Aškerčevem trgu, kjer se bodo maske tudi predstavile. Najtzvimejšim oziroma najboljšim maskam bodo podelili lepe nagrade. Pri čemer bo komisija ocenjevala le tiste pustne Šeme, ki se bodo na karneval predhodno prijavile. Casa za prijavo in izdelavo izvirne pustne maske imate še nekaj, saj bodo prijave v laškem Ticu zbirali še ves prihodnji teden. BA vo gradbenega dovoljenja postala dokončna in pravnomočna«. Vendar pa »ima investitor še vedno veljavno uporabno dovoljenje. Zaradi tega se šteje, da ima objekt vsa ustrezna dovoljenja, da se lahko uporablja«. Gradbeni inšpektor posledično naj ne bi imel pravne podlage za ukrepe. Je torej na potezi upravna enota? Načelnica Marjana MetliČar pravi, da jih je že dosegla novica, da je upravno sodišče zavrnilo tožbo investitorja zoper odločbo ministrstva za okolje in prostor, s katero je ministrstvo odpravilo gradbeno dovoljenje, in zavrnilo tudi njegov ponovni zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. A kje je dokumentacija? »Upravna enota Šentjur pri Celju uradno o tem še ni obveščena, ruti ji ni bila v zvezi z asfaltno bazo do sedaj vrnjena še nikakršna dokumentacija. Vsa dokumentacija je tako še vedno na upravnem sodišču oziroma na ministrstvu za okolje in prostor. Ko bomo dokumentacijo dobili, bomo v skladu z zakonom ustrezno ukrepali,« pravi Metličar-jeva in dodaja, da ima do takrat zvezane roke in si ukrepov ne drzne napovedati. Desetietnico bodo Icronaii s protestom Za vse vpletene strani jedo-kaj neprijetno, za pristojne institucije pa naravnost že »nehigiensko« dejstvo, da do- končnega odgovora o obratovanju asfaltne baze niso sposobne podati tudi po desetletju zapletov. «Napovem lahko tretji protestni shod, ki ga bomo pripravili ob desetletnici prve izdane odločbe za rušitev, ki ni bila realizirana. Zadevo bomo stopnjevali tako s številom udeležencev, kot z dokaznimi gradivi,« je odločna Mihaela Kotnik iz civilne iniciative. Še več, obetajo se tudi pritiski na nacionalni ravni. Prejšnji teden so se v Ljubljani sestal! številni predstavniki civilnih iniciativ iz vse Slovenije, ki zase pravijo, da se »borijo z agresijo kapitala na račun ogroženosti okoliškega prebivalstva pri pridobivanju gradbenih in okol j e-varstvenih dovoljenj«. Srečanja sta se udeležila tudi Kotníková in Boris Šuštar iz Civilne iniciative Aljažev hrib. Med drugim so sogovorniki opozarjali na neupoštevanje lokalnih skupnosri pri načrtovanju gradenj, namigovali pa so celo na nestrokovnost inšpekcijskih nadzorov. Civilne iniciativese zato nameravajo organizirati na nacionalni ravni ter združene pred-lagati zahteve za spremembe upravnih postopkov in zakonodaje. »Po desetletnih izkušnjah s Planinsko vasjo pa lahko ponudimo tudi pomoč tistim, ki v svojem kraju šele orjejo ledino,« dodaja Kotníková. POLONA MASTNAK Foto: MN Ziati možnar števiični zasedbi Znana sta letošnja dobitnika zlatega možnarja, ki ga Etno odbor Jureta Krašovca Možnar iz Laškega podeljuje za izjemne dosežke na področju entograiske dejavnosti. Ivanu Jelencu bodo zlati možnar podelili za uspešno večdesetletno delovanje na področju ljubiteljske kulture v KD Miklavž ter za strokovno in požrtvovalno delo pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar, kjer vestno opravlja tudi funkcijo podpredsednika. V društvu Miklavž je Ivan Jelene član glasbene sekcije, sekcije ohranjanja starih ljudskih običajev in dramske sekcije, v kateri je tudi uspešen režiser. Prav tako sodeluje pri urejanju etnološke zbirke v Muzeju Laško. Laška pihalna godba pa bo zlati možnar prejela na račun uspešnega 145-letnega neprekinjenega delovanja. Laška pihalna godba sodi med najboljše tovrstne glasbene sestave v Sloveniji, pri čemer ima na leto okoli 80 nastopov. Nastope laških godbenikov vestno spremlja mažoretna skupina, ki so jo ustanovili leta 1989. Dodatno popetritev pa je godba dobila z ustanovitvijo bobnarske skupine pred enajstimi leti. Zlata možnarja bodo podelili 1. februarja ob 18. uri na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem centru Laško. BA Uženite depresijo Skoraj ne najdemo človeka, ki v današnjem stilu in tempu življenja ne bi vsaj občasno bil brezvoljen, potrt depresiven. Po pripovedovanju babice (rodita se je na začetku prejšnjega stoletja), v njenih mladih letih nihče ni vedel za depresijo. Vedno je pripovedovala, da je to bolezen modernega časa. Ne moremo trditi, daje imela stoodstotno prav. Gotovo pa je danas depresija nadloga, ki pesti veliko ljudi. V našem centru verjamemo kitajski medicini, ki trdř. da je depresija posledica energijsko šibkega srca in \edvic. Tudi po našth izkušnjah se na mnogih energijskih tretma-jih. po nastopu reakcij srca in ledvic, ljudje izjemno dobro počutijo, dobijo visok duh. motivacijo za aktivnosti in ustvarjanje. Po naših izkušnjah ni priporočljivo prehitro poseči po antidepresivih. Čeprav ti lahko tudi pomagajo. Še posebej v začetni fazi in pri lažjih oblikah. Vendarle ta pomoč le začasna« saj korenin bolezni na ta način ni mogoče odstraniti. S časoma je potrebno doze antide presivov povečevati. Večje doze in dolgotrajno jemanje pa Škodi našim organom. Posledično smo manj odporni in hitreje zbofimo. Pri depresijah priporočamo zgodnje vstajanje. Najbolje še pred peto uro. V tem Času je še dokaj mirno in energija, ki potisnejo življenje v gibanje, so najmočnejše. Zato je dobro, da smo v tem času zunaj, se sprehajamo, tečemo ali pa telovadimo. Na ta način pospešimo cirkulacijo in dotok sveže energije ter odpuščamo staro energijo. Pljuča in srce se odprejo, počutje se zelo izboljša. Ko se vrnemo z jutranjega sprehoda in razgibavanja, se še pol ure sproščamo. To je odlična terapija proti depresijam. Sproščanje je priporočljivo še po stužbi alt Če imamo možnost tudi med njo in zvečer tik pred spanjem, ko že ležimo v postelji. Seveda se Je potrebno za doseganje resničnih rezultatov naučiti kvalitetnega sproščanja pri za to usposobljeni in-Štituciji. Lalje oblike depresije lahko z opisanimi ukrepi obvladujemo tudi sami. Izkoreninjenje težjih pri me rov depresije pa je mogoče le s pomočjo dobrega energijskega terapevta. I^a in Dušan Zgonik, vodji in svetovalca Centra za kvaliteto življenja SPIRALA SPIRRin LJUBUANA CEUE center za kvaliteto življenja 04V$30'888 www.spirala.org KLJUČ DO ZDRAVEGA. SReČNEGAtN USPEŠNEGA ŽlVUENJA GLAVOBOL NASVIDENJE Tečaj za odpravo glavobolov in migren Celje, 28.01.-01.02. 2008 Odpravite bolečine, opustite pn^tibolečinske tablete, nau6t6 se masaže glave in energijskega sproščanja m ŠMARJE P. J j PODĆtTHTEKi S komedijo med Šmarčane V Šmarju pri Jelšah znova živi gledališče - Gledališka skupina Era neuvrščenih s premiero predstave Vse zastonj, vse zastonj Kot vse káže, je gledališko življenje v Šmarju pri Jelšah v preteklem letu po već kot desetletju znova zaživelo. Predstave so ponudile kar tri amaterske igral-ske skupine. Potem ko so s predstavo Štajerc v Ljubljani smeh izvabljali Člani zasedbe Šmarski komedijanti (tretja ponovitev bo jutri ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah) in so Zvezde večera odigrale DrejČka in tri Marsovčke, je prišel Čas za Ero neuvrščenih. Skupino mladih, ki si je za krstno uprizoritev izbrala komedijo Davida Fo< ja Vse zastonj, vse zastonj. Aktivnosti Ere neuvrščenih so se sicer začele že v letu 2006, a prvemu sestavu zvezde niso bile naklonjene. Tako so lansko jesen sestavili novo ekipo, ki je v sebi skrivala toliko energije, da je predstavo po vseh vajah, spletih in zapletih vendarle pre- mi erno prikazala ŠmarČa-nom. Besedilo predstave so sicer nekoliko priredi h za šmarsko okolje, a ohranili bistvo, idejo zgodbe, ki je sicer nastala v 70. letih prejšnjega stoletja, a še danes, ob recimo vsesplošnih podražitvah, ohranja aktualnost. Mladi gleda iiščniki. vsi še študentje, so vadili dvakrat tedensko, ob petkih zvečer in sobotah ^uiraj, vsakič po tri ure, ko pa se je približevala premiera, so se termini vaj Še stopnjevali. Režijo je prevzel Denis Golež. «Če odštejemo obiskovanje gledaliških pred^ stav> sem začel gledališko kariero šele ob ustvarjanju le predstave. Veliko sem študiral in precej Časa posvetil teoriji gledališča.« Vaje so prinesle tudi druženje. Največ je bilo smeha, razlaga glavni igralec Marko Kovačevič. »Imeli smo tudi nekaj težav z zamujanjem. Zato smo skušali uvesti plačilo zamudni- ne, a se je potem tudi to izjalovilo.«^ Ko so že imeli veČino ekipe, }im je manjkal igralec, ki bi prevzel vlogo starca in grobarja. T^ko se jim je kot zadnji pridružil Ibmaž Žni-der. »Z Markom sva bila na pijači in med ostalimi intelektualnimi stvarmi, o katerih sva govorila, me je povabil k sodelovanju pri predstavi, In danes mi rù žal, da sem se priključil ekipi.« Maša Jazbec je igra IA v glavni ženski vlogi. '»Bil je nov izziv, zato sem bila pripravljena poskusiti. Našli smo se pravi ljudje, ki smo znali združiti zabavo in skušali v amatersko delo vlili profesionalni duh.« Barbara Romih je bila zadolžena za sceno^afijo in ko-stumografijo. »Domači se več ne sprašujejo, kje so lonci, kje so police, kje so srajce, ker je vse v gledališču. Enostavno smo porabili stvari, ki so ležale doma.« Tomaž hitro doda, da je imela Braba- Obsotelje v prestolnici Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je od včeraj, 24. januarja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je tudi predstavitev petih obsoteljsko-kozjanskih občin ter Razvojne agencije Sotla. Predstavljajo se v okviru Sončeve poii po krajih vina in zdravilnih vod, ki je ob meji s Hrvaško. Tako se je na razstavnem prostoru včeraj predstavilaObčinaKozje, skupaj s Kozjanskim parkom ter rezbarjem Markom Ko-stajnškom. Danes bo predstavitev Občine Rogaška Slatina, jutri Šmarja pri Jelšah ter v nedeljo Podčetrtka in Rogatca. Občine sodelujejo s predstavitvami svoje folklore, ljudske obrti, dobrot in vina. BJ A\yU(D SdDEli^ KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vpraia|te za vse ugednoiH, vse ostalo bomo uredili mi. Ob vpisu v lecaj CPP podarimo 1 uro praktične vožnje* Tečaj CPP A-, B-« D-, E- in H-kategorije v ponedeljek, 4.2.2008, ob 16. uri. Del zasedbe Era neuvrščenih ne smerskem odru (z leve): Barbera Romih, Tomaž Znider, Marko Kovačevič, Denis Golež in Masa Jazbec ra kar nekaj težav prt postavljanju scene. >»Za lepljenje tapet je uporabila lepilo, ki ni bilo primerno za lepljenje na iverno ploščo, Ko je že skoraj končala lepljenje, so začele tapete odstopati, zato je bilo treba postopek ponoviti z drugim lepilom.« Polna dvorana smeha In ko je napoâl trenutek premiere, so bili presenečeni- Odziv občinstva je bil nad pričakovanjem. Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna - z zasedenimi dodatnimi sedeži, nekaj komedije želj nih občanov pa je morajo celo ostati pred vratL A igrati pred polno dvorano ni lahko. Zlasti za amaterske igral-ce oziroma študente. Večina je prvič stala pred tako številno publiko. »Ob igranju smo imeli nekaj težav s smehom. V predstavi so namreč satirični d^iien-ti, ki jih moraš občinstvu podati z resnim obrazom. To pa je včasih težko,« prizna Maja. »Veliko dela je bQo. Nismo vedeli, kakšen bo odziv občinstva in ali se bo šalam sploh kdo smejal. A ko smo prišli na oder in seje obânswo smejalo, na trenutke tudi knDhotalo, je bil dober občutek.« In tudi režiser je bil z igralci po premieri zadovoljen, le kakšna besedna improvizacija ga je zmotila. »Res je čudež, da se v malem Šmarju pri tako omejenem številu ljudi najde takšna skupina, ki je pripravljena nekaj narediti.« CRNE TOČKE Do ponovitve, prva bo v bližnji prihodnosti v Šmarju. bodo zagotovo odpravi-U še kakšno napako, Razmišljajo tudi o gostovanjih, o kakšnem novem projektu pa zaenkrat Se ne. »Najprej se mesec dni ne smemo videti, potem pa lahko začnemo razmišljati o novi predstavi,« se pošali Barbara, vsi pa ugotavljajo, da je zdaj najhujše za njimi in da bodo pred ponovitvami bolj sproščeni. Med ljudmi v Šmarju se že sliši, da morajo mladi šmarski gledali ščni ki svojo pot nadaljevali in vsaj enkrat letno po-streči s kakšno novo predstavo. andre; krajnc Foto: katja dernovšek Nevaren Šmarski hram Mogočna poslovna stavba Šmarski hram, kjer je biJo nekoč poslopje s starodavno gostilno Habjan, Šmarju pri Jelšah oi ravno v ponos. Stavba od daleč ni videti tako grdo kot od blizu, kjer postaja vse bolj nevarna, opozarjajo bralci. Ponekod je dotrajana ograja odpadla, v notranjosti stavbe, ki je prazna že blizu eno desetletje, zamaka. Na stavbi $o tudi razbita slekla. V poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1982, je bila gostilna ter med drugim uprava nekdanjega trgovskega podjetja JeíŠa, ki je postalo last Mercatorja. Dolgoletni denadc-nalizacijski postopek je bil v jeseni končno zaključen, na vrsti je zahtevna ureditev medsebojnih razmerij med denacionalizacijskim zavezancem Mercatorjem in blizu desetimi denacionalizacijskimi upravičenci. Kdaj se bo končala agonija stavbe v središču kraja, ki si želi turističnega razvoja? BJ m VOJHIK II SL. KONJICE} WTAHJE | In Vojnik bo rešen! Začetek izvajanja protípoplavnih rešitev - Kdaj bo rešen tudi Arclin? štiri mesec po uničujoči poplavi se je v Vojniku začela dolgo napovedovana in s strani države že nekaj časa obljubljena gradnja protípoplavnih zaščit Te bodo rešile osrednji del Vojnika, spodnji del, posebej Arclin, pa bo ob večjih nalivih še trepetal. V teh dneh je del Vojnika, ki leži obHudinji, postal gradbišče. Po nekaj letih država nadaljuje gradnjo protipo-plavnih rešitev v osrednjem delu Vojnika, ki je v minuli ujmi dobesedno plaval pod vodo. Gradnja je bila že nekaj časa obljubljena, vroče se je nà prolipoplavne rešitve opozarjalo pred in med gradnjo novega trgovskega centra, Se posebej pa nekaj dni po poplavi» ko je minister za okolje Janez Podobnik povedal, da so z gradnjo ravnokar nameravali začeti. »Zdaj se je okoli dva milijona evrov vredna gradnja pro-tipopiavnih zaščil, ki bodo zajeleobmočje od brvi do domačije Kveder, le začela,« je zadovoljno povedal župan Beno Podergajs, »zaključena pa naj bi bila Še v prvi polovici letošnjega leta. Vzporedno bomo gradili Se meteorne kanalizacijske sisteme, ki bodo odvodnjavali vodo, ki priteče s Šlolnerjeve- Ob Hudinji v Vojniku gradijo protipoplavno zaščito. ga hriba. Te zaledne vode bi drugače udarjale ob nasip in poplavljale.« Hkratno bodo sanirali tudi obstoječe p roti poplav ne nasipe, ki premoženja ljudi v zadnji ujmi niso uspeli dovolj zaščititi. »Če bo potrebno {zadevo Še proučujejo), bodo ob nasipu zgradili še \Á. zadrževalno zaveso, ki bo dodatno ščitila v prime- ru visokih voda,« dodaja Po-dergajs. Kljub vsemu naštetemu cel Vojnik še nekaj časa ne bo poplavno rešen. »Po nasvetu države smo začeli načrtovati zadrževalnike na hudourniku, ki priteče s svetega Tomaža. T^ái to je namreč eden od pogojev, da bodo zgrajene protipoplavne rešitve dobro delovale. Še naprej de- Za šole in nov športni parle v konjiški občini nadaljujejo z naložbami v osnovne Šole. Zanje bodo letos porabili preko 500 tisoč evrov. S tem denarjem bodo dokončno odplačali dolgove za prenovo OŠ Ob Dravinji 1er plačali fasado za šolo v Žičah. Počasi pa že zaključujejo prenovo telovadnice ob OS Ob Dravinji, ki jih bo stala preko SCO tisoč evrov. Resorno ministrstvo bo za telovadnico prispevalo 106 tisoč evrov. Hkrati z zaključevanjem obnov bodo v občini začeli nov cikel. Pripravili bodo potrebno dokumentacijo za obnovo šole v Ločah ter začeli z izgradnjo Športnega parka OŠ Ob Dravinji. Nov športni park bodo Slovenske Konjice predvidoma dobile v dveh letih. Za letos načrtujejo komunalno ureditev zemljišča ter izgradnjo atletske steze, prihodnje leto pa Še preureditev obstoječega rokometnega in košarkaškega igrišča, novo odbojkarsko, asfaltiranje peščenih površin ob rokometnem igrišču, otroško igrišče, kros stezo in zelenice. Naložbo v Športni park so ocenili na več kot 700 tisoč evrov, ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport pa sta jtm že odobrila 170 tisoč evrov. V letošnjem občinskem proračunu so rezervirali 75 tisoč evrov za pridobitev projektne dokumentacije in gradnjo atletske steze. MBP Kaj čaka odsluženi Novi grad? Potem ko so se iz graščine Novi grad izselili varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, se za lastništvo objekta poteguje občina. V prostorskih planih je za to območje opredeljena zdravstvena dejavnost, ali bo to dovolj za prenos lastništva z države na občino» pa še ni jasno. Kot so nam pojasnili v ministrstvu za delo. družino in socialne zadeve, dogovori z www.novitednik.com Občino Dobrna v tej smeri sicer potekajo» vendar mora občina natančno izkazati javni interes, ki bi bil podlaga za pridobitev nepremičnine. Pogodba o prenosu nepremičnine v last lokalne skupnosti» je nična brez opredelitve javnega interesa. K pogodbi pa mora predhodno soglasje in pooblastilo za podpis podati še vlada. Za vračilo nepremičnine se potegujejo tudi potomci avstrijske družine Komposch. Vloga za denacionalizacijo graščine je bila šele v decembru zavrnjena z odločbo ministrstva za kulturo, podatka o pravnomočnosti pa še ni. RP lamo na prestavitvi Hudinje, saj je zaradi njenega nepravilnega toka ponavadi poplavljeno pokopališče. Nujno je tudi nadaljevanje nasipov v Arclinu. Ker gre v teh primerih za velike stroške, poskušamo te projekte spraviti v državne programe, kar pa ni ravno lahko»« je še dodal Podergajs. ROZMARl PETEK Obnavljajo kulturni dom in knjižnico v Ločah bodo letos zaključili obnovo kulturnega doma in knjižnice. Zamenjati nameravajo strešno kritino, okna in vrata ter obnoviti fasado. Z odprtjem novih knjižničnih prostorov bodo podaljšali tudi odpiralni Čas knjižnice. Ta je sedaj odprta dvakrat. potem bo trikrat tedensko in še eno soboto v mesecu. V novih prostorih bodo uredili tudi čitalniški in ra-čunabiški prostor, za najmlajše pa bodo uvedli pravljične ure. MBP BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Cesta Vitanje-Socka je zaprta v začetku januarja so v Vitanju začeli obnavljati most preko potoka Hudinja. Ker obvoza ni mogoče urediti, je cesta iz Vitanja proti Sockl zaprta za ves promet. V Celje je tako mogoče priti le po cesU čez Stranice. Tako bo predvidoma do začetka maja, ko bi naj bila obnova končana. Hudinjo lahko v tem času prečkajo samo pešci, za katere so uredili začasno brv. Obnova mostu bo stala 400 tisoč evrov, ki jih bo zagotovilo ministrstvo za promet. MBP Krvodajalska akcija v Ločah Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice in KO RK Loče vabita vse zdrave občane z območja Loč ter iz delovnih kolektivov Comet, Marovt, Kračun, osnovne šole, vrtca in drugih na odvzemkrvi, ki bo v četrtek, 31. januarja, od 7. do 11. ure v prostorih osnovne Šole v LoČah. Morda bo prav vaša kri nekomu rešila življenje. Pričakujemo vas! TF ř termotehníko toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje na področju razvoja« proh zvodnje in rnontaže toplotnih črpalk ter maniših hladilnih naprav. Strokovnostln inovativnost sta nasi vrednosti, ki ju uresničuje* mo do stranke in med sodelavci. Podjetje za nadaljnjo kakovostno rast potrebuje nove ambiciozne in motivirane sodelavce za delo na zelo perspektivnem področju izrabe obnovljivih vin^v energije. Nove sodelavce vabimo na naslednja delovna mesta: I. PRODAJNI INŽENIR - za načrtovanje sistemov in izdelavo ponudb za ogrevanje« hlajenje ter klimatizacijo s poudarkom na toplotnih črpalkah - vodenjezahtevnejšihmontažnaterenu - svetovanje strankam, izvajanje ogledov ter šolanje monterjev - sodelovanje a projektanti, izvajalci in ostalimi institucijami s področja ogrevalnih ter hladilnih sistemov IL KOMERCIALIST - prodaja naših proizvodov in storitev • izdelavaprodajnih planov in spremljanje realizacije • promociiske in sejemske akti^osti - navezovanje poslovnih stikov • svetovanje strankam in izbira optimalnih rešitev IIL MONTER • izdelavatoplotnihčrpalK ln hladilnih naprav v delavnici, z občasnimi montažami na terenu iV.SESTAVUALEC - enostawejše proizvodno - montažno delo v delavnici Od vas pričakujemo: Pod 1:6, aii 7. stopnjo izobrazbe strojne smeri {energetik). Zaželena je nekajletna praksa s področja projektiranja atitrzenia, računalniška pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega ali angleškega jeaka. Pod II: 5. stopnjo izobrazbetehničneali ekonomske smeri 2 izkušnjami pn'^enju ogrevalne, sanitarne ati podobne tehnike, računalniško pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega angleškega jezika. Pod III: 4 ali 5. stopnjo izobrazbe monter hladilnih naprav, monter ogrevalnih in vodovodnih sistemov. Zelenaje vsaj dveletna praksa, vestnost pri delu in pripravljenost za nadaljnje izobraževanje. Pod IV: nekvalificiran mlajši delavec z nekaj izkušnjami na kovinarskem področju, vestnost pri delu. OMOGOČAMO: - prijetno kreativno in ureieno delovno okolje v mlađem kolektivu ' samostojnoindinamičnodelo - moâ^ost strokovnega izobraževania in napredovanja - vamo zaposlitev (oo preskusni dobi tudi za nedoločen čas) • dobre osebne dohodke z možnostjo dodatne stimulacije Prijave $ svojimi podatki in kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov: Tenno-tehnika, d.o.o., Oriavas 27/a, 3314 Braslovče, do 15. febnjarja 2008. m Poezija je način življenja Brna ŠUmpe 2mavc, priljubljena otroška pesnica in pisateijica, je bila gostja v Levstikovi sobi v Celju. Predstavila je svojo zbirko pesmi z naslovom Sinjebradec. Knjiga je izšla lani pri književnem društvu Hiša poezije v zbirki Poetikonove lire. Bina Štampe Žmave je na literarnem večeru opisala svojo najnovejšo zbirko, spregovorila pa je tudi o svojem življenju in izkušnjah, ki so vplivale na nastanek teh pesmi. »Pravijo, da je to doslej moja najboljša knjiga poezije,« jepovedala pesnica, »»nevem, ali to drži, upam pa, da je res.« Zbirka govori o samoti, s katero se v življenju vsi soočamo, ko spoznamo, da smo minljiva in kratkotrajna bitja. Naslajala je približno eno leto. Naslov Sinjebradec predstavlja pravljični motiv. Bini je ostal v spominu iz srednje šole, ko so obravnavali to pravljico. Sinjebradec je bil moški - volkodlak, ki je umoril svoje žene, ko so vstopile v prepovedano sobo. »Gre za metaforiko, ki me je očarala,« je razložila pesnica, »motiv je pravljični, a tu ne gre za pravljico. Gre za tipičen moški svet, ki je zelo drugačen od ženskega. Nisem se zavestno odloČila za ta naslov. Ko sem napisala prvo pesem, se mi je zdelo nemogoče, da bi zbirko poimenovala kako drugače.« Bina je začela pisati pesmi pred toliko časa, da se lega skoraj ne spomni več. Ne more opredeliti, za koga raje piše, za otroke ali odrasle. »Preprosto greš skozi življenje.« je povedala, »stvari se te dotikajo, vidiš jih in čutiš. Nekatere te najdejo same, dnige najdeš li. Po svetu hodiš z odprtimi očmi in ušesi. Potem pridejo stvari k tebi.« Poezija je njen način življenja. Pri tem si ne more pomagati. Preprosto se ji zgodi, da se ne zna izrazili drugače kot skozi pesmi in poezijo. Bina tudi strukturo knjige vedno sestavi sa- Bina Štampe Žmavc pravi, da ja poazijs njan način življenja. Pogosto S8 ne ina izraziti dnigace kot s pesmijo. ma, saj ji je zelo pomemben vrstni red pesmi. Zbirka pesmi Sinjebradec je nastala iz njene osebne izkušnje» ki jo je presegla s tem, da je to upesnila. Pred nekaj časa se je znašla na dnu življenja. Takrat ni mogla pisati, saj meni. da bi takrat lahko upesniia le sentimentalne stvari, za katere pa nima posluha. Najprej je želela bolečino otopiti, zato je v tistem času raje brala. Šele kasneje, ko je lahko na bolečino pogledala z razdalje, je zaživela poezija, »Ko sem pisala te pesmi, sem se počutila zelo izgubljeno,« je na literarnem večeru zbranim zaupala Bina, »to knjigo še zdaj nerada vzamem v roke in jo težko berem.« Pesnica in pisateljica zdaj že pripravlja novo pesniško zbirko za otroke, ki pa bo namenjena tudi odraslim. V tej zbirld bodo zapisane pesmi, v katerih bodo postavljena temeljna vprašanja o svetu. Nanje pa bo odgovarjala poezija, KŠ Rotary klub Celje se Je z eno izmed svojih akcij nedolgo nazaj ponovno izkazaf. Na pomoč je priskočil družini Pirâ, ki ji finančne težave na žalost niso tuje. V času Številnih podražitev in vse večjega števila finančno šibkejših so tovrstne akcije veČ kot dobrodošle. Štiričlanska družina Pirš iz Poljčan je dve leti nazdi ostala brez očeta in moža. Čez noč so sami ostali mamica in trije otroci -najmlajši med njimi je bil takrat star komaj^ da nekaj mesecev. Poleg vzgoje treh otrok se mora mamica spopadati tudi z vse večjimi finančnimi težavami. Stroškov je vse več - krediti, šolske potrebščine, oblačila, mesečne položnice ... Rotary klub Celje, ki sicer vedno na začetku teta izbere družino, ki )i namerava pomagati, je to pot roko v pomoč ponudil družini Pirš. Zanje so poleg materialnih daril zbrali tudi 1000 evrov. ki bodo Pirsevim vsaj malce omilili finančno stisko. Družini Pirš sta 1000 evrov in nekaj darilc izročila člana Rotary kluba Celje Franci Pliberšek, sicer predsednik kluba, fn Marijana Kolenko. Mlačen džez Improvizacije pihalca Sabirja Mateena pustile občinstvo hladno Ljubitelji džeza so v Celju po koncertu ameriškega džezista Sabirja Mateena ostali razočarani ali vsaj neprepričani. Ameriški pihalec je brez spremljave, brez kakršnega koli ritma ali ozadja kot zaprisežen predstavnik Improviziranega tako imenovanega iree džeza preigraval tone na flavti, klarinetu in saksofonu. Razen teliničnega znanja ni pokazal prav veliko. Toni, ki jih je izvabljal iz pihal, so ostaii ne nek način nedorečeni. Že res, da prav veliko nastopov glasbenikov» ki bi se ukvarjali le s svobodnimi oblikami džeza v Celju, doslej nismo videli in slišali- Toda vrhunski džezisti se poigravajo z melodijami, ki jih obračajo in sprevračajo, a vendar jih je, vsaj običajno, mogoče razbrati- Tokrat ni bilo tako. Koncert je mnoge spominjal bolj na zvoke, ki jih slišijo, kadar se pihalci ogrevajo pred nastopom. Nekaj lestvic, tu in tam vsaj poskus kakšne melodije, sicer pa sprehajanje po tipkah- Mateen je sicer uveljavljen glasbenik na newyorš-ki free džez sceni. Pogosto sodeluje tudi v različnih priložnostnih zasedbah, zlasti pa veliko snema. Tako je bilo tudi v sredo zvečer v Celju, kjer je (ob podobnih dogodkih v Trstu in Ce- lovcu) snemal svoja prei-gravanja za neko neodvisno založbo. Ali bodo njegovi nastopi kdaj ugledali luč sveta tudi na kakšnem od nosilcev zvoka, pa za zdaj ni jasno. Po koncertu ostaja vprašanje, ali smo doživeli večer, ki ga nismo znali dojeli ali pa Mateenove improvizacije vendarle niso dovolj prepričljive- Za večino prisotnih je bilo vse slišano bistveno premalo- Zato še enkrat vprašanje: je to, da si črn, da prihajaš iz Amerike in da igraš pihala že dovolj, da si tudi odličén dže-zist? * BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ameriški pihalec Sabir Mateen s svojo improvizirano glasbo brez spremljave v Celju ni prepričal. OCENJUJEMO Različnost kot enotnost sloga Do začetka februarja v Savînovem likovnem salonu v Žalcu razstavlja izbor svojih novejših del Tomaž Milač iz Celja^ Mlad slikar in grafik, ki je pred nekaj leti diplomiral na Visoki $oli za slikanje in risanje v Ljubljani, razvija likovni izraz, ki ima številne posebnosti, kijih tudi sicer prepoznavamo v produkciji postmodemizma. Predvsem lahko govorimo o spajanju slogov, ki imajo svoje izhodišče v raznih tokovih dvajsetega stoletja, avtor pa jih na svoj način nadgrajuje. Kajti če je bila v preteklem slikarstvu - govorimo o času do devetnajstega stoletja - pnsofTia le ena slogovna smer u posameznem obdobju, je novejši čas to prakso bistveno spremenil. Likovni razvoj se spreminja v desetletjih in vsako vsebuje več směň, ki se dopolnjujejo in razvijajo vzporedno. V Milačevih novejših delih najdemo komponente nadrealizma, pop arta in tudi uíičnih grafitov. V njegovi mrerpre-laciji omenjene produkcije ne gre za neposredno povzemanje, temveč ima vsako delo lastno koncepcijo, v kateri najdemo specifično dojemanje Časa, Skozi to likovno izrazoslovje se srečamo z govoňco, ki ima tako socialen kot intimen značaj. Uporništvo mladeniča se srečuje s konvencionalnim dûjetjem družbe poznega kapitalizma, ki jo zavrača, hkrati pa ve, da je to prostor, v katerem se nahaja in ki mu mnogo daje. Ponuja mu udobje, hkrati od njega zahteva prilagajanje in razumevanje nasprotij novejše družbe. Takšna nasprotja poskuša Milač prenesti tudi v svoja dela. Ker ve, da so nasprotja med posameznikom in skupnostjo trajna, ludi njegove slike zajemajo zgodovino kot sinhroni seštevek dogodkov, kjer Čas izgubi svoj pomen in so pomembne le posamezne situađje. Kot slikar ima to prednost, da jih lahko izbira in poljubno nanaša na platno. A kadarkoli se vrača v antiko, modernizem ali kič, vedno gre za opis tistega. kar se nahaja tukaj in zdaj. kot delček njegove in naše realnosti. BORIS GORCJPlČ JoM ZAKLAD POZABUENH: KNJKASKRIVNOSn 124fnin., (National Treasure: Book fif Soprats), akcijska pustolovščina Režija: Jon Teriditaub Igrajo: Nicolas C^ge. Justin 6art-ha. TyBurra]!. Crislian Comago. Ali Cd Capsola. Ed Harris Že v Planetu Tiis! Doma izdelana voščilnica je privilegij Zaključek odmevne akcije Naj voščilnica 2008 • Najlepša rokica, izvirne ušesne palčke, srečna Štefka ter umetnik Slavko Učenci kombiniranega oddelka 5./8 in S./B Osnovne sole Plenina pri Sevnici $o bili zmagovaltí v kategorijah osnovnih šol. Njihova mentorica je Frančiška Hvale. Do zdaj so vsako leto otrDcipodnjanim mentorstvom domov odnašati nagrade. Med vrtci se jo najbolje Izkazal vrtec Mavrica iz Vojnika. Nagrado je vimenu vseh mavričnih mentoric, vzgojiteljic. ki so zmalčki izdelovale prekrasne voščilnice, prevzela Ves na Kalčič. Varstveno^elovni center Šenčur, enota Šmarje pri JaV leh je bil med delovnimi centri in dijaškimi domovi tretji najboljši. Dijakinja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje je prevzela priznanja za 2. nagrado v kategoriji delovnih centrov, srednjih šol in dijaških domov. Ob njej Jože Žlaus. član komisije, ki je izdalal tudi priznanja. Štefka Šinkovec iz Cdja izdeluje voščilnice vsako leto, le tokrsi jih je kupila. Ko jo je prijateljica presartačano vprašala: »Ja, l^e so pa tvoje voščilnica?«, je Štefka eno naredila, jo poslala v nase uredništvo in Ufa nagrajena s tretjim mestom mad posamezniki! V sredo smo na Slemenš-kovi turistični kmetiji v Razgorju nad Vo|m- ^ kom zaključili že enajsto akci- ^ jo Naj voščilnica 2008. V osmih kategorijah smo podelili 15 nagrad in priznanj najboljšim, najmlajša nagrajenka je stara dve leti in poli Vse nagrajene voš-Čilnlce so ludi letos na ogled vprostorih knjižnice Voj-nik. V decembru so nam bralci prinašali in pošiljali voščilnice iz različnih koncev našega območja, Še vedno pa prednjaft Vojnik, veijetno rudi zaradi tega, ker nam je tamkajšnja občina z županom Benom Poder-gajsom že enajst let gostoljuben pokrovitelj. Zelo množičen je vselej odziv ludi iz občin Šentjur in Dobje in tudi nagrade jim običajno ne uidejo. Letos pa so se dobro odrezali tudi braid iz Laškega. Skratka, dobili smo kai 241 voščilnic: ponazarjajo tisto, kar tolikokrat pozabljamo ob praznikih - osebni stik med pošiljateljem in naslovnikom. V pogovorih z nekaterimi na^ajenci smo včeraj izvedeli, da jim izdelava voščilnic pomeni poseben običaj, ki pred prazniki združi vso družno in da imajo že dovolj posredovanih SMS-sporočil, po možnosti Še nepodpisanih... Letošnji izbor je pokazal, da so ideje za naslednjo akcijo že tu, da domiselnosti in volje ne manjka, manjka pa le večje število družin, ki bi sodelovale, tako da upamo, da jih bo veČ naslednje leto, pravi naš sodelavec Tone Vrabl, ki je pred enajstimi leti zasnoval to akcijo in jo vsa ta leta uspešno organizira in vodi: »Pred enajstimi leti je bila poplava tiskanih voščilnic, na katerih je bilo že vse napisano, pošiljatelj se je samo podpisal, kar mé je zbodlo. Menim, da se voščila pišejo iz srca. Zato sem takrami urednici Petice in današnji urednici Novega tednika Tatjani Cvirn predlagal, da bi začeli s to akcijo in vesel sem, da smo jo nato uresničili.« In ne boste veijeli, naš Tone ima že idejo za naslednjo akcijo voščilnic! »Vse voščilnice od začetka akcije, ne le nagrajene, ampak vse. imamo shranjene, mnogo jih je tudi brez besedil, so nepopisane. Voščilnice bomo poskušali s pomočjo sponzorja dobrotnika, ki jih bo odkupil, unovčiti. Prejeti denar bi nakazali celjski porodnišnici za posteljice za novorojenčke. Vsak, ki je v teh letih sodeloval in voščilnic ni zahteval nazaj, bi s tem pripomogel k dobrodelni akciji,« razlaga Tone Vrabl o še eni plemeniti ideji. Želimo, da se uresniči. SIMONA ŠOUNIC, řoto: GREGOR KATiC Naj voščilnica v rokahToneta Vrafala t>Dai mi vreckot<( »Ne, ti mf daj priznanje .,.« Hana in Tlmea Lapomikiz Laškega sta % straši izdelali 70 voščilnic in jih poslali sorodnikom in znancem. Nekaj smo jih dobili mi. Brez dvoma pa je bil njun izdelek voščilnice z odtisom dlani nekaj posebnega. Kakorkoli jo obmel, ima svoje spa ročilo. Osnovna šole, dmga nagrada. Učenci ÛPB OŠ Dobje. Osnovna lo)6, tretja nagrada. Učenci 4. razreda OŠ Dobje. Tudi v preteklosti so bili tamkaisnji uČend v izdelovanju voščilnicrzelo kreativni. Za kolekcijo smo nagradili Slavka Jerica iz Rogaške Slatine. Voščilnice je izdeloval kar dva meseca, tudi spomočjo semen, koruze, sena, ampak vse ozimnice >tlVlidvesva pa drugo nagrado dobili med vrtci, veste, le ni porabili Vsaka voščilnica je imela svoj motiv ter samo po priznanje še morava k Tonetu, le prej pa se svoje iastoračno napisano voščilo. No, trud je bil vsekakor poplačan! bova tukaj Še malo pogreli pri vzgojiteljrcil« Malcici iz drameljskega vrtca. • V-V ■m Za izvirnost smo nagradili Hildo StoptnŠek iz Laškega. Pri izdelavi voščilnic je uporabila paličice za higieno ušes. Da se razumemo, popolnoma neuporabljene! Zaradi izvirnosti je bife Hilda nagrajena ze pred tremi leti. Priznanje ji je izročila urednica Novega tednika Tatjana Cvim (desno). »Staro leto srajčko slači, sveze znkano oblači. Srajčka je posrkana z vzorci, drobcenih zelja in zdravja ljubega!" Eno izmed besedil, ki so letos kroSla kot voščila. Čeprav smo gaza poznali, smo se zaradi nagajivosti in spretnega izbm odločili nagraditi. Vendar bomo naslednje leto strogi! Nagrado je tokrat odšla 4.a nadstn^ju Dijaškega doma Celje. I Katarina, Aleksandra in Jasmina Planincz Vranskega. Njim je pripadla nagrada vkategoriji družin. Izdelovanje voščilnic je pri njih ze tradicija, saj jih izdelujejo ob vsakih praznikih. Mini Joškova banda. »Kdo pra\ri, da jaz plesat ne znam?]» V programu je nastopil tudi oktet MPZ KUD Vojnik. Lepotička Nina Kajzba iz vojnilkega vrtca je naredila tako lepo voščilnico, da smo ji dali dnjgo nagrado med posamezniki. Med delovnimi centri je prvo nagrado odnesel Vars-tvenchdefovni center MUC Sreto Zelen iz Braslovč. Bravo in srečno do naslednje akcije! Več fotografij s prireditve je na voljo na spletni strani www.novitednik.com Špiler prevrnil norveškega vratarja Slovenska moška rokometna reprezentanca je v drugem delu evropskega prvenstva v norveškem Stavaogerju najprej ugnala Črno goro z 31:29, nato pa presenetljivo še Norveško s 53:29. Zdaj že veste, ali je bila zmaga z gostitelji EP lakorekoč pirova ali je bila dovoij za polfinale ali pa le za nekaj vmes. Kol je poudari) selektor Miro Požun, 30 bili njegovi varovanci na visoki ravni vseh 60 minut proti Norvežanom. Jure Natek je za devet golov zgrešil le dvakrat, David Špiler je izkoristil vse tri sedemmetrovke (skupaj 5 zadetkov). Pri prvi, ko so bile do odmora še štiri minute. je z izjemno prepričljivim varanjem meta »položil« na tla sijajnega vratarja Egeja, potem pa vrgel v prazno mrežo. Kaj takšnega se na pomembnih tekmah zgodi enkrat na desetletje ali pa Še redkeje. Dirigent Celja Pivovarne Laško je dokazal, da bi prej moral igrali več, obenem demonstriral sodobnejše vodenje moštva in - nenazadnje - spodbudil moštvenega tekmeca k učinkovitejši igri. Tudi romunska sodnika nista bila kos razpoloženim Slovencem. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR GREGOR KATIČ "t Med slovenskimi navijači v Stavangerju je bila tudi odprava celjskih Floriianov. O Hypo Group ALPE AORíA David Špiler je poskrbel za potezo pn/enstva Stare celine. Derbi v Hruševcu Dve moŠt\i našega območja sta tekmi 17. kroga Uge UPC Tele mach že odigrali med tednom, medtem ko tri to delo Čaka jutri. Obe srečanji sta zate tri ekipe zelo zanimivi, saj v lokalnem derbiju gostijo Šentjurčani Laščane, Elektra pa odhaja v Sežano po zmago, ki bi ji najverjetneje že prinesla ligo za prvaka. Ali lahko Alpos preseneti? šentjurčani čakajo v svojem Hniševcu moštvo Zlatorc^, ki ga bo prvič na uradni tekmi v Hniševcu nasproti »svojega« Al-posa vodil Damjan Novako-vič- Lani je namreč na klopi Šentjurčanov v Šentjurju dvakrat premagal LaŠČane, vprašanje pa je, ali je eldpa Alposa s trenerjem Boštjanom Kočarjem» nekdanjim Novakoviče-viro soigralcem v dresu Alposa, zdaj sposobna za to. Zlatorog ima namreč močnejšo ekipo, predvsem pod košem, če- prav povratnika Aleksandra Jevdžića zařadí urejanja papirjev še naj ne bi bilo v ekipi Laš-čanov. Šentjurčani nimajo v tej tekmi česa izgubiti, lahko pa ogromno dobijo, medtem ko gre pri Laščanih le za prestiž, saj se že pripravljajo za zaključni turnir pokala in drugi del sezone, za ligo za prvaka. Pričakujemo polno dvorano in dobro košarko z obeh strani. Seianci niso naivni Kot rečeno gredo Šoštanj-čanl v tem krogu na gostovanje v Sežano h Kraškemu zidarju, ki je res na predzadnjem mestu, a nikakor ni ekipa za podcenjevanje- V zadnjem tednu so se »kraSevd« Se okrepili, tako da trener Elekire Eso-tech Ivan Stanišak ves čas zelo pazljivo pripravlja svojo eki-po na to tekmo. Z zmago bi namreč že na veliko vstopila proti ligi za prvaka, ob tem pa zadržala pozitiven niz po dveh zaporednih zmagah, od VTreh lilijah so pnn dvoboj dobili Laščani kars 103:76. Ze Sentjurčane je Srfaotjub Nodaljkovič (z Žogo) dosegel 16 toi^k, za zmagovalce pa Ante Mašle 12 (z leve). Grega Mali 19 in Nemanje Jelesijević 11. Blestel pe je Unce Harris: met za dve točki 8:8 in za td M. katerih je bila zadnjaproti Krki, tudi zaradi odlične Igre. še kako odmevna. Če bo Elektra ponovila zadr\jo predstavo, potem bi se morala vrniti v šaleško dolino vesela. A vsakršno podcenjevanje je prepovedano. Nenazadnje bi Elektra ob tem, da pomaga sebi, pomagala še trem ekipam s Celjskega (Alposu, Hopsom in Rogli), ki bodo igrale s Kraškim zidarjem ligo za obstanek, kamor se vse zmage tega dela sezone prenašajo. Rogia znova tako blizu Zrečani so spet odigrali odlično, a so znova proti močnejšemu nasprotniku izgubili v finišu. Slovan je namreč odnesel celo kožo iz TieČ, potem ko je do zmage prišel v zadnjih dveh minutah. Novi center Kogle Igor Ratkovič (20 točk, 9 skokov) se je izkazal že v prvem srečanju, ob njem jeznova zelo dobro igral Dejan Grković (16,6), za nameček pa so Zrečani zadeli 1Z trojk in v 35. minuti držali izenačen rezultat 75:75. Slabi dve minuti pred koncem je bilo 82:80 za Kodeljevčane, ki so se nato ob napakah igralcev Rogle rešili s trojkami za pričakovano zmago. Polzelani so bili proti Helio-su nemočni, kajti Domžalčani so se očimo odločili, da vse svoje frustracije, doživele v ligi NLB, zdravijo v domačem pn^tvu. To so minuli teden občutili Šenl-jurčani, zdaj pa še Polzelani, ki so doma doživeli najvišji poraz v sezoni (61:88). Čeprav je za Hopse zaigral tudi novi cen- ter Mark William Dawson (12, 10}, ki je prišel iz ZDA, nazadnje pa igral v Avstriji, so gostje od samega začetka prevzeli pobudo. Do polčasa so se sicer Hopsi še držali, ko je bilo -12, nato pa v tretji četrtini doživeli potop in zanesljiv poraz je bil neizogiben. Ob Američanu je od povprečja odstopal le Še Rajko Rituper (12), vsi ostali pa so bili pod ravnjo zadnjih tekem. JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOŠI Sobota, 26. 1. Liga UPC Telemach, 17. krog, Šentjur: Alpos - Zlatorog, Sežana: Kraški zidar - Elektra Esotech (obe 19). 1. B SL, 16. krog, Rogaška -Hrastnik (18). Konjice - Celjski KK (19). 2. SL-vzhod, 15. krog, Ruše - Nazarje (17), Celje: Pakman -Ježica (18), Podčetrtek: Terme Olimia - Calcii (19). NLB liga (ž), 12. krog, Celje: Mwkur - Mladi Krajiánik (18). SL (ž), 13. krog, Konjice -Črnomelj (16.30), Rogaška Slatina: Citycenter- Odeja (18). novi tednik SPORT 19 NA TATAMIJU Lucija Polavder (v belem kimonu) je precej težjo tekmico položila na pleča. »Fabjan je imel začetni tečaj v Grižaiiff Pogovor z judoistko celjskega Sankakuja Lucijo Polavder Zelo uspeSnâ judoistka iz Griž je doslej osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru v absolutni kategoriji, na evrop* skem prvenstvu v Beogradu bronasto medaljo nad 78 kg, enkratje bila prva (Sofíjajr^ti-rikrat druga (Vejen, Moskva» Lizbona, l^lin) in enkrat tretja (Rotterdam) na tekmah za svetovni A pokal, kjer v tej sezoni trenutno zaseda odlično drugo mesto. Pripadla sta ji tudi naziva slovenske ju-doistke ieta (2006 in 2007). Nazadnje se je pripravljala v Avstriji, zdaj pa se z ekipo odpravlja v Bolgarijo, kjer jo konec tega tedna čaka tekma svetovnega pokala. Kako se počutite kot judoistka leta 2007? Ta naziv sem osvojila že drugo leto zapored. Vesela sem, da sem imela najboljše rezultate v prejšnjem letu in da mi je pripade) ta naslov. Koliko ste bili stari, ko ste začeli trenirati judo, io kaj vas je navdušilo za ta Šport? Judo sem začela trenirati pri desetih letih. Takrat je moj sedanji trener Marjan Fabjan v Griže v osnovno šolo pripeljal začetni tečaj in vpisalo se nas je približno 50. Judo mi je poslal všeč, zalo sem vztrajala. Kaj najrajši počnete v pro-stem času, čeprav ga imate verjetno zelo malo? V prostem Času najraje spim, a če je še kaj več časa, se s prijatelji odpravim v kino ali kaj podobnega. Kdo je vaš največji navijač? Moji največji navijači so najbližji sorodniki, vsekakor pa tudi krajani, ki me vedno pričakajo po uspehih. Drugo mesto ste osvojili na septembrskem SP v Braziliji, toda ne v svoji disciplini, temveč v neolimpijski absolutni konkurenci. Kakšen uspeh oziroma rezultat potrebujete. da boste iahko nastopili na 01 v Pekingu? Ja, pri judu imamo poleg vseh olimpijskih kategorij še dodatno, odprto kategorijo. V tej kategoriji sem tudi že nastopila na EP, je pa Čisto posebna kategorija, saj se zanjo lahko zadnji dan tekmovanja prijavi vsak, ki želi. Ni pa omejitve pri kilogramih kot tudi ne pri starosti, torej nobene omejitve. Za 01 v Pekingu potrebujem vsaj peto mesto v svetovnem pokalu, kjer v jesenskem delu dobro tekmovala in trenutno zasedam skupno dnigo mesto. Kako se počutite, ko tekmujete v tujini? Se hitro privadite na drugo okolje? Počutje je odvisno od tega, kam odpotujemo. Če potujemo po Evropi, ni problemov, kajti rú velike časovne razlike. Če pa gremo na primer na Japonsko ali v Brazilijo, potem potrebujem par dni, da se klimatiziram, naspim. Je pri judu možno, da kdo uporablja nedovoljena poživila? Je. Nekaj tekmovalcev iz drugili držav je bilo že diskva-lificiranih ali suspendiranih za dve leti, vendar se v našem klubu ne poslužujemo teh metod. Kateri uspeh je bil do zdaj za vas najlepši? To je težko izbrati, kajti za vsak uspeh je treba zelo garati, tako da bi se težko opřede-lila za enega. Najbolj se spominjam mladinskega evropskega prvenstva v Budimpešti, kjer sem prvič osvojila medaljo. Čeprav je bila v mladinski konkurenci, je bila zato tako lepa, ker je bila pač prva. Kako se počutite, ko tekmujete pred domačimi navijači? Trema je vedno prisotna. Ampak na domačem terenu te občinstvo ponese in tudi takrat, ko ne moreš več, ti da občinstvo Še dodatno energijo. Kaj je po vašem mnenju najbolj potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov? Vrhunski trener, kot je Marjan Fabjan, in seveda volja do dela. Mislim, da brez dela v judu ne moreš uspeti. Kakšne so žeJje in načrti za prihodnost? Prvo je norma za 01 v Pe- kingu, potem pa seveda vse najboljše brez poškodb. Kaj nameravale početi po končani karieri? O tem še nisem poglobljeno razmišljala, bom pa videla sproti. MITJA KNEZ Foto: ALEKS ŠTERN ŽRK Celje Celjske rnîH Mladinke v finalu, članice čaka pokalna tekma Minuli konec tedna se je pri Ženskem rokometnem klubu Celjske mesnine veliko dogajalo. Pri mlajših selekcijah so se starejše deklice in kadetinje v soboto pomerile z vrstnicami s Ptuja. Tekma so dobile kar brez boja, saj je ekipa Ruja zadnji trenutek skoraj v celoti zbolela. Kadeti nje so tekmo odigrale in jo prepričljivo dobile z 41:24. V soboto je v dvorani Golovec članska ekipa gostita rokome^ tašice iz Brežic ter s solidno igro zabeležila še en par točk. V nedeljo pa so se mladinke pod vodstvom Tomaža Čatra izkazale z dvema zmagama nad ekipo Zagorja in Brežic na turnirju v Zagorju ter se uvrstile na mladinski finalni turnir šhrih ekip. članice so v sredo v četrtfínalu pokala Slovenije premaQâle ekipo Kočevja 7 32:20. ^^dezete celjske mesnine z ROKOMETASIV BARCELONO! Vse navijače, ljubitelje 1er privržence Deijsicih rokometnih šampionov vabimo v Barcelono na ogled tekme drugega kroga rokometne Lige prvakov med FC Barcelono in RK Celje Pivovarna Laško. • Odhod v petek zjutraj, 15. februarja 2008, - čas potovanja 2 dni. * cena potovanja 527 eur (vključen DDV). V ceno potovanja je vračunano: ' avtobusni prevoz Celje - letališče J. Pučnika * Celje, - letalski polet s posebnim letalom Ljubljana - Barcelona - Ljubljana - letaliike in varnostne takse, • translerji z in na letališče Barcelona, * 1 X pelpenzion * večerja v hotelu v dvoposteljnih sobah, - ogled Barcelone z avtobusom, peš In z metrojem (brez vstopnin), ' vodenje in organizacija potovanja. Prijave In informacije: Komptur d.o.o., Glavni trg 9, 3000 Celje, tel: 03 490012S, email: kompturJnfo@siol.nef Komplur P.E. Laiko. Trg svobode 8 [TICI. tot 03 7338950. email: laiko^omplurcom m - Nesrečna Kompletová že zaključila Cel)e: Košarkarica Merkurja Eva Kompiei sije v prvi Četrtini finaJa slovenskega pokala v Kranjski Gori poškodovala koleno, pregied z magnetno resonanco pa Je pokazal, da gre za pretrgane prednje križne vezi> zato bo morala na operacijo. S tem je zanjo sezona že zaključena, v uvodu sezone pa je zaradi poškodbe stopala izpustila več kot dva meseca treningov in tekem. Padel za tri mesta Schládming: Na nočnem slalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev jebil najboljši Slovenec Bernard Vaj-dič- Velenjčan je osvojil 15. mesto, po prvi vožnji mu Je kazalo bolje, ko je bil 12. Osmerica v boj Sofija: T\irnirja za svetovni A pokal se bo v bolgarski prestolnici udeležilo kar pet judoistk celjskega Sankaku-ja. Trener Marjan Fabjan je na dolgo pot popeljal Petro Nareks, Vesno DukiČ, Urško Žolnir, Regino Jerneje in Lucijo Polavder, Poleg njih se bodo za visoke uvrstitve borili tudi Celjani Matjaž Ce-raj ter Klemen in Primož Fer-jan. Rnic, Vuković, Harmandić, Gromíko ... Velenje: Rokometaši Gorenja so se pripravljali v Poreču, včeraj so se v Šoštanju pomerili z Zagrebom, nocoj pa bodo v Rdeči dvorani ob 1730 gostili banjaluški Borac, ki je dru^ v prvenstvu BiH. Z EP se je vrnil Češki reprezentant Tomáš Rezniček, Še vedno po posebnem programu vadi Luka Dobelšek, več volje je na tre-nir^gih pokazal Švicar Thomas Gautschi, v kratkem pa v Velenju pričakujejo prihod Bělorusa Jurija Gronùka in Bošnjaka Adnana Harmandiča. Drago Vukovič se bo sredi naslednjega leta - ob plačilu odškodnine že prej - preselil h Gummersbachu- Zrenjaninec Momir Rnič {njegov bolj slavni oče ima isto ime) bo na mestu levega zuimjega napadalca [grai za Gorenje od začetka naslednje sezone, potem ko je podpisal Štiriletno pogodbo. (DŠ) PANORAMA ROKOMET Četrtfinale Pokala Slovenije (Ž): Celeia Žalec - Piuj 25:28llO:12):Jeriček»Z. Bo-jovič 6, Toplak 4, Grčar. Sot-1er, Čerenjak 3; Clora 8, Puš, Praprot ni k 6, Celje Celjske mesnine - KoCevje 32:20 fI7:10); Majcen. Gerič 7, Koren, Jankovič 6, Potočnik 4, Son 2; Pršič 6, Videnič 4, KOŠARKA 17. krog 1. SL: Hopsi - Helios 61:88; Rituper, Dawson 12, Godler 11, Čaiovič 9, PodvrSnik 7. Vodovnik 6, Lorbek 4; Ingram 19, Zagore i5, Rogla • Geoplin Slovan 86:91: Ralkovič 20, Šporar, Horvat 19, Grkovič 16. Čigoja 8. Petrovič. Remus 2- 15. krog 1. B SL: Lilija -Rogaška 73:66. 13. krog 1. SL (Ž): AJM • Merkur Celje 76:94; Tiš-ier 18, llijev 17; Čonkova 24, Biakel9, Kerin9,Klav. žar, Zdolšek. Verbole 8, Jeviukovič, Barič 7. Jereb 4. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 25.1. MALI NOGOMET l.SLMN, !4. krog, Tolmin: Puntar - Živex (19). Sobota, 26. 1. MALI NOGOMET L SLMN. 14. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Sevnica (21), ROKOMET LSL {ž). 11. krog: Izola-Celeia Žalec (17). Nedelja, 27.1. ROKOMET L SL (ž), 11. krog: Škofja Loka - Celje Celjske mesnine (18). Z Araratom brei golov Nogometaši MIK CM Celja so v Medullnu v sredo odigrali drugo pripravljalno srečanje. Obračun z ar-menskiin Araratom se je končal 0:0. Vodstvo celjskega kluba se Je le dogovorilo s Franetom Petričevičem. Hrvaški napadalec bo v Areni Petrol ostal poldrugo sezono. Trener Pavel Pinni ima sedaj na razpolago 25 igralcev« priključil se je namreč Marko Pokleká. bi^i član Smarmega, Bele krajine in Maribora, ki igra na levem boku. Poleg ekipe iz prejšnje sezone so zraven Še Kelhar, Šlraus, Junuzovič in Jovandič. Poškodovani na> padalec Darijo Biščan vadi po posebnem programu, Slabo kaže glede pnhoda še enega napadalca» Slovenca Sla-vlše Dvorančiča, sa; vodstvo Domžal Še računa nanj v spomladanskem delu prve slovenske lige. Jutri se bodo Celjani ob povratku domov usta\âli v Poreču in se pomerili s hrvaškim prvoligašem Slavenom Belupom. DS Jutri derbi diskoteice in casinoja V prvi Ugi so bile odigrane tekme 6. kroga: tri so biLe izenačene, dve pa ne. Izidi: Maček tisk - Marine-ro 12:4, Mik Celje - B&G avtomobili 5:9, Kťdimero • Diskoteka Down town 6:8, Casino Rubin - Container 7:6, NK Tristar - Škvadra 3:12. Pari jutranjega 7. kroga so: Container • NK Tristar (19.00), Dis. Down town - Casino Ru- bin (19.50), B&C avtomobili • Kalimero (20.40), Marine-ro - Mik Celje (2L3C) in Šentjur - Maček tisk (22.20). Rezultati 6. kroga v 2. ligi: Vigrad - Amaterji 4:6, Ste-grad Ozren - Mali Pariz 8:7, Nirvana - Banka Celje 8:13, Nogo team - ŠRK Koši 7:6, Ti02 Cinkarna - Top avto 9:6. Po 12 točk imajo Ste-grad Ozren, Barika Celje, Amaterji in Ti- 02 Cinkarna. Pari 7. kroga: Novem Cham, pub - Vigrad (12.20), Banka Celje - No^o (eam (13.10), Mali Pariz • Nirvana (14), Amaterji • Ste-grad (14,50) in ŠRK Koši - Ti02 Cinkarna (15.40). 6. krog veteranov: Črički -Klateži-Taverna 7:7, U-8 - Kel-me team 0:18, Schiki - Splošna bolnišnica Celje 11:5. Kla-teži-Távema imajo po prvem remiju 16, Kelme team pa 15 točk. Jutri bosta le dve tekmi: Splb.Celje - Klatežl-Taverna (16.30) inSchiki-U-8 (18.10). Ugtvtca Uge NOVCGfl TiOWK 1. ŠKVADRA 18 «32 2. DIS. DOWN TOWN 18 -^30 3. CASINO ftUBIN IZ «6 4.Đ&GAVT0M0B1U 9 6. CONTAINER 9 6.ŠCKTJUR 6 3 r.NKTRISTAft 6 5 8. MAČEK TISK 3 -13 9.MAAINER0 3 '23 IQ. KALIMERO D -17 11. MIK CEUE 8 25 PORTRET TEDNA ANTONIJO PRANJIČ ARENA PETROL Arena/ zma^otmlcev- #3 KARIERA Nogomet sem zâ^el ^rđtJ s sedmimi letí v Celju, kjer sem trenirdl eno leto, ndio pd do 11. letđ v 2âl(u. fh^gsmerno pot »m iiáúdijevdí v ^martfiem. kjersem igral do 15, leta. nato p^ sem se vrnil v Celje kjeri^ram ^ danes. V ťasu, ko sem igral v Celju, sem koT posojeni igfdl« igral ie 2à NK Šmartno, NK Đfdvmja 1er NX Zagorje. Klubi ddseddj NK Celje. NKŽalec, NK Šmartno. NKDravinja« NK Zagorje Naj 9»l klikám. Maj veselje Osvojitev pokala Hervis ter içr?n{e v pokalu U£FA Nij ždlost Ko sem igral v Dtdvinjo, vt\a zûdnjo tekmo izgubili proti NK faktorju, ^to s« nismo uvrstili v 1. SNL. Tuút poikodba kolena v sezoni 2006/2007 je 23 nekaj ćasa ustavil? mojo nogometno kaii^o. Dvakrat mUditnlo pokaim prvak, enkrat danski pokalm pnàk Nasto|H 31 nastopov vi. M Najbolj si zdravja, $ klubom pa (im vfijo uvrstitev v ietoinji sezoni, ^elja je tudi, da se uveljavim najprei v Celju, nato pa se !e preiikusim v mjini. Pohval C^jsfam grofom, ^elim, da bi nas tudi o^li spodbujali 1er pridružili navijanju Celjskih çrofov. n DRUŽABNO Stanovanje Zivimv^reboldupiisrariih. Hobiji Tenis, odbojldinik Ljubezen Nimam punce. >chinglisha«, ki ga najdete na najbolj neverjetnih pro- storih. Nagrado za najbolj sijajen primer te mešanice bi na mojem potovanju dobil napis v dvigalu bloka v Šang-haju. Prevod: »Luči v vaših ritih ne svetijo. Delujejo kJjub temu. Oprostite za nevšečnosti.« Vendar stvari postanejo zares zanimive tedaj, ko ljudje nimajo vzroka, da bi spregovorili z vami. Študentje so lahko del spletke, ki vam bo iz denarnice izpulila, kar se pačizpuliti da. Najbolj dvomljive motive imajo tisti, ki pogovore začnejo že od daleč, s »Hi, I'm a studeni from.,.«, Tîle zanesljivo se nekaj časa ne bodo spregovorili znlkomer. Ponavadi gre za to, da vas odpeljejo v bar aH restavracijo, s katero imajo dogovor. Vseeno bo vsak, še lako prežgan in hudičev manipulator ali ti^ovec po koncu trgovanja, četudi poražen, pomagal, pa če bo to šlo povsem proti njegovim interesom. Na vsakega takšnega pride vsaj eden, ki bo enostavno radoveden in bo hotel samo zato izvedeti »vse o vas«. Povabila na obrok sodijo zraven. Kaj boste jedli, ne boste nikoli izvedeli, če pa boste, vam bo morda žal... morda pa sploh ne. Na vsak^ radovedneža pride še ena dimenzija ljudi - takšni, ki bodo preprosto opazovali. če lahko kako pomagajo in bodo navsezadnje pomagali, še preden bo to potrebno. Za prvakinji Azije v prijaznosti veljata Indija in Tajska. Ki-lajd sicer želijo videti, da si »nji- Dovolj razumljivo, ne? hov« - kar pa dejstva prijaznosti ne zbriše. Ne le, da bodo pomagali, absolutno ne bodo dovolili, da jezik postane ovira, pomoč pa v njihovem primeru pomeni »časmo zavezo«. da bodo naredili vse, kar lahko, da ustvarijo okoliščine, h katerim težite. Če er^ai doživite njihovo gostoljubje, ga ne boste nikoli pozabili. PETER ZUPANC TKRME ROGAŠKA mineralnuw.ddi» Eno najčistejših termalno -mineralnih vod v Sloveniji Ima v bâis«ûih od 27®C do njeni telesu prijazni uifinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalija, magnezija, kalcija, sulfata in hi drogenkarbonata. ^ V masa^^nih bazenih se lahko sproščate na ležečih, stenskih in talnih masažah. Vodni slapovi, topovi in druge vodne acrakcijc omogočajo i^proščeno uživanje. ♦ Vsakdan Vas vabimo na gjmnasokovvodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripravili nočno kopanje. ^ Savnain šolanj sta odprta od 14.00 ure do 20.00 ure in ob sobotah do 23.00 ure. m lzLC.T>jlk^A TU^áVČHA A^LNOJA Aik«rê0va 20.3000 Calja; tel.: ^3B6 03/428 7S 00 »poits: ita.celjtdi2l0tnik.si: www.izletnHc.si PUSTPUKAIWEVALVftlU». . >'AH 2.2. KRATKI ODOMb POREČ hti PARENTIUM. paket 3 dní pclp U od B5 EUR/os -do 14.3. • UPM6 htI SDLUWAG In h1l SOIGARĐEN ISTRA peket 2 dní polp U od 64 EUR/os -do 16.3. * AOMAfmČNOVAlfPrnNOVOVOfATUI 14.-16.2.htlKRISTALinHn ADMIRAL*bogete5premliev8lna ponudba za 23ljubliene * OOOIH V OPATUIVČA5U KAANEVAIA 25.-27.1. in t.-3,2. htI ADMIRAL, hll KRISTAL in htlKVARNER-plesvmaskahinšoinže* iOLSKEPOCfTNiCE V OFATUI a.2.-2.3. htl AMBASADOR. htI AQM)RAt hti KRISTAL in hU KVARNER Sdnevni paketi, celodnevne animacije, posebni popusti za otroke • CT-^rr^i ■ . ... . i' • • «i «VFDNO&QGATAPONUDBAKRIŽARJENJI «VSTOPNtCEZA 1/8UGE PRVAKOV * BOGATA PONUDBA VSTOPNICZA KOCERTt Two yuan for píeturs, ple&ssi Liyffii ujujuj.palma.5i IBS"''""" MB:024803900*LJTU$:01 S2027Q0'(E!03 428 43 00 27.13. in 10.2., htl POL. 299€ EGin iN KAJENJE PO MAROKO. S dnl.1S.2. DVBAJ.6dnt.2U. a in 23 i.. KUBA. 12dnU&?. H^HIKA^I^dn.lâJ. NEWnHtK,5dAU.In28Z OlDAaA.20,ín21.2., Kmnwíwm.M.i. SRI LANKA. înformad|e in mcrvtâjc. 03 81S 19 50 fax: 0$ 818 1959 «•omiJ: znarkfdng^terme «rogaška 4Í www.tcrmc'rogaška .si PROMETNI TELEFON RADIA CELJE WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 m' vodnih površin in savna center Prrdproda>dvstopnics3û%pOpus{or7) do 15.02.2CK)6 na; 037348 900, 03 734S2A8 m WELLNESS PARK IJ\ŠKO tMiwijki» «im looi^virocTii KRONIKA Bi zdržali za zapahi trideset let ali celo do smrtí? »Naj do smrti gnije v zaporulcc Trenjâ zaradi možnosti dosmrtne zaporne kazni - Je zapor res ogledalo naše družbe? Novembra letos naj bi začel veljati nov kazenski zakonik, ki ureja določena kazniva dejanja» ki jih obstoječi zakonik ne vsebuje. Predlog novega zakonika med dn^im predvideva tudi uvedbo dosmrtnega zapora kot iz* (emno možnost. Tako bi na pnmer lahko dosmrtni zapor dobil storilec za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je predpisana kazen zapora do trideset let. Pri tem mora biti osumljenec že prej obsojen za najmanj dve kaznivi dejanji, in sicer za vsako posamezno na kazen zapora trideset let. Dosmrtna kazen je v strokovni javnosti oaleteia na negativen odziv, medtem ko jo javnost zaradi zgražanja nad vsakodnevnimi novicami o tragedijah in hudih kaznivih dejanj večinoma odobrava. Minister za pravosodje dr. LOVTO Šturm poudarja moderno naravnanost zakonika in da ta prinaša boljše in jasnejše rešitve na področju kazenskega prava. Kazen dosmrtnega zapora imajo v 24 evropskih državah. Dosmrtna ječa v praksi ne pomeni nujno prestajanja zapora do smrti, saj obstaja možnost izpustitve po 25 letih ah mož-nost pomilostitve. »Dosmrtna kazen bo izrečena v primerih najhujših vojnih zločinov, zločinov zoper človečnost v povojnem času in genocida. Izreka se tudi za storilce najtežjih kaznivih dejanj, ki so bili obsojeni za vsako od teh dejanj na trideset let zapora.« Strokovna »blamaža«? Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik uvedbi dosmrtne zaporne kazni nasprotuje. »Kazen ne bo v ničemer prispevala k zmanjšanju ponavljanja tovrstnih dejanj, še manj k temu, da bi delovala pre-ventivno.i< Poudarja, da bi bilo namesto razprave o uvedbi dosmrtne kazni bolj smiselno razpravljati o dveh drugih temah, povezanih s kaznivimi dejanji. To je v prvi vrsti ustrezna strokovna pomoč žnvam kaznivih dejanj, ki naj obsega učinkovito pravno pomoč v času sodnih procesov in za kasnejšo psiho-terapevtsko obravnavo irav- V slovenskih zaporih je trenutno 1.321 zaprtih oseb, v to število so všteti tudi pripomiki, teh je 333. V zaporih daleč največ prednjačijo moáki, teh je kar 1.268, žensk je trenutno 53. Povprečna kazen, ki jo trenutno prestajajo zaprte osebe, je v razponu do 10 let. Deset odstotkov |e taksnih ki prestajajo zaporno kazen» višjo od 10 let. matskega doživetja. Po drugi strani je treba zagotoviti učinkovito strokovno pomoč storilcem kaznivih dejanj -in to že v času prestajanja zaporne kazni. Z zagotavljanjem takšne pomoči za žrtve in storilce bi država naredila veliko več za varovanje človekovih pravic kol zgolj s podaljševanjem najdaljše zaporne kazni. »Uvedba dosmrtne kazni je huda strokovna >bla-maža<,« zatrjuje raziskovalec na inštitutu za kriminologijo, ki se ukvarja s penologi-jo - vedo o kaznovanju dr. Dragan Petrovec. »S kaznijo ne bomo vplivali na zmanjšanje kiiminaia, ravno obratno. To simbolno sporočilo je le opravičilo za represijo in dokaz, da državi ni do odpravljanja kriminala.« Pogovaijali smo se tudi s koordinatorjem za duhovno oskrbo pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Gre za znanega duhovnika Roberta Friškovca, ki je vsakodnevno v stiku z zaprtimi osebami in jim nudi pomoč s pogovorom; »V pogovorih z zaprtimi osebami čutim njihov občutek notranje ujetosti, notranjega zapora, stiske, ne glede na to, ali so obsojenci z daljšo zaporno kaznijo ali gre le za pri-pomike. Družbeno mnenje je, se mi zdi, čeŠ, dajmo nekoga kaznovat, nekateri so celo za smrmo kazen. Pomembno pa je vprašanje, kaj potem, torej po obsodbi- Hidi če Slovenija uvede dosmrtno zaporno ka- zen, bodo okoliščine pokazale, da je treba spremeniti kriterije za pogojni odpust. Sprašujem se bolj, ali ima zapor svoj namen. Da, izvršujemo kazen, ampak ali s tem, ko Človeka nekam zapremo ali odstranimo, dosežemo svoj namen? Ne želim, da so ti ljudje izmečki družbe. Zapori so ogledalo družbe, najlažje si je oprati roke in >ne imeti ničesar s tem«. Vsak bi se moral vprašati, kaj naredi za boljšo družbo.« Res med najbolj varnimi? Do leta 199S je v državi vladal trend strpne kazno- Register pedoffilov, mobing Odmevna novost predloga novega kazenskega zakonika je posebna evidenca oseb, obsojenih za spolno zlorabo mladoletnih, tako imenovan register pedofilov. PoJeg tega tudi sankcioniranje šikaniranja na delovnem mestu - mobinga, ki so ga na kritiko nekaterih v zakonik vnesli šele zdaj, ob vedenju, da je mobing problem družbe že vrsto let. Omembe vredna je tudi kršitev pravic delavk, ki jtm delodajalci preprečujejo, da bi med zaposlitvijo zanosile ali rodile otroka, prinaša pa tudi ugodnejši položaj za obsojence in daje možnost izrekanja kazni v razponu od 15 do 30 let ter prestajanje kazni na prostosti z delom v humanitarnih organizacijah ali lokalnih skupnostih. Razlikuje tudi med dvema oblikama kaznivega dejanja naklepnega odvzema življenja, in sicer med ubojem in umorom, pri čemer slednje pomeni hujšo obliko odvzema življenja. Razliko uvaja tudi med kaznivim dejanjem posilstva in kaznivim dejanjem spolnega nasilja. Posegel bo tudi v povečano nasilje na cestah. Za kaznivo dejanje bodo veljale vse oblike predrzne vožnje, vožnje v hudo alkoholizira nem stanju, pod vplivom mamil ali drugih substanc. Vključuje tudi novosti v zvezi z zastaranjem kazenskega postopka. Zakonik predvideva tudi nekatere nove klasifikacije kaznivih dejanj na gospodarskem področju, kot so zlorabe monopoiiiega položaja, goljuAjena škodo EU, tržne manipulacije, uporaba bančnih kartic in različne možne oblike korupcije. valne politike, kar se je odražalo v manjšem številu zapornikov in varni državi. »Slovenija je Še danes med najbolj varnimi, medtem ko represija nesmiselno narašča,« pravi Petrovec. To slednje se kaže v prepolnih zaporih in podaljševanju zaporne kazni z 20 na 30 let. »Represija se stopnjuje, ne da bi se zviševala kriminaliteta in najhujša kazniva dejanja v resnici upadajo.« še poudarja. Vsaka oblast, kol pravi, tudi prispeva kamenček k represiji, namesto da bi vzpostavljala socialno državo in prevzemala odgovornost za Cisti del kriminala, do katerega prihaja zaradi razmer v državi. Petrovec tudi ne more zaobiti dejstva, da naj bi bil zakonik pisan tako, da upošteva mednarodne akte, saj Evropa večinoma pozna dosmrtni zapor, vendar ga večinoma ne izvršuje. »Tisti, ki so obsojeni na dosmrtni zapor, povprečno lam preživijo od 12 do 18 let, kar je bistve- no manj od naših zapornikov, obsojenih na 30 let zapora. Ti namreč lahko zapustijo zapor šele po 22 letih in pol.« Sedem ljudi prestaja v Sloveniji najvišjo, 30-letno zaporno kazen, trije od teh z ostalimi obsojenci, štirje v posebej varovanih prostorih, pravi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj: »Sistem izvrševanja kazni v Sloveniji je naravnan tako, da sta organizacija dela in življenje čim bolj prilagojena življenju na prostosti. Pri tem Lmajo izjemno vlogo delo in dejavnosti, ki pomagajo pri socializaciji, pa tudi izobraževanje in obravnava posameznih odvisnosti, bodisi od drog bodisi od alkohola. So pa določene kategorije zaprtih oseb, ki so deležne posebnih obravnav, kot so storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.« MATEJA JAZBEC SIMONA ŠOLINlC Foto: GREGOR KATIČ ©čistovse SILVIIA BO OČISTILA STANOVANJA ZA 3000 EVROV IN VEČ! PRIJAVITE SE NA 090 93 6170 ALI POIŠČITE KUPONČEK V NOVEM TEDNIKUI Mladoletnica vozila avto? Vodstvo Policijske uprave Krško je opozorilo enegd od svojih delavcev, ker je v začetku leta poslal dopis oziroma poziv k posredovanju podatkov o vozniku oziroma lastniku voziia, ki je biJ v prelóšku, napačni osebi. Poziv naj bi namreč dobila 11'letna deklica z območja Žalca. Kol so sporočili iz Krškega, so policisti nadzorovali promet, pri tem pa z nadzornim sistemom posneli voznico, ki ]e krepko prekoračila dovoljeno hitrost. »Zakon o varnosti cestn^a prometa v delu. kjer govori o odgovornosti lastnika vozila, določa, da je v primenj, da storilca prekrška z vozilom ni mogoče ugotoviti, za prekršek odgovoren lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da prekrška ni storil V cakem primeru policisti v izogib dvomu, kdo je vozil vozilo v času prekrSka, pozovejo lastnika vozila, da posreduje podatke o vozniku, sicer bo postopek o prekfiku uveden zoper lastnika,« pravijo na policiji. Ker v Sloveniji in tudi konkretnem primeru obstaja več oseb z enakim imenom in priimkom, je policist pomotoma poslal poziv napačni osebi. Na napako naj bi jih najprej opozorila mati mladoletnice. Na policiji naj bi se ji opravičili tako telefonsko kot v pisni obilici. Poziv za posredovanje podatkov so nato poslali pravi osebi. SŠol Lažne govorice o pedofilu? ' V«zadnjih dneh je po Getju mogóčeslišati govoricei da naj izmed osnovnih šol celjski policisti prijeli neznanega moškega, ki naj bi ga sumili napada na mladoletne osebe oziroma naj bi se sumljivo obnašal. Na celjski policijski upravi to zanikajo, res pa je, da so eno osebo zaradi napada na osebo, mlajšo od 15 let, prijeli Že lani sredi septembra in to v bližini osnovne šole na Lavi v Celju. V omenjenem primeru sta bili oškodovani dve deklici. Moškega so najprej pridržali, a so ga po podani izjavi policisti izpustili. Zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, so ga tudi ovadili. Podobne govorice na našem območju izbruhnejo večkrat. O podobni zadevi smo poročali že lani oktobra, ko naj bi se na eni izmed osnovnih Šol zgodilo celo posilstvo. I\idi takrat so na policiji povedali, da se to ni zgodilo, navedbe pa so zavrnili tudi v vodstvu šole. SSol Bo B-52 še obratoval? V javnosti odmeva novica o nesreči» ki se je minuli konec tedna zgodila v znanem Šentjurskem lokalu B-52. Dekle, ki se je zabavalo v lokalu, naj bi padlo v približno 40 centimetrov globoko luknjo sredi plesišča. Zaradi ureznin je pomoč moralo poiskati v celjski bolnišnici. A to je le vrh ledene gore. Sosedje lokala na hrupne In moteče zabave namreč opozarjajo že več kot deset let in zahtevajo celo njegovo zaprtje. Zaradi kršenja obratovalnega časa naj bi ga že obravnaval mdi tržni inšpektorat. V vseh teh letih, odkar je iokal v Žagarjevi ulici, se je v njem zamenjalo veliko najemnikov, medtem ko Je lastnik isti. Na Šentjurski občini so lani novembra na inšpektorat poslaM pobudo za začasno ail trajno zaprtje lokala in od njega zahtevali pravnomočnost odločb za eno od prepovedi opravljanja dejavnosti. Ves Čas lokaiu iuÁ niso podaljševali obratovalnega Časa. Pred dnevi je z zahtevo po podaijšatiju obratovanja prišlo ljubljansko podjetje Podi, eden od Števiinih najemnikov lokala» ki pa ni izpolnjevalo zahtevanih pogojev. 2e danes pa naj bi bilo znano, ali bo občina za zloglasni lokal podala trajno ali začasno prepoved obratovanja. Podrobneje bomo o tem pisali v naslednji številki. MATEJA JAZBEC www.radiocelje.com www.novitednil(.coin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško poKtlko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom» morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero labko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEVI Klasje stavi na zdrav kruh - 3. Opozorjen sem bil, da v Novem tedniku in Radiu Celje Širim neresnice o podjetju Klasje in ekocerllřiciranju v Sloveniji! Zato sem se 18. januarja specialno še enkrat odpeljal v pekarno v Trzin preverit, če moje trditve v časopisu držijo. V odgovoru na moje pismo, objavljenem v Novemu tedniku 18. 1.2008, »mlatite prazno slamo«. To vam dokazujem z Biocertifikatom podjetja Krejan-Levec, d.o.o., ki ga podjetje poseduje že 3 leta in vam ga v uredništvo pošiljam v posebni prilogi. Podjetje ima tudi biocertifikat za vse surovine, ki se uporabljajo v pekarni, kar lahko pismeno dokažem s kopijo certifikatov, ki so na moji pisalni mizi. Predstavnikom podjetja Dialog in podjetja Klasje priporočam obisk Pekarne Kre-jan, kjer smo tudi posneli prispevek za TV-tednik RTV Slovenija o odnosu Slovencev do kruha in vračanju kruha Iz trgovini Pričakujem tudi javno opravičilo za meni in o meni neljubo pisanje PR podjetja Dialog in podjetja Klasje v Novemu tedniku. ANTON ZVONE CIZEJ, Celje Miting v Brasiovoaii • 2. Avtorja pisma o braslovš-kem mitingu, objavljenem v 97- številki Novega tednika 7. decembra 2007, sta podpisana zelo dobro načela temeljno vprašanje občinskega vladanja in sprožila zanimivo iztočnico. Žovneškl gospodje so formalno odšli iz Braslovč, srednjeveški način vladanja v novoustanovljeni Občini Braslovče pa je ostal. Fevdalizem veljakov občinskih koalicijskih političnih strank In njihovih vazalov je v polnem razcvetu. VazaU so seveda vsi tisti zavidanja vredni uspešni občani pri občinskih jaslih» ki jim je vseeno, kje imajo ni, kje pa glavo. Člani strank, ki se ne podrejajo enoumju, so odrinjeni. Tlačani, to je vsi ostali občani, ki prav vsi s svojo glavo polnimo občinske jasli, smo kljub informacijski dobi pred popolno informacijsko blokado o tem, kako se te jasli praznijo. Jasli so bile do leta 2007 vedno prenapolnjene. Z glavarino, premožnejši pa še s taksa-mj> jev desetih letih vsak tla-čan prispeval v občinske jasli preračunano okroglih 5.000 evrov. Fevdalnim razmeram primemo funkcionira tudi občinski dvor. Za razliko od avstro ogrske monarhinje Marije, ki se je proslavila z naprednimi idejami in zagotavljanjem reda v monar-tdji, pa iz ust braslovške Marije še ni bilo slišati nobene splošno koristne napredne ideje. Drugače pa je treba omenjeni čestitati in ji lahko le zavidamo, kako zna uporabili metode in prijeme, da v odrskem zaku-iisju občinskega dvora drži vse niti v svojih rokah. Če so ji demokratična pravila v duhu fevdalizma večkrat tuja, pa je moč njene avtoritativne volje neizmerna. Zato prav ona s svojim vplivom že skoraj deset let vedri in oblači v vseh občinskih zadevah. Na odru občinskega dvora pa se pojavi le redko, saj je na njem dovolj njenih lutk. Kdor z njo nI zasedal za skupno sejno mizo. tem besedam mogoče še ne verjame, prej aii slej pa bo videl in veroval. Ne postavljam se v vlogo vedeževalca, toda zgodovina nas uči, da razvoja ni možno ustaviti. Braslovške občinske paralele z omenjenim irionarhlčnim ' abšolufíz-mom so tako očitne, da se drugega kot marčna revolucija ali celo razpad monarhije tudi v braslovški občini ne more zgoditi. Zaupam v tolikšen razum vseh t.i. tla-čanov, da se bo to zgodilo na žameten način In še preden bo občina Braslovče postala edina slovenska nazadnjaška oaza z izključno sebičnimi individualnimi interesi njenih prebivalcev, ki bodo le pešačili. Da pa ne pozabim omeni* ti občinskih svetnikov. Braslovški občinski svet dejansko ne odloča o ničemer in je le okrasek fevdalnega dvora. Formalne seje se sicer odvijajo. Svetrùk, ki pa stvari ne pozna, o njih tudi ne more razpravljati, o zadevah, ki jih ne razume, pa tudi ne more odločati. Vsa čast redkim svetlim izjemam, ki pa ne mo-rejo izboljšati tega splošnega vtisa. Za veČino svetnikov je pri opravljanju svetniške funkcije potrebna le fizična sposobnost dvigovanja roke približno desetkrat na sejo. Takšno dvigovanje roke je zagotovo daJeč najboljše plačano fizično delo, saj so si sedanji svetniki sej runo dvignili s 50 evrov na 107 evrov neto, ne glede na trajanje seje. In kaj je cilj mojega pisnega razmišljanja? Zloglasru Gobeb je izrekel naslednji trditvi; 1. Ljudje ne govorimo zato. da bi kaj povedali, ampak zato, da bi nekaj dose-gli- 2. Stokrat ponovljena laž zlahka postane resnica. Cilj mojega razmišljanja v smislu prve trditve je osvestiti dobronamerne občane, da se druga trditev v našem okolju ne bi preveč zlahka uresničevala, saj je laž po mojem prepričanju vir vsega družbenega zla. Z izločanjem individualnih sebičnih materialnih in častihlepnih interesov bomo v lokalni skupnosti tudi kot posamezniki imeli več, kajti največ kar lahko imamo je zadovoljno sobivanje v primerno razvitem sodobnem bivalnem okolju. Spoštovani bralci, če želite več, mi pišite na elektronski naslov franc.rancigaj-^guest.arnes.si FRANC RANČIGAJ Ignova Hisa pred evropsko elito Moja pripomba se nanaša na članek v Novem tedniku z dne iS. januar 200S o plesni skupini Igen. Že takoj na začetku branja me je vrglo. Vsa zgrožena sem nadaljevala in nekje na drugi polovici članka naletela še enkrat na Isto zadevo. Besedo »event« namreč. »Pa kaj je tem ljudem danes?« sem se vprašala. Kot da jim lastni jezik ni dovolj. Kot da se z njim stvari ne dajo dovolj dobro opisati ali mogoče dovolj zanimivo opisati. Da se morda sramujejo matemega jezika, ne upam niti pomisliti. Ali je mogoče krivo pomanjkanje časa, beseda »event« je pa loUko krajša od besede »dogodek« ali >>prireditev«? Jo je pa zato treba napisati v navednl-cahl Malo verjetno, da bi bil to razlog. Morda pa se bolj »frajersko« sliši, ker danes že vsi »pomembni« orgaru-zatorjl, promotorji, oglaševalci. itd., itd., ki dajo kaj nase (po njihovem mnenju), na veliko uporabljajo to besedo. Lepo vas prosim! Niste najstniška revija, ne rumeni tisk, ne neka tretjerazredna publikacija. (Ali pač?) Ste Časnik, tednik, časopis s tradicijo, ste resen časopis z namenom obveščanja najširšega kroga ljudi. Posredno imate tudi vpliv na te ljudi, jih izobražujete. jih vzgajate» jim Širite obzoria, in še bi lahko naštevala. Ce želite biti v koraku s Časom, bodite na drugačen način. Uporaba tujih besed vam tega ne zagotavlja. Pomislite malo na bralce. Na 70-letno starko, ki se ji sanja ne. kaj ta besedica pomeni. Na odrasle, ki imajo nekaj občutka za slovenski jezik in jih ob taki vsiljlvki karstisnepri srcu. Predvsem pa pomislite na mlade ljudi, ki šele pridobivajo zavest ali vedenje o vrednosri lastnega jezika in jim na tak način sporočate, da pa vendarle ni tako pomemben. Pa jel Še kako je pomemben! Kljub vse močnejši težnji po vsesplošni globali za cij i. Pravzaprav je ravno zaradi tega lasten jezik naroda, njegove navade, običaji, njegov karakter še toliko bolj pomemben. KATARINA MAJER @ n JC Î m M 24 ^miO, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 26^nuar S.OOZaČetekjuiranjegaprograma, 5.30 řCmelodija tedna, 6.00 PoročUo OKC» 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 920 Otroški radio, 10,00 Novice. 10.15 Vaše skriteže-I je uresničita Novi tednik in Radio Celje - srečanje z mcteoro-k)goni Andrijem Pečenkoffl, 11.0Û Kulturni mozaik, ll.iSZuše-SÍ po zemJjevidU'Danskâ, 12.00 Novice, U.lSMaraconglasbe-Qih želja, 13.00 Ritmi» 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 24.00 SNOP (Radio PtujJ NEDCUA. 27. ja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-sopiov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 1Î.00 Kulturni mozaik, 11.05 DomaČili 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih* Nedeljski glasbeni veter zMagdo Ocvirk, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. 20.00 Katrca s KJavdi-jo Winder-Turbo Angels, 24,00SNOP (Radio Ptuj) POMDELJHC 28. Jannr 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZmelodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb» 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11,00 Kiillurni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, IS.OOŠporl danes> 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. ] 7.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela - velik korak, 19.00Novice, ]9.15Vrtiljakpolktnvalčkov-CitaGa' llč pred gostovanje v Kanadi, Martin Dniškovič o festivalu 15. odmev z Boča. 24.00 SNOP [Radio Robin) TORBI, 29. 5.00 Začetek jutranjega prc^rama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 iCultumi mozaik. 12.00 Novice, 12;15 Male živali, velike ljubezni. 13,00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Rajske novice, 14.15PO kom seimenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 Župan na zvezi -župan občine BraslovčeMarkoBalant, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkajidja, je še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji n>kzBošt]'anomDennolom.2130Radio Balkan, 23.00 Saute sunnadi, 24.00 SNOP (Rai^o Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje [narodnozabavna nostalgiia), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.45 Nostalgija vaSa razvada, kaj {m $ega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem» 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jackpot, 8.59 Po domače. 10,00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport d^es, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Sons. 19.00 Novice. 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem. 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Uràvox) ti ETRTEK, 31. ja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Odimev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 17,45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLET^ja. 23.00M.I.C. Club, 24.00SNOP [Radio Univox) PETEK. 1. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30Narodnozabavname-lodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Doopoldnevapo Slovensko (do 12. ure). 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do p^ka. 14.00 Regijske novice, 14.10RitlistaRadiaCelje-shiti prežeto popoldne [do I9.1S), 14.30 Poudarjeno, 14.45 PetluTva skřivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festtvaljada. 19.00 Novice. 19.15\^očezAiižej«nDcžanom.23.00VT Label,24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) Z ušesi po zemljevidu -gremo na Dansico 20 VROČIH ifii r v tokratni oddaji se bomo podali na razgibano obaJo severne Evrope. V preteklost, ki so jo zaznamovali legendarni Vikingi in njihove velike zemeljske osvojitve. Nekoč ogromen severni imperij seje sčasoma preoblikoval v precej manjšo deželo, ki je še vedno razvejana tako globoko v morska prostranstva, da obsega Grenlandijo in Ferske otoke. Tokrat odhajamo v deželo, katere prebivalci naj bi bili po nekaterih raziskavah najbolj srečni na svetu, deželo, ki se ponaša z eno najbolj urejenih socialnih politik. Odhajamo v deželo pravljičarja Hansa Christiana Andersena, pridružite se nam na poti na Dansko. Oddajo pripravlja Polona Masinak, prisluhnile pa ji to soboto ob 11.15. Kalejdoskop Kalejdoskop ni zgolj otroška igračka, je že kar nekakšna čudežna priprava, magični tulec z barvnimi kristalčki, ki se ob vsakem zasuku razpostavijo v nove vzorce. In takšen skuša biti tudi naš radijski kalejdoskop, le da v njem barvne kristalčke nadomeščajo zvočne slike. Z njimi vas vsak četrtek ob 14.10 popeljemo skozi najbolj zanimive kulturne prireditve tekočega in prihodnjega tedna. V radijskem Kalejdoskopu lahko tako vsak leden slišite pogovore s kulturniki, ocene njihovih del, napovedi najbolj zanimivih dogodkov, ki prihajajo, in še kaj. Predvsem tudi izvrstno glasbo. Pretežno zelo avtorsko, slovensko, takšno, ki je sicer le redko na rednem radijskem sporedu. Prav radi v Kalejdoskop dodamo tudi kakšen pristen zvočni posnetek dogajanja, ki ga spremljamo v živo. In Četudi gre za «terenske«, včasih bi rekli kar »bootleg« posnetke izvajalcev, je prav takšna zvočna sličica mnogokrat najlepša jagoda na torti spremljanja kulturnih dogodkov na Celj-skem. In kaj boste slišali v Kalejdoskopu? Še ne vemo. Odzivamo se na tekoča dogajanja in vztrajno vrtimo magični tulec ter iščemo nove baxvne in zvočne slike v njem... Je vroče tudi v Pop čveicu? v oddaji Pop čvek smo minuli teden gostili klepetavega Trkaja. Ob zanimivem intervjuju, ki ga je vodila Tanja Seme, je za arhiv nastala tudi tale fotografija. www.radioceije.com Na enem stolčku v oddaji Do opoldneva po slovensko se nam pogostokrat pridružijo zanimivi glasbeni gostje. Minuli petek so se Sexplosion takole stisnili kar na enem stolčku. £ miALISTVtCA 1. nmyaf^-kyueminogue (4| Z 60r£GONEGONE(DONEMOVEDiW)-ROBSTPLANT AND AUSONKRAUSS (3) 3. lAUROAA-ČROSHAMAZZOni (3) 4. 6ABY6ABYB/^Y-J0SSSTm£ (2) b. THE^HARDTMS- MATÏHBOXTWEMTY (2) 8. TOnHER-B^SINClARS STMSIW/VtOS (5) 7. HOtOWTMOMStfr- UJTRlOAMcNEAL (1| e. LOVEISHERE- SOPHIEQUSBEXnW (Sf 9. ^£LPl£S5WHENSHESMIl£S-BtóKSTRSFTSOYS (4) ia m^m stare- onerepu^ {i ) DOMAČA liSTVICA t. PtfŠ'THKAJ {5) t LUNA-NEXYS {3) 3. àVtMVVERI-Gt^ÎNPOlOrïA {1) 4 VRTIUAK-NĐSHA {3) 5. ZGQRlČKEGAVPtRAN-CARPEOIEM&VI^UXIKBESUN {5} 6. PRESnŽ-NUŠADERENDA (2} 7. NAZAJ.MURAT&JOSE RAT B£NC {4) a MAMINSIN-mPUŠlAR {4) a KDSNEŽI SA^AGROHAR {2} laTVOJASENCA-ZEUS (1) PRrDU}6AZATUJQ USTVICO: T>1E6}RLISMINE- NVCHAaJACKSONWmjmiAM EYESQMME-CEUNED(ON PR£DL0(^ZA1H»MAČ0 USTVICO: VSAKNOVDAN-IVASTAMČ NAUNUM.C.L Nagrajenca: SamoJuhsrt. Ul Pohorskega bstaljona 78. Zrečd Jânjâ Kûkali PiVQmdjska67c. RđdeČe NaQr^enca dvigneta kaseto, ki jo poúans 2KPRTVS. na oglasnem oddelku Radia C^e. UstMCo 20 vnKíh rahko postulate vsaka${^toob20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKIH 5 plus V KARAVNKE-ANaUlKOtA (6} t PflIKAJAMOZAfRAZNIKi- mmQ.&m m 3. PsIAPfKĐVJOŽE'VAGABUNOl (2) 4. ZASlVtSTROVO-rPRAVIMUaiANTJf {3} 5. BOáČNlČAS-ANSSMCMAG/UŠKA {5} PREDLOG ZA LESTVICO: ZAME P^L£PŠA SI-MAX BEND SLOVENSKIH S pfus t. VPIAMINAHRASTIROŽA- IGORINZlAnZVtïKI {7} 1 LfSMCRATSEâVI-ZAfUA {2) 1 PfíMORa-MAUBU |B) 4. fitmCŠENTI^AADA- DRUâ^AFERM {1| VEČNA UUBEZEN-ANS.VHT (3] PREDLOG 2:A LESTVICO: KRESUUBEZNI-SNE&K Negraitfica: hncâ Kiidre, Ksi^kova 58b. Velenje Mihâ JszRTúlt. Prešernova 77, Žatec Ne^afenca (Moneta nspadona ogbffm oddelku Rada Celjí. LeSsňcoCe^^h 5 lehko podijšaQ vsslc ponade^ ob 22.1 S uri lestvico Slovenskih 5 pa ob 23,16 uri. Za {indkigeiobeMestvK (ahlco gl^jete ns dopisnici s prHozmn k^lo^9uxn. Poá^fte jo ns Rsskiv: NÀitednik. Prešernova 19. 3000Celje Vroče je wwHf.ra(liocelje.coni in bo Minuli petek je bilo na Radiu Celje vroče z Dejanom Pevčevičem. In obljubljamo, da bo vroče tudi ta petek, ko se bo Anžeju Deža-nu v studiu pridružila Eva Hren. M m kovi tednik nUASVETI m ' A. '4. Modno pod obleko V kakšnem odnosu ste s svojim modrčkom? Brez nespodobnih asociacij» spomniti vas želim le na običajno očem skrit io zato prevečkrat zapostavljen kos ženske garderobe. Zapostavljen seveda o a mod-nih straneh In temah, ki obravnavajo vsakdanja oblačilna vzdušja. Čeprav gre za majhen kos tekstila, združuje v sebi skrilo zapeljivost, občutek mehkega udobja in intimne opore. Slednje dobesedno. Kajti, če je vsedobro »podprto«, r^-jer ne veže in dodaja še kakšen vizualni presežek, bo samozavestna drža in počutje priSlo kar samo od sebe. Saj poznale tisto anekdoto o muhasti igralki, ki je želela za čisto spodoben» do vratu zapet filmski prizor obleči zapeljivo spodnje perilo. Ker je režiser obupoval nad njeno svojeglavostjo, mu je zabrusila: »Zavesi, da sem pod obleko zapeljiva» se odraža tudi navzven - v mojem samozavestnem nastopu, izžarevanju lepote in erotičnosti!« Poskusite, če še niste! Konec dolgega, vsekakor pa po A 'i Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK novoletni evioriji sivega januarja je pravi čas za spremembe in osvežitve tudi na tem področju. Nakup novega kot ulitega modrčl^ je lahko povsem dovolj za lepši dan, verjemite! In, ko boste že v trgovini, je dobro vedeti tudi, kaj je letos pri tem najlepšem paru dveh košaric najbolj primernega za vas. pa Se svežega in modnega. Če sle močnejši in imate velike prsi, nikar sicer modnih ozkih naramnic, ki se v koži kar izgubijo, zato tudi svoje »gor držeče« funkcije ne morejo dobro opravljati. Boljše so širše, z nedr-sečo podlogo ali prevlečene -z ljubkimi romantičnimi volan čki. Poleg ekstremno podloženih košaric, ki iz malega prsnega bogastva naredijo za-viđanja vrednega, so znova aktualni nepodloženi modrčki. Očitno sledijo irendl spodnjega perila ludi ostalim lepotnim gibanjem, ki so v zadnjem času sklestili s piedestala velika, a la P. Anderson oprsja. Pogled na letošnja modna oprsja v prosojnih, čipkastih nedrčkih lahko govori - no, jaz ne goljufam, tole pokrivam in na ogled postavljam istočasno. Ni veliko, ampak je moje, ne pa iz silikona ... A šalo na stran» vsekakor so letošnji nedrčki lepi. Ukrojeni iz nežnega svetlikajočega satena, s kontrastno barvno obrobo, čipkastim širokim robom pod košaricama- In barve? Prav tiste, ki so vam najljubše! WoAfUvp^^^' fdiUdo (h BlÀÂnjlco/ do bye^z>skybite^ jesenU Atka Prima d.o.< Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 * TEDENSKA ASTROLOŠKA ★NAPOVED * Petek. 25. januar: Ugoden položaj planetov obeta končen-tracijo za delo in pozitivno reševanje uradnih ali poslovnih zadev Dan je primeren za načrtovanje prihodnjih korakov. Zvezde so nam naklonjene tudi na področju ljubezenskih in prijateljskih vezi, saj bo Luna v pri)emem trigonu z Venero. Ponoči bo Luna v opoziciji s Plutonom prinašala nepričakovane preobrate, pazite se ne-premišljenosti, zaletavosti. Sobota. 26. januar: Takoj po polnoči Pluton preide v Kozoroga. kjer bo ostajal vse do leta 2024, kar je zelo dolgo bivanje. Pluton je bil v Kozorogu nazadnje sredi 16. stoletja» kajti lo je najpočasnejši planet Kot zanimivost lahko jwvemo, da je kralj Karel lil. v Španiji v tem Času ustanovil Španski loto, da bi napolni državno blagajno. Loto Še vedno deluje in so ravno v tem času spet razdelili veliko nagrado. Pluton v Kozorogu bo najmočnejše vplival na vse pripadnike prve dekade Kozoroga in v opozicij i Rake. Plu • ton je planet usode, njegovo delovanje je v skladu z usodo» karmo. Prinaša velike, sunkovite spremembe, na katere ne more nihče vplivati. Luna bo v kva-dratuzMarsom.karvednozah-leva poglobljeno analizo dogodkov, več prilaganja in potrpežljivosti. Previdnost velja v komunikaciji, presoji dogodkov. tudi pri financah. Ne odločajte o kakšni pomembni stvari . sposobnost presoje ne bo največja. Raje večer izkoristíte za ljubezen, saj bo Luna prestopila v Tehirdco. Nedelja. 27. januar: Razpoloženje je lahko bolj turobno, menjajoče, saj bo Merkur prestopil v retrogradno delovanje. Moč koncentracije bo motena, pojavljale se bodo težave tehnične smeri, zamude in ovire. Večer je lahko zanimiv in pester po svojem dogajanju. Naj vam to ne pobira energije, vzemite situacije raje kol izziv z željo, da ga presežetel Ponedeljek. 28. januar: Lahko, da boste morali katerega od svojih načrtov spreminjati. zato imejte v rokavu kaj rezervnega! Če vas bo mikalo. da bi bili upornik brez razloga, tega nikar ne storite. Skušajte delovati racionalno, to bo najbolj prav. Napetosti sprostite ustvarjalno, tudi z več gibanja ali s Športom. Vpliv re- trogradnega Merkurja bo silovit v svojem delovanju. Merkur bo retrograden vse do 18. februarja. V tem času nikar ne začenjajte ničesar na novo. Čas je ugoden za urejevanje zadev, ki so povezane s preteklostjo. Torek, 29. januar: Začetek dneva bo deloven, uspešen, komunikacija bo potekala bolje, zato se lahko dogo vaijate in urejate vse vrste uradnih zadev, ki so povezane s preteklostjo. Nekoliko več previdnosti vam svetujemo zvečer, ko bo Luna prestopila v Kozor<^. Tisto, kar imate v mislih, obdržite raje zase, saj bi verjetno povedali na najbolj neprimeren način. Zvečer nastopi daigi krajec v Kozorogu. Nikar se ne odločajte za nobeno spremembo, raje premislite, kaj morate narediti za izboljšanje svojega fizičnega telesa. Sreda. 30. januar: Pozornost bo v veliki meri usmerjena v dolžinska vprašanja, v domindružinskečlaneJntui-cija bo močno povečana, zalo jo dobro poslušajte, odlična zaveznica bo. Dopoldne boste mogoče malce razdražljivi ali muhasti, saj bo Luna v konjunk-ciji z Marsom prinašala nemirno energijo. Nou-anji nemir boste najlažje pregnali s kakšnim konkretnim opravilom, ki vas dobro zaposlil. Četrtek, 3Î. januarja: Luna bo Še vedno v Kozorogu, kar bo povečalo razumsko doživljanje vseh dogodkov. Energije pí aneiov jih ne obetajo kaj posebno veliko, saj planeti ne tvorijo nobenih posebnih as-pektov. Najlepše se boste počutili v toplini svojega domače^ gnezdeča. Luna preide popoldne v Vodnarja. AstTolo^nji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9Sm 041404 935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana^siol .net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 26 27 gsni; 041 519 265 napovedi, primerjalna ar^liza astrologinja@dolores.si www.dolores.si Podjele Elektro Tumiek« v svoje vrste vabi sistemskega administratorja za strežnike in računainiika omrežja Od kandidatov pričakujemo: - poznavanje omrežnih tehnologij - poznavanje delovanja poštnih strežnikov - zaželeni pridobljeni certifikati o poznav^ju OS Linux. Windows Prednost imajo motivirani kandidati z željo po nadaljnjem razvoju intimskemdelu, Na delovnem mestu se zahteva natančnost in samoiniciativnost. Pisne prijave v nDku 8 dni po objavi pošljite na elektronski r\â-slov info@c&kabeLnet ali popoèti: ECektro Turn Šek, d.o.o.» Mariborska 86, 3000 Celje. MALI OGLASI - INFORMACIJE wDtednik obvMdot iMPotiilkoni MotmQo tittinlkai. NarpMkj Novega tednica boste bhko ftítotrÉšksugoórHí^tí' 4 mole oskise v Hoveni tedniku de 10 besed tn čestitko na Rodhi Celje - bicortstli IMučno s SVD0 nafoćnlSco naročniško potožrtco oziroma z occbrtm dokumentom nafoMcâ Novega tednika ftetrtcoHićene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje letof ZJTHI kcmbojn New Holland sompo 500. 2,7D m delovne prodam, fdefon 04194M31. m PUHAINIK Tajbn, na kordonslo pogon, prodom. Telefon 031 525-578. 379 PRODAM tASKO. Poskrmi prostor s slonovonje zelo ugodno prodom, telefon 041 643-010. 101 VOZILA PRODAM CUO \x lelnik 2000, mo^re barvo, M vnrtG, e^, cdz, 2"airfaog, nove gume, dobro ohronjefi, prodom za 3.350 EUR. Telefon 031 623-500. â39 PAS5AT korovQfi dles^, letnik m opremo, lepo ohranjen, prodam. Tole-fon041421-588. 328 OPEL os^o korovan 1616 v, letnik 200^, reg. do fsbruano 2009, prodam. Tele-fon031 23S-372. 301 KUPIM OSEBNO vozilo, od lelniko 1999 Jioptsj, lahko je slo^ ohranjeno oil poskodovo-no,kupm.T8Í^n041 361-304. se (SIBG E]l3[POQ(3GaOod8.30tfo 13.00 • odkup vsŠe napremičnina • uoitvd nepremičiiin • vpisi v zamtiilkii Icniigo • posredovanja, svetovanje in varen prenos lastrnltva pri nepremičninah -sestava kupapriHla|nih pogodb in urajanje potrebne dokumentacija 9 STROJI PAJEK no ^ vreteno pro^m. Telefon 031 709^23. SAMONAKLjU)ALNO pnkd icoîtp 17 jgodno pro{lomzo40(}EUR.TelefonD31 749-617. Š44 TRAKTOR \m 533 deluks, leinfk 1970,: lokom, popirji, stransko koso, prvi lost-nik, 20 2.500 EUR in dvobroz^ni obro-dniplugiemken, 14 rejů ftise s svojim vhodom in vsa m t prt^lřnomi, kletr'Fmi prosfori, kuriínítc, gorazo in delovni» zo mimo obrt in 600 m^ vrto. Cena po domovom. Ostote infonrodje po telefonu 5794-726,041 345-753. 232 PARCELO z obnovljeno hiso, možnosi gradnje dvojčka, vseljivo v 3 mesetih, pr> dom.Telefon041 666^48. 308 HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in listkih« lanlmhro branjs o ihfljsnju in deiu na obmoSJu 33 občin na Celjahem« Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,83 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasovi do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rni^srvt^ssfo. «emu Vsrt petekM barvfiii sMi trievidjskiga spor«te in zaim Prešernova 19 đ] 3000 Celje NAROCILNICA Ime in prijmek: Krsj: Ulica: Datum rojstva: NepreltliCRD ndroûm Navi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT£RC đ.o.o. \» podatka uporabljal sm:> za potrebe narvioi^ stužbe Novega ledoika PARCELO, poslovo slonovonjsko, velikost 1.200 v Sko^lvosi, prodom. Telefon 041 725492. 340 NOVA Cerkev, Lemberg. Prodorno slono-vonjdto hHoz gorazo, bivalne površine 15D m', obnovljeno dvonšce prib-Ifzno 300 m\ ostolo zemlji^ približno 1.600 m^,zo90.000EUI^.Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krta-v«,s. p^ Gorica pri Smortnem Celje: hnp://svelovonie.gojbo.net. n ROGAkA Slotino. Rotonsko vos. Prodorno gtodbeno porcelo. 965 m', z urejenim prislopom. kominolno infrastrukturo v bližini, osfolino cesta 20 m od porcele. no porce ti leseni gradbeni objekt, zo 35.000 EUR.Teiefon 041 70B-198.Sve-lovonje, Ivon Andrej Krfaovoc, s. p., Gorico pri Smortnem 5? c, Celje; http:// sveîovonje.gojbo.net. n CEUE. Lohovno. Prodorno grodbeno porce-lo J .000 m', po c«ii 00 EUR/m^. TMo 04170B-198. Svelovonje, Ivan Andrej Krbovot, s. p., Gorico pri Smortnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gaibo.nel. n CEUE. Prodomo ve< poslovnih prostorov v Koscridcni 16, vVl. noéstmpju, 14,10 m', 14,10m',l3,90m',13,80mM,40m', poceni 1.000 EUR/mMMtfi 04170^ 198. Svetovanje, Ivan Andrej Krfaovoi^ s. p., Gorico pri Smortnem 57 c, Celje, n KOUE, Pi^nj, Prodomo stanovanjsko hi» 2 gospodarskim ob|eklom in drvomico, leto grodnje 1920, odcptirono 1995, približno 110 m^ stonoranjskih površin * ] hektor kmetijskega zemljišča, zo 60.000 EUR.Teiefon 0417Da-198.Sve-lovonje, ivon Andrej Krbcvac, s. p., Gorico pri Porinem 57 c, Cetje. n POTREBUJETE DENAR ■ NVMERO UNO Dvosobno stanovanje v centni 2aka (52 m ) 4. nadstr,, 1978, primemo 2a rr^e diuSne o 76.000 »r «ww.ttps.fl LOVRAN pri Opatiji. Prodamo hišo, pootni^ objekt, nedolec od centro noseljo, 50 m' površine, 250 m oddoljeno od morjo, zgrojeno 1930-1940, prenovljeno 2004-2005, zo 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovortje, Ivon Andrej Xrbovoc, s. p., Gorico pri Šmokem 57 c, CA. n PODČETRTEK. Prodamo pritliqe enostano-vonjske hise, 134 m' stonovonjske površine, 120 m^dvorik'o, zgrojeno 1850, obnovljeno 1934,zo 65.000 EUR.Tel^ fon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbavoc, s. p., Gorico pri Smortnem 57 C, Celje. n LASKO, Spodnjo reoco. fro^omo stono-vonjsko hišo z dvorncem: slovbisće 122 m^ dvorišče 514 m', približno 200 m^ stonovonjskih poviiin, zgrojeno 2002, vseljeno 2005, zo 179.435.82 EUR-Tele-fon 041 70B-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Smortnem 57c,Celje. n CEUE, cente;. Prodonw stanovon^sko bivi^ ne prostore z balkonom m kktjo, v sririslonovonjski hisI, priHic^, približno 60 m^ bivolnih ponsin, gorožo v hiši 13 m\ pripodojote zunanjo funkcionoîno zemfjfšce, s kupnimi prostori v monsor-di in no stopnišču, zgrajeno 1965, pre* novljeno,za 95.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, ivon Andr^Krbo-voc, s.p., Gorico priSmiKtnem 57 c, Celje. n PLANINA pri Sevnki. Prodomo poslovno gosrinskf objekt v ^ratovanju, no lepi lokociji, klet 169 m^, pritličje 169 m^, mansardo 169 m^ dvorišče 389 m^, SlumoM pr«lMMfa pnko tal* pÉÊùmïm (pogoj za gradnjo, ve^ vrednost zanilji-Šča). Pogodbe za ustanovitev služnosti. Urejanje vpisovv zemljiško knjigo. Posredovanje med sosedi. Bresplačno pravno in geodetsko svetovanje. clUSiloo« pravno svetovanje in storitve. Celje. 041 784642. IZPLAČILO TAKOjr 03/490 03 36 Žnider's Celje. Gosposka uJ. 7 MCOIAFIN KOM d.e.O,. Dundjsks 21. UueUana Celje: 031 508 326 delovni cas: I vsak dan non-stop * rmrrmrr! TAKOJ!!! zgrajeno 1992, preno^jeno 2000, zo 490.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbavoc, s. p., Gorica pri Smortnem 57 C, Celje. n KUPIM KMETIJSKO zemljlM oli kmefí{o, vCelju in sirv okolici, kupim. Telefon 031 705- 680. 144 STAi^SO hi», no relodji Celfo-Vojnik-Ijih becno oli okolico, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. 149 PARCELO, v Celju oli bližnji okolici, nujno kupim. Plficilo v gotovini. Telefon 041 352-267. \4Q VIIŒNO zidanico ali porceio za hBo, lokodjo Celj^kolico do 20 km, kupim, fdefon 041 397-211. 279 ODDAM HiSO v Celju, v Podgoriu in sobe z vsemi priključki, oddom. Telefon 031 274-130. 323 V SKOf Ji vosi oddam šHristanovanjsko hHo zo delavce, 2 urejenimi parkirnimi me-sti.Telefon041 725^92. 3^0 Froj«lctniiÍB iđikft bi vî-Mlcft grMlenjs novoQtèdnje. nadomestna gradnje, prizidki, rekonstrukcije, legalizacija čmit> gradenj. Idejne zasnove. Urbanistični načrti. Armaturni načni, Tipski projekti. Nadzor i?vedbe Izpeljava upravnih postopkov (projektni pogoji, soglasja, gred* bena dovoljenja). Brezplačno pravno. tet)n'čno in geodetsko svetovanje. clUS do«, Celje. 041 7046 42. V CEUU, zmven bolnisnke, OUokovo u^co, oddom 250 m' poslovno stonovonjskih pn>storoY.TelefĐn041 725-892. 340 STANOVAMJSKO hiso v Arciinu oddcm v noiem. Telefon 041726-516. 356 STANOVANJE PRODAM CEUE, Delovsko. Prodam stonovnnje, 26 m^,ceno23.50DEUR.?ekrfon041 970-698. 6704 SEMTJUR (No lipico). Enosobnostoneranje, 43 m^, vseljivo tok^ prodom zo 52.900 EUR.Telefon 051 619-572. 119 CEUE. Prodomo novo, opremljeno garsonje-m, s kletjo, indmduolni stonovonjski hili, približno 30 m^ površin, prenovf je* no 2006, zo 37.500 EUR. Telefon 041 700-198. Svetovanje, tvon Andrej Krbo-voc, s. p., Goria pri črtnem 57 c, Cdje. n NOVO slonovonje, v pritličju, z otrijem In gofoâiim mestom v gorožni hřší, stono* vimje, 30 m'^otnl 38 m', Novo vas, Celje, pcodQm.Tdefon04t 399484. t KUPIM GARSOtUERO, enosobno oli dvosobno sioi» vonje kupi resen storejsi por brez posrednikov. Plačilo takoj. Telefon 041 51^7. âeô4 OVOSOBNO oli trisoiino stofiovanje nujno kupim. Haâlo v gotovini. Telefon 031 321-946. 149 KREPITI DCIOlTUVSEZtfOSmiE, 1\)DIUD1HOČEN0SiiUPOKOJEKa DO 50 % obremenitve, store obveznosri niso ovire. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Možnost odplocilo no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERO UNO Rob*tl Kukpv*e » « , Mlir»lia ul. 22. Monbor tel.: 02/252-48-26, 041/7S0-560 GOTOVINSKA POSOJILA INOĐimP1POSCJIlD03400nill Do 36 mesecar Ba osMvi 00, p^iojww e mega toda H ceuf, m. xnr.Mdie 14. 03/42S7000 KHUftSKASMOTA. ScaiMtsIteimana 16, Û2/521 30 Où K MARIBOft. FirtBMftke 3-9, 02/2341000 Sloveei firadeCf Koeliova r. 02/4613000 MHAŤň^d^o.. Sloveinlié27.1M0 MuM|«m GARSOHJERO ali enoscbno slonovonje kupim 20 goTovIno. Resen kupec. Telefon 041 727-330. VEČSOBNO slonovonje v Ceftu kupim. Tele-fon031 372-234, Tonjo. Ami ítM inimlilii mérité M.» mic^e 031342 ]18in 031 360 072 ntĐMETZNEPREMIĆNIhAMI NMUP. mOÛAJA. KAJEM. tiHn\í ŽAL£G • Kídrí£»va. Z $S. vehkosli SS m\ 3. netf,, oiirenfjeno t pohiiNom In gosp, «m-rali. cena ca 92.000 EUR VEL£NJE • pri sbrí Nimi. 3 SS, 2/9 ned., delno «dapUrsno lita 2004, no«« oVnt in lopalnícA nna 86,000 £Un PTTROVCC- centsr, sumvsnislu tah 1. ikupne bivalne pov^ntcca l60in'.L 1970. panele d&O m'. uko{e viilrievsfta, plín. ke-RBlúaeíla iiivjena, cena 148.000 ÉUR, pro-iim Će paidejan eli kupujete nepremičnine, veni urvdimD m pulteliro za »ar^n In askonit p DRVA. bukova 01 menno, prodom. Telefon 031 399-763. S47 SUHA bukova drvo prodom. Td«fon 051 381.26D. 334 KUPIM ZIDNO sloro opeko in siresno ^oro opeko bobrove« kupim. Telefon 02 B18-2323, 041 841-385. D ŽIVALI PRODAM VEĆ kokovostnih féikih od 30 do 150 kg. pfodom. Možnost dostove. Tele-(0^941655-528. à4 PUŠKE, težko od 25 kg noptej, domon v7re|Q, možno dostova, prodom. Ion 031 509-^61. m PRAŠIČI, od 30 do 1B0 kg, hroniene 2 domoco hrano, možen je zokol In dosio va no dom, zelo ugodno prodorno. Telefon 031607-419. âid NEMŠKE ovnrje, mlodi&e. ostokrme, brez rodovnika, cepljene, rozgiffiene, odik' nih slorsev, prodom. Tdefon 041 966-252,5869-299. 236 TELIČKO, 250 kg, ri/bn, možno menjavo zo jolovokrovo, pfK<6. od IlOdo 140 kg, prodam. Tel9fon 031 743-351. 262 BIKCA simentulco, zo nodoijnjo rejo, prodom. TeMon041951-808. 265 KRAVO ûmentolko, brejo 7 mesecev, pro-dom.Telefon041892-244. ?d3 DVA prasićo, krmljeno z domoco hrano, težko 150 in )70 kg, ugodno noprodoj. Telefon 041 584-310. â^d N«pr«mi£iiliMM tenriii kupoprodajne, cj ari Ine. me-njalr^e in pogodbe za ustanovitev služnosti. Urejanje vpisov v zemljiško knjigo. Brezplačno pravno in geodetsko svetovanje. dUS^. pravno svetovanje in storitve, Celje. 041 78 46 42. PRAŠIČA, 180-200 kg, bmljenego zdoma-^ hrano in reii5» simefitolko 180-200 kg,prodom. Telflfon(03) 5739-391. 311 TEUCÛ, br^ 8 mesecev, ležko 550 k^ prodam. TeWfon 041 636-190. L4o PflA^CA, krmtienegc 2 domon hreno, pf^ dom. Ceno po dogovoru. Domaće je domo».Telefon04U93-2^1. 310 DVA bikco simentalco, težko 200 kg, pro-dom.Iele((Ki031443*117. 3so PONI kobilo, brejo 8 mesecev, irebco, dor& go 2 M, prodam. Telefon 031 709-823. 3347 IHJČKO, staro 9 tednov, prodom. Tdefon 57M075. L47 SntllO, ležko 300 kg, za M, prodam. Telefon041 295-239. 344 IlUCCI simentolko, tňko do 500 kg, prodom, moznozo plem«ali zokol. Tetelon 5771-348. è34 JARKIŒ, rjove m cme, pred nesnostjo, pfo-do|omo no fonni Roje pri ^petni. Sprejemamo tudi norocllo za enodnevne bde iM^ncein kilognsmske i^nce za dopitonje. Telefon (03) 7001-446. 318 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodan. Telefon 5774038. 353 SVIHJO, 300 kg, domorà hrano, izredno kakovosti, prodom. Telefon 041 975-751. 329 8IKŒ simenlolce, 220 kg, prodom. Telefon 041 653-165. S3d 8IKCE in teličke simenlclce, težke 200 kg. prodam. Telefon 031 559420. L44 BIKA in bikca simentako prodom. Telefon 041849406. L42 OVAVE, zefe prikupne psid», prodrnn konac jonuoqo. Telefon 040 891-578, Tomos. 332 lOnAývn prodam Telefon 041 794-275. è4i PRAMCA, 180 kg, domoù reje, prodom. Telefon 05Î 263457 361 MLADO krovo, s svežim mlekom, prodom. Telefon (03) 5799480. 370 BURSKEGAkodo, odlifan posm»; flmgo 3 lelo, prodom zo IDO EUR. Telefon 041 935-595. 371 MLADO kravo, zo zakol, prodom. Ceno po dogovoru. I^fon 5793-242. 377 lEilCO sivko, b«jo v 9. mesecu, prodam. Telefon 5772-385. 37$ KUPIM ÏÏIICO zo zakol kupim ali menjom zo man^o. Telefon 041833-366. 336 PODARIM PSICKO, staro 9 (ednov, oče škotski ovčor-lesi, mcrli panično tenerko, podarim dobri družini. Telefon 040561-265. 334 Podjele Simer» d.o«o razpisuje delovno mesto komercialista Kraj dela: Celje. Ipavčeva 22 Delovno mesto: komerci^ Ist Zahtevana Izobrazba: V. stopnja eKonomsko-komercialne ali gradbene srn en Pričakovane izkušnje: 1-3 leta Mesečno plačilo: po dogovoru, mesečno Oblika zaposlitve: za nedolocefi čas s & 3000 Celje. PRODAM SLfVOVKO, nnsko žganje in sodjevec prodam. Telefon03184(M)78. â3i SENO uHnoptodamo. Telefon 031 863-231. 042 810, okusno domoće vino (jurko, izobelo), neskropljeno, po 0,80 E^R/liter, prodom. Telebn 070 819408. 358 OSTALO PRODAM 8RZOPARWE|aHSO,BO,120,160in 2D0I, prodom. Tetefon 030 929-205, po 15.uri. 234 RA8UENE$unie 20 troklof 380.70 R 24, prednje, 480/70 R, zadnje, delovni stroj - gume 16.9.30, 167D-20, dvo-brazdni plug Imt, 12 ul in domoâ med, prodom. T^on 041 92(M16. 272 PEĆ Kuppersbusdr iji domoće rdeće vino, 200 I, prodom po zelo ugodni ceni. Telefon 5794-156. 263 TKAČKI c^riKolnik 225, miotîlnico Oset, cirkulor zo mzrez hlodovine in slamo, prodcrnJelefon 041 295-239. 344 PRASSCE. za nadaljnjo re'to in 1.2001 bozen, stabilni, zo mleko, ugodno prodom. Telefon 5472-597. žii DRVA, cepljena, kostonjeve kole, 180, zo pašnik, bikca, rj, stof^go 2 meseco, prodam. Telefon 051 815426. po 15. uri. 0 KRAVO, mlado, brejo 8 mesecev, kro^e bnane, seno in bole, prodam. Telefon 031 557-754. S37 DARILNA bona, 2** 2 os^i, za osemdnevno potovonje v ^nijo, prodom po ugodni ceni. Telefon (03} 5797-005, 031 837492. 355 KUPIM KOÏÏI zo zganjekuho, lohko v slobsem stanju, kupim. Telefon 041 922-428. 303 KOTELzo zgonjdcuho, 80 oli 1001, kupim. TetefDn{03) 580^13,040 891-503. Iskreni fantje IIČ«|o preprosta, zve* sta dekleta. Mnogo j«n je, zalo purv ce. pozabite na rezoćaranja ter jh bres etr&škov doo?na|te Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/636 378. Inpild ÛRtm^ iA: Oolm)* vis 85, ftMá ZENITMA posfedovoinko Zouponje, ki je uponje v ljubezen povrnilo ie v« bi 10.000 osebam, posreduje za vso slo-rostno obdobjo, brezplačno za mlojU ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešniks. p., Dolenjo VQs85,frebQld. n 30.000 potredovenj, 11.000 novih poznanstev je bilo v pretekom letu sklenjenih 2 naio pomoSjo. Letos kaže, fla jih bo se vsi, Ženrina oo$rec>> vaJnlca za vse ^naracije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/S7 26 319. 031 S05 49S, 031 836 376 UREJEN, posten, prijeten, 51-letni vdovec, s svojo novo hBo, brez otrok, zdi ^»znoti pMteno. dobrosrčno žensko, storo od 40 do 50 let, iz okoliu (03), ki bi se hnelo namen veselili k njemu. Otrok ni oviro. Somo resne ponudbe pošljite no Movi tednikpcdvfroVALENTlNOVO. 322 Nadstreški kovinski in lesenb garaže, steklenjaki, drugi pomožni objekti. Načrtovanje in pridobivanje upravnih dovoljenj. Brezplačno pravno, tehnično in geodetsko svetovanje. cRIS éoot Celje. 04t 784642. POMLADNI veteri Vabimo Qospe, mlojse oti storejše, ki želijo spoznoli noveço protega moskego, do p^Kete petelinu 031 612-541, od 15. ure naprej oli SMS^poroâlo. Veselimo se sod^ lovonjoz vomi. ^ s. p., Koseskego 28, 1001 Ljubljeno. n ZAPOSLITEV ZAPOSUMO delavco za pomoč v krovstvu. Zoposlilev je možno tokoj. Informacije po iMnu 700-1458. 041 7034)39. lesodekor, Anton Plofil, s. p., Loâra ob Sovinjí56i,Po[zelo. ise ďwio powwfcaki pri MpoUmanjo dclivetv v poiCftsML InfornsDte m td. 041 SHMl. FRANC CAMLDH. s.p. Trubsqm oi S, Ulb IŠČEMO osebo z izkušnjomi v direktni prodaji. Delo dopoldan, vikendi prosti. M^ dical line, d. o. o., Moistrovo ul. 16,1240 Kamnik n Z novŤm fsiom spfsjmenio 6 urejsnih oaeb hctncramocll ^no.Pogc^i vomiilu izpit fr^ategorije. Zečetsh takoj. Informe-d|e pan. do pet od 8.0Û d& 14.30. Jakama, d.o.o., Maribofslca c. 44. 3000 Ca-ljBTelBfQn0342M1-«0. A6M Nemec, d. o. o., Sednjž 3,3270 La^o zoposli dslilko zo delo no kopoliscu in v restovrodji Aquo Romo, Rimske Toplke. Telefon (03) 564M4Í, 041 322-889. L36 Zaposlim več šoferjev sa raavos blaga po Sloveniji! Nudim: delo v urejenem kcv lektivu, stimulativno plačo. Zaželeno: zr>anje slovenskega jezika, izpit G-kategorije, pridnost, urejenost. Informacije in prijave na GSM: Silvo Kovačič, 041 74S-590 E-mail : ksiogiati k@volia. net Naslov: Kovačič Silver, s.p., Lesicno 26/a, 3261 L-eacno PARKETARNAJoger, ProsenHko 14, Šentjur 2oposli moškego za enoslovn^ delo na lesno obdelovalnih strc{ih, 8 ur/dan in i^sko za enostavnejšo delo pri kontroli porketo, 4 ure/don. Pogoje: iznoj-dipvost, spretnost. Informooiepo telefonu 851654-430, po 16. ud n ZAPOSUMO simpotKno dekle oli zeflsbzo strežbo v dnevnem boru. Del. (os somo do 20 ure, vikendi prosti. Telefon D41 547-996, Dru^ obrtnikov in podjeml-kov,Tmoveljskoiesfo2,Celje. 349 ZAPO^MO oviomehaniko za popravilo tovonuh vozil. Jomc, d. 0.0.. ObftniSca c B,$lore,telebn041611-747 333 ZAFtADt povecanego obsega dela zaposlimo fosaderje In slikople^arje. M3Grod, d. 0.0., Gosposve^ko 3, Celje. Telefon 041771-104. 342 IščeHiO I. natakarja (stmanhnnelnplla^) ti. kuharja OaihM)eM»Ucaftu) • Z^wstttev Je a potrti (Movni du 1 deljentm mcwnlm čisom irs poskusno dobo 2 mes«<«v. « Z9htcv9r>f $0 cMom tzkuinje, Vs€ hfbrtnacije na tet. 0S/7ai-ai*Mall GOSnU^A KOREN DOBRNA Podjelje Simer# d.o.o.« zaposlil Zaradi povedanega ot^ça del zaposlimo ključavničarje, stavbne kleparje in detavce za priučitev za določen čas s poizkusno dobo 15 dni ter z možnostjo redne zaposlitve za nedoločen cas. Od kandidata pričakujemo resnost, iznajdljivost, ročne spretnosti» ostervid, fizično moč. Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.0.0., Ipavčeva 22, 3000 Celje, s pripisom ALU-obral, ali pokličite na 03 42> 55-600. ZAPOSUMO ekonomista kot dispcnento prevozov z znonjem onglesanein nmi-dne. Obvlada noj nKunolnistvo. Zozel& ne debvne izku^je. Informodje po telefonu (03) 781-2310. Greto Puýiik, 1 p., tven(a30,3212Vojnik. n IŠCEVA mlod par, pomocná kmet)}i, pozneje možno dedovanje. Telefon 051 371-596. 359 ZARADI bolezni bi potrebovalo občasno pomo( no manjši kmetiji. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod si^ POMOČ 345 IZVAJAMO poseg, sprovilo in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Simo les, Mojdo 6evc,s.p,ZogoQe31,LesKno. n IZDEIUJEMO projekte stonovonj^ih bil, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03} 8104-182,031 393-560. AR^n^ekliranfe, Arrton Str-ni»,s.p.,Gob^ovec1 o, 3241 Podplot. n SAM svoj mojster s proiesionolnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. brotovDobm^rnkov 13,telefon(041}629-644,(03)5414-311 n PO ugodni reni izdelujemo demit fosade. MSGrod, d. 0.0., Gosposvetsko 3, Celje. Teleion{)41 771-104. 342 PSIHOtOŠKO svelovanje v ošabnih stiskoh, lezovoh v odnosih na delovnen^ mestu, v odkrivanju potenciolov in resursov, vzgojnih tezovoh, nudi podjetje Nervo. d. O.O., Obiokcvo 20,3000 Celje, telefon 041635429; nsfvn^ail.si. Zaposlimo pospeševalca prodaje za eno vodilnih znamo Izdelkov âlroke potro&nje, za SV Slovertijo. Nudimo: • dobro plačilo za opravljeno delo • siužbeno vozilo • delo je za nedoločen čas s poskusno dobo Pflčakujeino: - komunikativnost - sistematičnost - veselje do dela - vozniški izpit B-kategorije - izkušnje pri pospeševanju prodaje so prednost t^aslov in inforrT>actje: tel.: 041/717-981 in proènfe pričakujemo Nocom, d.o.o., Ljubljansica cesta 19, 1233 Dob Zaposlimo sodelavca v knjigovezniciza deiovno mesto DODELAVA TISKOVIN (m/î) Od novega sodelavca pričakujemo: ' končano grafično šolo oz. katero drugo in je že priučen za to delo - nxnespretfwsti - izkusnjenapodobnemdelovnemmestu • deiooiiisegarazrezpapirjaindodelavotIsKovin Nudimo: - redno plačilo za opravljer^o delo Pisne prijave pošljite v desellti dneh po objavi na sedež podjetja: Uskama Koâtomaj, f^edlog 34, 3000 Celje. i.u.A. FRISCHEI5 Smo mednarodno trgovsko podjetje z lesnimi repromsteriBii. Prisotni smo v 11 evropskih driûvoh s 37 trgovskimi centri. Za potrebe posfovefnice J.u.A. Frlecheis, d.0.0.. Cesta na Žago 21, 3311 Šempeter v Savinjski dolini mizarja - skladiščnika mama, babica in prababica POLDKA BREMEC iz Celja, Cesta v Lokrovec 45 Iskrena hvala vsem. ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Prav tako iskrena hvala g. župniku Hrenu za poslovilni govor in obred, pevkam VS Vodomke za odpele pesmi in g. Groblerju za prebrane stihe. Vsem še eiúcrat iskrena hvala. Vsi njeni 330 Kakor padn. dež z neba. tako tiho pada solza žalostna, kx pride od srca, teče iz oà in padn. nnrn na. topl£ dlani, potem pa je več ni. Solza se v dlaneh suši, a v duši še doi$o nas boli. lam se nikdar ne posu£i. (Hčerka Mira) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Žene, mame, stare mame, sestre, tete. tašče in prijateljice JOŽEFE JAZBINŠEK iz Lahomnega pri Laškem (18.3.1942-12.1.2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeno mnogo prezgodnjo zadnjo pot, darovali sveče, cvetje in svete male. Hvala kolektivu DrogerijeTUŠ center Celje, Pivovarni Laško in Komunali L^ško. Hvala g. župniku Iztoku HanžiČu za lepo opravljen cerkveni obred, hvala g. Petru Ojsiršku za besede slovesa, pevcem, ç. Mastnaku za odigrano Tišino in vsem, ki ste jo imeli radi Posebna zahvala družinam Jane, Berginc in Klepej ter Dragu za vse sončne žarke in za vsakega posebej, takrat, ko je sonce za nas pozabilo sijati. Žaiujoči njeni najdražji, ki jo bodo zelo pogrešali. L43 Ob koncu pa Marija, naj umrem v ljubezni cvoji. končani bodo boji. pn tebi bom doma. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja HELENA REZAR iz Vojnika, Kerševa ul. S (14.4.1923-1L1.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Iskrena hvala ge. Tilčki za opravljene molitve, gospodu Ofentavšku za poslovilne besede, gospodu župniku Pergerju za opravljen obred in maSo, cerkvenim pevcem z LJubečne za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem praporov in pogrebni službi Raj za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej $e enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 33S Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani) ZAHVALA V 99. letu se je tiho poslovila ljubljena mama, babica, prababica, sestra, teta in botra MARIJA PADER iz JagoČ (6.10.1909-18.1.2008) iskrena hvaJa vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala članom Moškega pevskega zbora Laško, govorniku Petru OjsterSku, Leonu in Marku za odigrano žalostinko. Hvala gospodu dekanu in Komunali Laško za opravljen obred. Hvala, ker ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Mar prav zares je odšla tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi íeíii...? Nositi moramo wak svojo rano molče, da ji ne zmatimo miru. (S. Makar&vič) ZAHVALA Ob mnogo prezgodnjem slovesu drage žene, mame in babice ANGELE TRUPI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in besede tolažbe. Iskrena hvala kolektivoma Pivovarne Laško in Davčnemu uradu Celje. Hvala tudi gospe Peui Šuster za ganljiv govor. Posebej hvala dekanu Jožetu Horvatu za opravljen pogreb in sveto mašo. Iskrena hvala vsem posameznikom, ki ste ji olajšali in polepšali trenutke v času bolezni. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zgodnjemu počitku. Žalujoči: mož Jože ter otroci Duâan, Jožica in Simona z družinami 373 Sporočamo žalostno vest, da se je utrujena in izmučena od bolezni od nas poslovila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica FRANJA LONČARIČ iz Zagrada 66 a v Cel|u Od nje se bomo poslovili v petek, 25. januarja 2008, v ožjem družinskem krogu. Žara bo na dan pogreba od 10. ure na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali. asa VODNIK KINO PLANET TUŠ KioMiiatofrafi à pridmi}^ pravÍDO do spncambe programa. ť«tnHív - pMtnza domov 13JD B.OO {vak ivK nm v por^ddljek} PosMfi^i Ju, le^aRdt li2iL16,3a. ia.40. 20.50.23,00 Zakl*d poz«Ujraahorai&Aa 20.00 InstalM^a Q«b«au SRB)A 2a00 MicMol CttytM 18.00 f8.0D 20.00 20.00 PíTIK Zlatí kompas SOBOTA Zlati kooifMS No6 carovnte NmJA Noč šaravnie PRIREDITVE 19.00 Knjižnica LaSko _ Jože Erjavec: Bil sem zraven pogovori (irhitekiom in predstavitev knji^ I9j0 Hmeljarski dom KZ Šempeter Pridi gola oa večerjo komedija v izvedbi KUD Crifon Šempeter 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Skupina Langa koncert za Glnsbeni abonma in izven 21.00 Local Celje Gwen Hughes konan MBOTIL26.1. 9.00-13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem novih m rabljenih íaijig 16.00 Mestni kino Metropol_ Dobrodelna akcija Horjul filmske projekaje, izkupiček bodo namenih preživetju zaxvtíSČa za živali Horjul dvorana Centra Nova Patetico kabaretni hmcert, abonma Klub liaDBJA.27.1. 16.00-18,00 Muzej novejSezgodovi- ne Celje_ Tista o Rdeči kapici družinska ustvarjalnioi 16.00-16.00 Muzej no vej Se zgodo vi- _ne Celje_ Nedeljski muzejski mozéûk ažiuiiev muzejske ulks obrtnikov, kostumiranovodsrvo 17.00 Frankolovo» večnamenska _ Mariia Černila: Častni povabljenec gostuixmje^edaiiške skupineKul turnega dništw Skorba POmQJOt2>>t> 16.00 Dom II. slovenskega labora Žalec_ Petpedi plesne delavnice 17.00 Osrednja knjižnica Celje. _Levstikova soba_ Irena Jarc: Vodni kristali predavanje, poirzeto po knji^ Ma-sanija EmotaSporçâlo iKxíe Pokrajinski muzej Celje: arheološka ra^vazlapidarijsD»kulturna in umet-nostnozgodovlnskd razstava, razstâvao Almi M. Karlin. Pc^jinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: EtDOloška zbirka Šmid, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava RIfnik in njegovi zakladi. Muziej LdŠko: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki Laščani: KaiiValentiniČ. KnpŽnica Gimnazije CeijeCenter li-kovna dela dijakov umetniške Gimnaaje C^eCenier. Galai>a MozaikCdje rastava stalne umetniške zbi^. Muzej novejše zgodovine Celje: Ži> vKi v Celju. Z£^)ozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Cd)e -Otroški muzej Hermanov brlog: Ce ne bomobraii.bovolkpojedel Rdečo kapico. Fotograiski atei>e Josipa Pelikana: stalna postavitev. Golenia Vlada Geišaka (^Ije, rasta v ni prostor Salona pohištva Tripex Celje. gostišče Hochkraut Tremerje. restavracija oa celjski železniški postaji, Celeia park Celje íd Pošta Celje: likovna dela VZûiiâ Ger^o^ GaJen ja Dan: proda|na razstava del različnih avtorjev, GaJeiija Oskarja Kogoja Celje, IVg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica BatÍ3ara Celjska oblikovalca Kogc^ ter grafik Rudolfa španz-la na temo Celjski groG. MiDMitski Pod£etTt^' Her- barij, dragulj kuîtume dediščine^ zdravilna zelišča, stâina razstavaMor^eGiibfT: RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije, do 30.9. Avla Osrednje knjižnice Celje Grad Žovnek, zgodbe o transformaciji prostora, razstava je nastala v sodelovanju s Kuliumo-zgodovinskim društvom vnek, do 2. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje: JožefMuhiČ: [z oči voči s prezenco, do 25. 1. GalerijaMozaikCelje: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31.1. Hotel štorman Celje: razstava likov-nih del (olja na platno) Vlada Gerša-feû.do 31.1. Galerija Volk Celje: Eva na ikonah, razstava likovnih del /renePoIonec in olja na platno yun>a/Cmi^Ma, do 31.1. Likovni salon Celje: Saetchi coUec-tion, Nika Oblak in Mmoi Novak, do 10. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. MN2C - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska obiâ-snaiâzsuvi Josip Pelikan (188S-Î97?) kronist, do 30. 6. Prostori MDPM Celje: razstava likovne kolonijeob tednu otroka Mladi in prosd Čas ter razstava najboljših Zoisovih štipendistov študentov Delovni plakati tabora - kako se dobro prodati, do 31.1. Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan boja proti kajenju, roz^iat^a gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Ce^e pod meniorstvom Polone Mrvič in MetkeČemoša. do31.1. Šj^esov dom Vojnik: olja na piatno, razstava likovnih del Tbnija Mohorja, do 12. 3. Galerija Mercator centra Celje: Tanka nit, razstava kva£kanih izdelkov sester Jvane in Josef ine. do "iO. ). Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša 7Á-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreacija: telovadnica OŠ Franja Mal-gaja. sobota 14.30 r^creadja - odbojka, možno tudi Igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Povebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa. Mestni trg S, Šentjur. Odprt]e mladinskega centra po poplavi: Petek: 20.00: video uvod (premiema predstavitev 12. TV-oddaje izpod korenin) 22.00: koncert skupine M12 Sobota: 20.00: predstavitev LAK (Laški akademski klub) 21.00: koncert Burning Legion Alftiialnn' - možnost najema glasbene sobe (v prostorih SMOCL-aJ - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) - ŠMOCL je prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eveiv dm Dslst - koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba) •delo na m^narodnem področju in MSS (Mladinski svet Slovenije) Rekreacija?^ Študentke: Društvo L^ (Laški akademski klub) vabi vse Študentke na skupno rekrei-ranje vsako soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OŠ Primoža Trubarja Laško. cefsM rrtdMi Petek ob 21. uri: A murder theory. In thecrossfire. Shallow end (SLO), The hollowed pledge {AUT}, hard-core/meral koncert Na ogled razstava likovnih del udeležencev rïsarsko-slikarskega tečaja pod mentorstvom slikarja Tomaža Mila-ča Redno dogajanje v dvorarui tae do - Športna rekreacija; ponedeljek In sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar- ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUĐ Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16, uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. Ije. KKIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni In psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428>8690,428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju: Krekovtig 3, Celje, tel.: 03 492 57 SO. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikil) pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme01-524-19-93, e-mail: dnjšrvo-sos(fedrustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Tfelefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati Življenje dnem in ne dneve življenju; Is^gajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: • za starše •za razvezane • za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja KUPON z NOVIM nPMIKOM IN RADIEM CEUEI t SILVIJA BO očisnu STANOVANIA ZA 3000 EVROVINVEČI PRIJAVITE SE NA 090 93 6170 AU POIŠČIHKUPONČEK VNOVEMTEDNIKUl ifa^N^'e ^cislwse ZNO^M TEDNIKOM IN RADIEM CELJEI Vabim Silvio, da poskrbi za mo|e čisto stanovanje: IME IN.PfiirMEK NASLOV POŠTNA ŠTEVILKAINKRAj TELEFONSKA ŠTEVILKA POOPIS S podpisom potrju]e(ri, da &« strln{em s posojl nagradn« igr«. k\ so oblavlienf 1 00 spletni strani wvvw.rodlo<«lje.cqni inwwvr.novftednlk.com. t I Kupon pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje j I Prešernova 19 » J 3000 Celje ! (P s pripisom: 6ST0 VSE ! Podjetje NT&RC, d.o.o. DiíritíorSreCkoŠrot Podjetje opravlja časopisnozaložniSko, radijskoin agenci jskoiržno dejavnost Na^i>v: PreSemova 19.3000 Cdje. telefon (03) 4225190, fax: (05] 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in pet^, cena lorïcovega izvoda je 0,61 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea PodpeCan Veler. Nantûûne: Majda Klanšek. Mesečna naročnina Je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Šie^lka transakdjskega računa: 06000 00267$1320. Nenaročeoih rokopisov in foio- gTâfîf ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredižče. Dunajska 5, direktor Ivo Onsan. Novi tednik &odj med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. PIOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Slamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor šarlah, Andreja Lzlakar. Oblikovanje: wwwininja(leagn.comE-maiJ ujedniSna: tednik€^l-n:.fl; E*mail tehničnega uredništva iehnika.tediukS>ni-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio€^at-rc.si. E.mail v studiu: infocS^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek. Urška Selilnik, Branko Slamejčič, Simona Solinič. Dean Suster. Sašica Teržan Ocvirk A6EMCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja A^endje; Vesna Lejič. Propaganda: Vb^ Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovâek» Alenka Zapuiek, Rok Založnik Tdefon: (03)42 25 190 ftx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 prejem o^asov po po$ti: agenaja^i-rc.si novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka HOROSKOP POMOČ! LOG-miatf gozd. ga), NEOLOGIZE M-nova beseda, novo reklo, REMONT ANT A-rastlina, ki cveii veikrat v »ezom, SRETENA^onka rastlina ro&ika Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 25 evrov za Šivanje v Modnem Šiviljstvu Barbara v Levcu 62a, Petrovče 2. nagrada: darQni bon v vrednosti \0 evrov v Gostišču Miran v Dramijah 3. • S. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe AJojz Rebula: Zvonovi Nilandije Pri žrebanju bomo upoštevali vse praviine rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19» BOOO Celje do četrtka, il. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika» ki je izšla \6. januarja 200d. Rešitev nagradne križanke iz st. 5 Vodoravno: SKLAD. PRAVO. LOPEZ, AK, NA, VOSI, TADEJA, BARI, ALP, ŠPORT, PEKAČA, KUMARA. KLITORIS, ATENAJ, NEDRA, TI, MINK, DION, ALKAR, PN. OBAD. TAMAR, AVE, OMARA, URS, ODPIRALO, AJSHIL, BRA-ČAN, RANDI, n, REČ, ČEKAN, (UON, OSIP, MOČ. ČIGRA, ČU, OPIRALO. KAN, EROZIJA, IGRALEC, KARAKAL, PIŠTOLA. Geslo: NaŠI odlični nordijski Športnici izid žrebanja l. nagrado - darilni bon v vrednosti 25 evrov v Lepotnem studiu Sodln, Skaletova 7a. Celje, prejme: Nežka Goren-šek, Zagajškova 4, 3000 Celje. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramijah, prejme: igor Plemenitaš. Bistriška 45, 2B19 Poljčane. 3. - S. nagrado - dve vstopnici za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Ferdinand Ocepek, Tovsto 2 a, 3270 l^š-ko, Magdalena JelovŠek, Ložnica 12 a, 33120 Velenje in Romana Selič. Vodruž 17, S2S0 Šentjur pri Celju. Ona: Na poslovnem področju boste jasno vedeti, da vas ni prav ničesar strah in ste pripravljeni iti do konca, dau^ tovite, kaj se je dogajalo za vašim hrbtom, Ttkšrm odločnost vam bo prineslû lep uspeh. On: Bodite malo manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le in. Realn^ši pogted bi uiegnil celo koristiti na področju, kjer koň-sti sploh ne pričakujete. Pazite se partnerkine IjubosumjiostU Ona: Prijetno presenečenje vam bo popestrilo dolgočasen vsakdan. Spoznali boste zelo privlačno osebo, ki vam bo po-vsem zmešala glavo. Ne ustvarjajte si prevelikih iluzij, saj boste močno razočarani} On: Vrgli ste trnek, zdaj pa kot kip čakale, aii bo kaf prijelo. Poskusite se malo zmigaii -možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti tisti nekdo ko-m^ áika na vaš konkreten predlog, ki pa ga ni in ni. Ona: Izjemno se boste zabavali, a pazite, da vas ne bo preveč zaneslo. Predvsem pa pridite domov ob normalni uri, ne da se po svoji navadi veselite dolgo v noč, nato pa si morate izmišljevali vse mogoče izgovore. On: S partnerko se boste prepustili častvom in si privoščili vikend, ki bo samo za vaju. Je že tako, da je treba od časa do časa pozabiti na vsakodnevne težave in si privoščili malo sprostitve v dvoje. DVOJČKA ^ Ona: Bodite realni in ne zidajte gradov v oblakih, saj se vam lahko vse skupaj kaj hitro poruši ftJíCowře raie trdne temelje, za ostalo pa je tako aH tako še čas. Vsekakor ste na dobri poti. Orv Pred vami je nekaj prav obetavnih finančnih motnosti, s kaierimi si lahko dodobra izboljšate svoje stanje na računa. TYeba bo le malo bolj poprijeti za delo. a vam energije za to trenutno res ne primanjkuje. Ona: Zaupajte se pravemu prijatelju. saj vam bo le-ta zagotovo pomagal Sramežljivost uam pač ne bo koristila, zalo se je nikar ne poslužujte. Ne pozabite, blagor tistemUr ki ima takšne prijatelje! On: Stara navada vas bo ovi-rola pri sklepanju novih dogovorov. Če boste želeli uspešno živeti, boste morali spremeniti svoje navade, saj je dejstvo, da prihajajo povsem drugačni Časi, kot ste jih vajeni. Ona: Še vedno ne boste uspeli pozabiti nekoga^ ki vam je v preteklosti ogromno pomeniL Nastalo pniznino boste sicer skušali zapolniti z občtisnimi avanturami, a tiste praiv enostavno ne boste uspeli najti. On: Ne delajte daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kaj vas lahko doleti. In nikar se ne prenaglite v načrtih. za katere ne veste, ali so dobri ali pa popolrm polomija. Premislek vam ne bo Škodil* STRELEC ^ Onn: Večkrat se boste zalotili, da se predajate sanjarjenju o osebi, ki vam zadnje čase ne da spati. Nikar sanxo ne razmišljajte. air^ak storite potezo, kivam bo odprla vrata v srce te vaše domišljijske ljubezni. On: Zberite se in vse dobro pretehtajte, saj nekdo samo čaka na vašo napako. V Čustvenih zadevah bo potrebna vztrajnost. Konec tedna se vam obeta nepričakovan obisk, za katerega 51 boste želeli, da ga ni-koli ne bi bih. KOZOROG Sk OnxL Paitner vam pripmvlja prijetno presenečenje, karvambo ponovno dokazalo, kako močno i^ûs ljubi. Pustile poslovne zadeve na strani in se posvetite pan-nerju, ki si to več kot zasluži On: Obisk vam bo prinesel nepričakovano možnost, da se spet srečate z nekom, ki ste ga že skoraj pozabili Tbknubodru-gače, zlasti po vaSi zaslugi, saj ste zdaj resnejši in gledale na zadevo s povsem drugega zornega kota. Ona: Zamujeno priložnost ni mogoče dohiteti takrat, ko je že mimo. Raje se podvizajte in izkoristite naslednjo, ki se bo kmala pokazala, /n nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi v zvezi z nekdanjim partnerjem. On: Nikar se ne obremenjujte z nepomembnlrrti malerú^sími. ampokseoprimilestvoň. kivam lahko prinesejo velike dobičke na poslovnem področju. Nekdo vam bo priskočil na pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. DEVICA ^ Ona: Niste tako nedolžni, kot se delate, zalo bi lahko pomagali pri reševanju neprijetne zadeve, ki je doletela partnerja, drugače boste sami padli v velike težave. Vključite se iti s skuptdmi tiujčad ho zadeva hitro rešena. On: Uspeli ste se izvleči iz dokaj delilaitne situacije, veruiar se lahko hitro zgodi, da se bodo spet pojavile težave. Zato se nikar ne zanašajte na sicer ugodno situacijo, ampak poskrbite^ da se bo le-ta tudi obdržala. Ona: Ugotovili boste, da se ne splača, zato raje poskusile drugače. Pametno bi bib. če bi se o vsem pogovorili s partnerjem. ki vam bo vsekakor znal svetovati Včasih je dobro upo števati tudi nasvete drugih! On: Za ureditev ljubezenskih težav se bo partnerka le prilagodila vašim že^rtm, pa bo tako problemov fear naenkrat kanec. Nikar tega preveč ne izkoriščajte. ampak se poskusile malo bolj prilagoditi tudi vi Ona: Pri partnerju boste uporabili predvsem svojo nezgrešljivo intuicijo, ki vas tudi tokrat ne bo pustila na cedilu. Tako boste imeli vse nili povsem v svojih loktdi. kot boste tudi dodobra izkoristili. On: Igra, ki jo igrate, je prenevarna. da bi se končalo kolikor toliko dobro za vas. Prijateljica vos bo povabila na pijačo, kar bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Na vas pa je, ali vam bo tisto drugo všeč. Bis za žalske srčne Barítoníst Primož Krt v vlogí »sluge«, skupaj 2 imatakarícoK 12 Vinske Gore, Ireno Glusjč.sieerituderrtko na Landes Consenatonum v Celovcu. melodije Opereta Melodije srca še kar pozvanja po Žaicu. Vsa) tako Je soditi zaradi izjemnega zanimanja med gledalci, ki so iniiiuli teden v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora stoje pozdravili številne nastopajoče. IXídi zato so se v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem odločili, da bodo gledalcem ponudili »bis«. Po navedbi direktorice Tanje Razboršek Rehar bosta naslednji dve predstavi v nedeljo, 10., ob 18. uri in v soboto, 16. februarja, ob 20. uri. Še vedno v mestu slovenske operete, v Žalcu. Za pokušino ponujamo nekaj utrinkov iz ene najboljših slovenskih operet, ki jo pretežno domači ustvarjalci ustvarjajo in izvajajo z navdušenjem ter izjemnim čutom za včasih po krivici prezrto zvrst, opereto. Foto: VENI FERANT ^ A Sandra Krnan, sicer pevka v narodnozabavnem ansamblu in učenka solopetfa, prihaja a PireŠice, Dani Šlogar pa iz Vrbja. Oba bosta v soboto na sejmu Tip v Ljubljani s potnočjo spevov iz operete povabila v Žalec. Andreja Zakonjiek Krt. sopranistka v mariborski operi, je trenutno na porodniškem dopustu, vendar ima dovoljenje, da trenira glas. To zelo uspešno počne Udi v Melodijah srca, na teniško obarvanem posnetku z >1 baro nom» Dušanom Bankom. V opereti sodelujejo tudi baletke, ki sicer plešejo pri M Vovk Pezdir. Koreografijo za žalsko opereto je pripravila mlada Celjanka, bivša baletka, Tanja Rehar. V ozadju vidimo člana operetnega zbora Nandeta Kunsta. ki je tudi aktualni hmeljanki starešine. Konec dober, vse dobre, velja tudi za Štiri »»poročene« pare v žalski opereti. Z leve Sebastijan Pobregar in Nataša Krajne; Marjan Trček m Andreja Zakonjšek Krt Dani Šlogar » Sandra Križan, ter starosta operet Henrik Čuvan z Anko Frece. V ozadju Še del zbora. Polzelan Sebastijan Podbregar, bodoči tenorist, ki študira v Mariboru, in sopranistka Nataša Krajne, ki sicer prihaja z Galicije, profesorica solopetja v Glasbeni Šoli RIsta Savina v Žalcu. Žur z drogovi pokonci Dušan ErJavCj ob svoji soprogi Gogi goniliu sila Plesnega foruma Celje, je v soboto nadvse zabavno, a dostojanstveno zapri prvo poglavje svojega življenja. V dnižbi piesaik, diiižine in prijateljev se je namreč srečal z abrahamom. IMpravili so mu nepozabno zabavo, ki so jo skrivaj pripravljali ves mesec. Tako so mu sedanje in bivše plesalke, za katere je vselej skrbel kot nadomestni očka, zaplesale Srilanški ples, ki se mu je nepozabno zapisal v spomin med gostovanjem foruma v Indiji- Pripravili so mu tudi projekcijo fotografij, ki so njega in goste ponovno popeljale skozi prelepa mladostna leta. Pravo terno so zadeli, ko so na licitaciji prodajali njegova najljubša in tudi zato že močno ponošena oblačila. Dušan se )e skora) razjokal» ko so hoteli dražiti njegov košarkarski dres - preljub spomin na Jeta, ko je cvet celjskih deklet dri na lekme zaradi takratne številke 9 v vrstah Kovinotehne ... Še huje je bilo, ko je na dražbo prišla njegova ljuba usnjena jakna. Od nje se res ne more ločiti, saj pravijo» da se nà morju še kopa z njo. Da jo je rešil, jo je za 500 evrov odkupil kar sam ... Po svoje je višek večera nastopil, ko mu je zaplesala še striptizeta. Takrat so plesalke vse drogove, ob katerih vadijo v forumu, postavile pokonci Nepozabno druženje in prvi list novega življenja, ki pride po 50. letu> so pomagali obrniti tudi vsi prijatelji. Najbolj Bori Z., ki je odkupil skoraj vsa na dražbi ponujena oblačila» pa Janez Bončina Benč, ki je družbi tudi malo zaigral m zapei, ter Številni drugi. BS K|ub énS», na kateri je skmj vsa oblačila pokuiđ Bori Z, je Dièaiw uspelo obdržati legendami kosar-kaiski dresz iqegovo dffvetko, Id je svt^ dní na košarko privabila tnime obcěevalk. PLESKJVRSTVO FASAI>£RSTVO ^KUGLER tT> 16 dOOOCEUE GSM Ml HI «f ^