Dopisi. Od Št. Jurija ob juž. žel. (Skrb za priličao vožajo po železaici.) Vožaji red južae železaice je takraj Celja bivajočemu občiastvu, ki ima pogosto pota v Celje, bodi-ai pri sodaiji. davkariji, v posojilaici, aa trgu itd. malo prikladea z ozirom aa one kraje, ki leže aiže Oelja proti Zidaaemu mostu. Občiaa Št. Jurij se je že več let potezala z važairni prošajami za kak osobea vlak, ki bi zjutraj šel v Celje. Glavao ravaateljstvo je res opravičeaim željam tudi skušalo ustrezati, ter je dalo aa progi od Pragerskega do (Jelja tovoraeaiu vlaku štev. 126 po ea voz za osobe. Ta \iak gre zjutraj ob 7. ari od tukaj proti Celji in je prav priličea za oae, ki imajo kaj opravka a. pr. pri aodaiji, le da je za tako počasao vožajo predrag. Šeatjurčaai, oziroma občiaski zastop se je zopet obrail aa slav. ravaateljstvo s primerao prošajo, da se temu odpomore, aa kar ravaateljstvo dae 16. juaija t. 1. štv. 6587 pošlje ugodea odlok, v katerem aazaaaja, da imajo počeaši s 1. julijem t. 1. pri prevaževaaji osob z vlakom štv. 126 aa progi od Pragerskega do Celja veljati za zmešaae vlake odločeae ceae za vozove II. ia III. reda. Za to pridobitev bode gotovo vsakdo ob aavedeaej progi, ae le samo Šeatjarčaai — bvaležea oaim. ki so se potezali za to ia slav. ravaateljatva, ki je zaižaae ceae dovolilo. Šeatjurska občiaa ae je ob svojem času po svojib zastopaikib dokaj prizadevala s Šmarčaai vred, da aaj bi se železaična proga, ki se bode od južae železaice izpeljala v Rogatec v Slatiao, aa Šeatjurskem kolodvoru vozila skoz Šmarje aa Slatiao. Kje se bode ta proga od južae železaice odcepila, še meada ai stalao doloceao. Šeatjurska občiaa se že tudi delj časa s prošajami pogaja s slav. ravaateljstvom južae železaice, da aaj bi podaevai brzovlak vozec iz Celja proti Mariboru se vstavljal tadi v Seatjurji — koaečnega odloka še ai dobila. Ker je slav. ravaateljstvo pri volji, kjer le možao, ustreza opravičenim željam. smemo tudi tukaj pričakovati ugodaega odloka. —a + a— Z Resnika na Poborji. (Naša sreča.) Cerkvica sv. Jakoba v Reaaiku, zaaaa po šaIjivih pesmib, podružaica velike St. Juagertske fare stoji aa zalem hribčeku, med najvišjimi aribovci bogate Poborske planiae. Tu vživa celo aeodviaai kraet velikaš, memo žlabtaib. vrelcev, dobro Pohorsko viao; živiaoreja ia gojzd, v katerem režejo žage brez strahu, da jim zaianika lastaega lesii, živi jili dobro. Tukajšaji starejši kmetovalci so varčai ia že imajo za to ,,pod palcem", mlajši pa so v sadjereji precej dobri. Popotaik ae mora le čuditi, odkod toliko omike. Tu se vidi cele vrste dobro gleštaaih sadaih drevea; priskrbeli so si jih iz razaih vrtov ia še celo iz Gradca. Pridi tedaj aa vrh plaaia, aižave sia! Otresti se moraš leaobe, ter ae več ne izgovarjaj, da ae bi raslo v doliaaa sadao drevo, saj je v ajih toplejše ia ugodaejše podaebje. Pridi pa tudi. dragi aoaed Skomerjan, da se okrevaš ia ae oataai vedao v atarem gaezdu, v katerem te drži tuja aevošljiva roka. Srečai ao kmetovalci ia župaastva St. Juagertake fare, aaj imajo izgledaega učeaika ia jako marljivega delalca za avetao ia večno arečo; človeku le srce zaigra veselja, koliko razae celiae ao tukaj že obdelali ia obsejali v kratkih letih preč. gospod župaik! Živeli! Lepo so tam oskrbeli av. misijoa. Memo gredoc pa še omeaim že zaaao umetao aapeljavo vode. obširao razširjeao pokopališče z dobrim obzidjem, čiato aovo prijazao kaplaaijo; ta pa atoji žali Bog prazna. Neutrudljivi gospod požrtvujejo za blagor cerkve, cesarja ia doaioviae vse telesne in duševne moči. J. V. Iz Vranskega okraj a. (K m e t i j s k a p odružaica) Vranaka pridobila je od viaorejske šole Mariborske dovoljbo, da je došel potovalai učitelj za aadjerejo goap, Fr. Matjašič v Vraaski okraj in da je po razaih krajib. predaval o aadjereji. Taka razlaganja vršila ao se torej aa Vraaakem. v Št. Jurji aa Tabru, Gomilskem, v Braaloveah, pri sv. Pavlu, pri Grobeljakem mostu, v Stroaaeku ia Podvrhu. Vdeležba sadjarjev aašib bila je precej povoljaa, aajbolja pa pri av. Jurji aa Gomilskem. Sadjerejci zaaimajo ae za umao sadjerejo, veadar pa je toplo želeti, da bi se hoteli še bolj zanimati ia da bi izgiailo tisto ukoreuinjeao in aeoaaovaao aezaupaaje do dobrih podukov. Prepričaai pa amo vsi. da bode to ailno aezaupanje podolaoma premiaolo, če bodo aaši aadjerejci apozaali. da ima poduk izvrstaega ucitelja aadjereje g. Hatijašiča tako dobre uapehe. Oa se je potrudil ia je tu ia tam z lastno roko sadii ali prirezoval drevja in čul aem že maraikaterega reči, da je uapeh že zdaj videa. Ia pa, da po domače rečemo: ,,Učitelj, katerega priporoča ia pripozaava obče apoštovaai in aeutrudni poapešitelj aadjereje, goapod dr. Guatav Ipavic, mora biti dober, vsega zaupaaja vreden mož! Sadjereja je pri aas vir, iz katerega bi aaš kmet lebko zajel marsikak goldinar v e e, ako bi ai jo uredil po pravilih, katerili ae aiu je še učiti. Zato mu je svetovati, da brez škode popuati ataro, podedovaao zaaikeraost, ia da ae veaelega arca poprime umaega goapodaratva v sadjereji in ajeaega dobička, katerega glede aa viaoka davčua ia druga bremeaa tako krvavo potrebuje. Iz Ljubljane. (lz poročila banke ,,Slavije" z a leto 1888), katerega je izdalo v teku tega meseca le-to društvo, poaaamemo te-le številke: Vseh čleaov štela je baaka 205.090, ki so imeli zavarovaa kapital 185.669(373 gld. 64 kr. ia ao zato uplačali 1,508.637 gld. 74 kr. zavarovalaine ter 70.848 gld. 54 kr. pristojbin. Rezervai ia poroštveni foadi aarastli ao aa 6,737.435 gld. 88 kr. ia ao, kakor je razvidno iz pregledao seatavljeaega izkaza, aaložeai vseakozi varno ia v uredaostaib papirjih, v poaojilih na zemljišča in v poaojilih aa laatue police. Čistega dobička imela je baaka 98.884 fl. 52 kr., od katerega ae bode 24.485 gld. 68 kr. razdelilo čleaom odd. I. ia II., ostalo pa dodalo rezervaim ia poroatveaim foadom. Uradaiški pokojninaki fond aaraatel je na 155.610 fl. 30 kr., doaegel je tedaj atevilko, s kakoršao ae zamore izkazati redkokatera zavarovaluica. Uradaiki ,,Slavije" zamorejo zatorej zaupao gledati v bodočaoat. Kar se tioe bilaacije banke ,,Slavije", moramo prizaati, da je aeatavljeaa jako pregledao ia lahko umevao. Oloveku, ki jo pregleda, leži jasao pred očmi -vse deaarao goapodaratvo zavoda. Iaveatarja, organizacijskib stroškov, tiskovia ia akvizicijskih predplaeil, kar vse aavaja Večina zavarovalaic med aktivi, ae aahajamo v bilaaciji banke ,,Slavije'f, dokaz da je ajena uprava vseskozi previdaa in pošteaa. Letos preteklo je dvajset let, odkar ao češki rodoljubi ustaaovili baiiko ,,Slavijo". V teh dvajaetih letih izplaeala je avojim članom 14.225.165 gld. 22 kr. Te številke meaimo, govore dovolj jasao.