Za dopisništvo so odgovorni tudi krajevni dejavniki Eden naših najinlajših dopisnikov je prav gotovo 17-letni Rudi Jelni-kar iz Volavelj. Hodi v četrti letnik pedagoške gimnazije v Ljubljani in če bo šlo vse po sreči, bo postal v štirih letih učitelj predmetnega po-uka. Čeprav ima le 17 let, njegov besedni zaklad presega izredne spo-sobnosti njegovih vrstnikov in celo Rudi Jelnikar: ,,UčiteIji so mi svetovali naj grem na učite-ljišče" starejših. Vsaka misel mu je čista in ima svoj smisel. Občutek sem imel, da na nelogična vprašanja kot na ne-logičen pogovor sploh ne pristaja. Skratka, pogovor z njim je bil re-snično prijeten. ,,Kako pa pridete vsak dan v šolo, saj avtobusna zveza s Prežganjem ni ravno najboljša? " ,,Res ni najboljša, pravzaprav še daleč od tega, toda ker druge ni, se moram pač poslužiti tega edinega avtobusa." ,,In kolikokrat vozi dnevno? " ,,Le dvakrat na dan: zjutraj v Ljubljano, popoldne pa nazaj. To je avtobus, ki vozi v Gabrovko." ,,Kaj pa učenje, ali kaj trpi zaradi vožnje? " ,,Učenje še kar gre, kljub temu, da mi vožnja vzema precej časa. Tudi privadi se človek na vozni red in mislim, da mlademu človeku to niti ne škoduje, saj ga nauči toč-nosti, nekega reda. Poleg tega pa -kot sklepam po sebi - se da prav tako vse narediti, samo pravilno je treba čas r;i/porediti." ,?<\ je avtobus vedno polno zase-den? " ,^)a, ker je to edini avtobus za celo Besniško dolino, h katerigravi-tira precej vasi, iz katerih se vozijo delat delavci. Samo enkratna dnevna vožnja je kriva, da je v glavnem poln. Škoda, da vozi le enktat dnev-no, saj ti kraji niso tako oddaljeni od mesta, da ne bi mogli imeti še enega avtobusa." ,^Kot ste omenili, hodite.na peda-goško gimnazijo, to je na bivše uči-teljišče. Zanima me, kdo vas je k temu vzpodbudil in kaj vidite v tem poklicu? " ,,Za ta poklic sem imel še v osnovni šoli skrito željo, katere pa se takrat niti zavedel nisem. H kon-kretni odločitvi so pripomogli moji učitelji, ki so mi ob mojih dobrih uspehih v šoli svetovali, naj greni na učiteljišče." ,,In kaj vidite v tem poklicu? " ,,Predvsem lo, da bi s svojo spo-sobnostjo in znanjem lahko koristil drugim. Spomnim se, kako sem z ve-seljem sprejemal razlago učne snovi in mi je vsaka ura odpirala nove in nove horizonte. To človeka osamo-svaja. Nasploh pa mi leži humani-stična smer, ker mislim, da bom z • njo največ pridobil, pa tudi drugim bom laliko največ dal. Zavedam se, da je prav na tem področju veliko pomanjkanje delavcev in če lahko tu kaj prispevam k izboljšanju, bom to delalz veseljem." ,,Izhajate iz kmečke družine in hribovske vasi/v kateri ima učitelj veliko ugleda kot politični in vzgoj-ni dejavnik. Mislite da to velja še da-nes ali je to le podedovana misel-nost? " .^Nekaj resnice je tudi v zakore-ninjeni miselnosti, da je učitelj na vasi več kot drugi. Na drugi strani pa je tudi res, da mu ta privilegij ljudje nasprotno priznavajo.toda ne zato, ker je učitelj, pač zato, ker je osrednja osebnost okoliša glede na njegove sposobnosti. Zavedati se moramo, da na vasi ni druge inteli-gencc in najbrž je in bo ostalo me-rilo, da kdor ostane ali pa je v polo-žaju inteligenta na vasi, avtomatično dobi ta status. Mislim pa, da s tem ni nihče prizadet. Morda je celo prav, da je tako, ker ljudje potrebu-jejo neko avtoriteto." ,JCot dopisnik in bodoči učitelj se gotovo zavedate svojega poslan-stva posebno poslanstva učitelja na vasi. Kako gledate na delo učitelja zunaj šolske stavbe? " ,,Bilo je. je in bo, da mora učitelj vcliko delati tudizunaj šole. Mislim, da vsak učitelj, ki dela le znotraj šolske stavbe, ni pravi učjtelj. Vsak se mora zavedati, da Ijudje od njega pričakujejo delovanje tudi na terenu in na to mora biti pripravljen. Kdor tega ne zmore, potem tudi ne more biti dober učitelj, ker izgubi stik nu'