PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2113. Im> inn. Dm. «, mi. mi Km part i mdm IU AiI «1 Cmwii «1 Mir* K CHICAGO, ILL., APRIL 28, 1948. Published Waaalj at ttOi 8. Lawndale Ave. •«• LETO—VOL. XUII. Prvi maj je delavstvu po svetu simbol soliotunosti in vere v nov svet — v socializem. Mnogokje si ga že gradi in zmaguje' vzlic silnim naporom starega reda, da ga prepreči. Španija v politiki zapadnih sil sedaj zelo sporna točka Francov zaupnik Lequerica v Washingtonu bajo "dobro opravil". — Bojazen zapadnih socialističnih strank pred novim fašizmom. - Saragat je govoril Pred tremi leti so Mussolinija ubili in ga nato še obesili, Hitler pa si ie na podlagi raznih govoric sam vzel življenje. Pa so v demokracijah zapadnih sil vzklikali. da je fašizma konec. A izkazalo se je, da še živi in se pripravlja na razmah. Mnogo razočaranj Najbolj seveda je slovel v boju proti fašizmu pokojni predsednik Roosevelt. Boril se je proti njemu do zadnjega. Toda on je bil eden, njegova stranka pa je bila reakcionarna predno jo je on prevzel in postala je po njegovi smrti spet taka kot prej. Republikanska kajpada ni nič boljša. To je pokazala — oziroma obe stranki sta pokazali, kakšno je njuno stališče z ozirom na fašizem, ko je poslanska zbornica zveznega kongresa z veliko večino bila za pritegnitev fašistične Španije v Marshallov plan. Ker bi sedanja angleška in ne francoska vlada, niti ne belgijska ne mogle pritrditi v tak predlog, so v zveznem kongresu sklep za takojšen sprejem Fran-cove Španije v ameriški ekonomski in bojni načrt za enkrat opustili. A migljaj je Evropi dan, da jo ameriški vladujoči sloj hoče zraven. To je razočaralo mnoge, ki so bili navajeni poslušati ameriški radio in klice v boj za demokracijo in proti "totalitarstvu", niso pa vedeli, kakšne zvoke ime drugi plat zvona. Sedaj se jim jc posvetilo in jih skrbi. Na konferenci S-D v Parizu malo navdtišenja Posebno v zadregi so social demokratske in socialistične strartke onih dežel, ki spadajo v zap&dni blok. Vse so za Marshallov plan, toda pogojno, ds res gre le za obnovitev in utrditev ekonomije v zapadni Evropi na način, *da bo demokracija zavarovana in da ni vse tc le priprava na novo vojno. Šestnajst teh strank Je imelo minuli teden konferenco v Pa rizu, ki je trajala uradno dva dni, zasebni sestanki pa so se vršili ves teden. Izmed teh strank jih je 14 zastopanih bodisi, v koalicijskih vladah, ali pa imajo vlado popolnoma v svojih rokah, kot n. pr. na Angleškem, Švedskem itd. • Na tej konferenci je bil delegat tudi glavni voditelj socialistične dfelavgke stranke v Italiji* ki se Je od svoje matice lani, oziroma še predlanskim ločila zaradi svojega nasprotovanja sodelovanju s komunisti. Njegovo ime je Giuseppe Saragat. Prava italijanska socialistična stranka, katere voditelj je Pietro Neuni, ni bila .zastopana. V minuli volilni kampanji v Italiji je bila združena s komunisti in par drugimi strankami v zedinje-nemu ljudskemu bloku. Svarilo pred nevarnostjo fašizma G. Saragat, ki je v volilnem boju rohnel zoper taktiko komunistov in svojih bivših kolegov socialistov, je v socialističnem glasilu v Parizu imel objavljen intervju, v katerem je oojasnil, da je njegovo nasprot-stvo do komunistov zgolj ker je oroti diktaturam, a ne radi socializma. On je, kot naglašajo njegovi sovrstniki, za demokratičen socializem. Kar je diplomate vnanjih dežel v Parizu ob tej priliki zapi-malo, je bila posebno Saraga-tova izjava proti fašizmu in proti Francovi Španiji. "Vse preveč krogov se pod krinko borbe proti komunizmu v resnici prizadeva fašizirati Evropo in ostali svet." To je lahko šlo na račun posebno Zed. držav, ki so španskemu diktatorju najbolj prijazne in bi bil že s svojo deputa-cijo član Združenih narodov in udeležen v Marshallovem planu, ako ne bi bilo tako močne opozicije proti njemu. Angleška vlada bi Franca v svojo družbo ne mogla sprejeti (Konec na 5. strani.) Praznik mednarodnega delavstva—naš vedno svež PRVI MAJ! Bili so dnevi, ko so delavci vsakega prvega maja padali po ulicah — tisti nahnreč, ki so si upali ii hii. Danes in že dolgo tega je drugače. Prvi mai ie danes zares delavski MEDNARODNI praznik. Neglede kako slabo sp izpadle volitve za ljudsko fronto v Italiii - PRVI MAJ je letos v nji prvič od kar je padel Mussolini, zares DELAVSKI praznika Sovjetska unija, Romunija, Madžarska in Bolgarija ga praznujejo. Prva, od kar se je v nji izvršila socialna revolucija, ostale tri pravzaprav letos šole prvič SVOBODNO. Jugoslavija, CehoslovaŠka, Albanija in ostale driave v sovjetskem orbitu bodo praznovale letošnji prvi maj v znamenju svojih ekonomskih načrtov, ki jih iz-, vajajo, da se ognejo iz objema ekonomskih klešč za-pod nega bloka. Prvi maj je bil dolgo zgolj glas protesta zatiranih, ponižanih, teptanih delavskih množic. Danes tega ni več. Kajti delavske množice v nekaterih državah soda j že uvajajo socializem, v mnogih drugih pa so toliko močne, da se jih kapitalizem ne upa več tldčiti in jim daje koncesije. Prvi maj v Zed. državah ne bo praznovan demonstrativno kot je bil v času Eugena V. Debsa in njegovih tovarišev — a vendar čuti silo tega praznika prav tako konservativna skupina AFL kakor jo čuti CIO. Prati unijam slednje je baš sedaj kapitalizem v silni ofenzivi, neglede kako se hočejo oprati "madežev rdeč-karstva". V Franciji je prvi maj praznik neglede na razprtije v delavskem razredu in simbol prvega maja bo francoske delavske struje prej ali slej primoral v solidarnost. Tiste, katere je ne bodo hotele, bodo šle v pozab-nost, kakor v Italiji, v Zed. državah in kjerkoli. Prvi maj predstavlja enoten svet. Svet za ljudi, ne za pijervke, svet za mir, ne za vojne dobičkarje. Za tak svet smo delovali, za tak svet smo danes in za tak svet se bomo borili, v bodoče. ———^——p—i———— ———o———i—dt Paketi v Francijo večinoma pokradeni Iz poštnih poročil je razvidno, da 30 odstotkov relifuih paketov, poslanih v Francijo, ne doseže naslovljencev. Pokradejo jih deloma v pristaniščih, druge na Železnicah ali pa na oddajnih postajah. In iz mnogih ostalih, ki jih naslovijenci še dobe v roke, pa je napol ali docela izpraznjenih in natlačenih s cunjami v nadomestilo. To stanje v Franciji traja od kar je konec vojne. In pošiljatelji si mislijo, čemu bi pošiljali za tatove! In tako je vsa Francija na škodi. Vlado vsled tega zelo kritizirajo, a izgleda, da je nezmožna ali pa brez volje ustaviti to organizirano tatiqstvo. Italija, ki je tudi pod "krščansko demokratsko" vlado, kakor Francija, je v tatinstvu na enakem mestu kakor Francija. A paketi, ki jih ljudje pošiljajo v "brezbožne" sovjetske satelitke, n. pr. v Jugoslavijo, pa so naslov ljencem gotovo dostavljeni. Ustanovni kongres demokratičnih žena V dneh 6. do 9. marca je bil v Trstu ustanovni kongres Anti-fašistične slovansko - italijanske ženske zveze. Ob sklepu kongresa je bil izvoljen Glavni svet te zveze ter novi Izvršilni odbor. Pred tisoč delegatkami z vsega Tržaškega ozemlja so sc vrstile številne delegacije iz vasi, krožkov, tovarn, uradov, bolnišnic itd. Na kongresu je bil iznova poudarjen pomembni delež, ki si ga je priborila primorska žena v borbi proti fašizmu: 1850 deportiranih žena, 150 padlih v borbi, po osvoboditvi je bila ena žena ubita po civilni policiji, tri težko ranjene, 50 poškodovanih zaradi pretepanja po policiji, 195 po aretiranih. Na svojem ustanovnem kongresu so se zavzele tržaške antifa-šistične žene za enako plačilo, ki naj ga uživajo žene za enako delo, za zaščito otrok, in za nadzorstvo nad cenami. Kdo kontrolira angleško dektvsko I stranko Dne IS. maja se bo vršila letna konferenca angleške delavske stranke. Eno ismed vprašanj na nji bo, da-ll Je delavska vlada dolžna izvrševati sklepe, ki so jih sprejema na nji, ali pa jih lahko poljubno krši. Ena struja trdi, da so sklepi obvezni samo za eksekutivo delavske stranke, ne pa za vlado, ki se mora ravnati po okolščinah in je vsled tega bolj odgovorna klubu poslancev delavske vlade v parlamentu kakor pa stranki sami..... Kot izgleda iz vlodinih dejanj zadnjih par let, od kar je na krmilu, so ji pravzaprav delavski poslanci odgovorni, ne pa vlada njim. Kajti izvrši dejanje, pa pravita Attlee in Bevin: "O-d obrite, ali pa bo vlada resig-nirala In pred sabo boste imeli nove volitve v parlament." Največ kritike v delavskih krogih proti Attleeju in Bevinu je vsled njune politike v Grčiji in pa slepemu posnemanju ameriške vnanje politike. Kritizirana sta bila že mnogo vsled podpiranja sedanjega turškega režima, in pa ker sta zanemarila socialni program delavske stranke. Ta je določal podrušakljenje jeklarske industrije, socialno zdravstvo in mnogo drugih ljudstvu koristnih točk, ki so skoro vse ostale na polici, ali pa so le polovično izvršene. Ker sta se Attlee in Bevin tako tesno spojila s Trumanovo administracijo,. in ker .oba, s Churchillom vred, smatrata, da bo mogoče britanskemu imperiju živeti samo še s ameriško pomočjo, si kakega radikalizma na Angleškem od njeno sedanje vlade poč ne moremo predstavljati. Jasno pa jo, d« Je angleško diplomacija bolj in bolj podložna In udinjana ameriški vnanji politiki. Skupina delavskih poslancev, ki šteje okrog 50 do SS oseb — odvisno je, o kakem vprašanju razpravlja, kritizira navezanost angleške vlade na Washington in grajalo je tudi ameriško ter angleško umešavanje v nedavne volitve v nov italijanski parlament. Eksekutiva delavske stranke jim je zapretila z disciplino. A disciplina ne bo isbrisala resnice, da je velik del poslancev delavske stranke, in še večji del pa delavcev, s politiko, ki jo uganjata doma in v inozemstvu Attlee* in Bevin, nezadovoljnih •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaae • T 9 e o KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Boj za Berlin je resna zade- tvorice Zed. države, Anglija in va. ki prav lahko povzroči ka- Francija nimajo v Berlinu česa tastrofalne posledice. Sovjetska cbla*t izdaja regulacije, ki jih smatrajo okupacijske oblasti Ze-dinjrnih držav, Anglije en Fran-rllp za žaljive in izzivalne. Vprašanje za zapadne sile je: Ali jc ravnati po njih, ali se umak-iti iz Berlina, ali pa Rusiji reči: "Vašr naredbe za nas nič ne pomenijo! Mi bomo delali po svo-je." por leži Friderick Kuh, ki je eden izmed najboljše poučenih kores-pondentov o spletkah v diplomaciji, poroča v čikaškem dnevniku Sun-Times v depeši iz Londona o tajnih sestankih visokih ameriških, angleških in francoskih uradnikov v Nemčiji, na katerih ugibajo, kaj jim bi bilo najbolje storiti. Pravi, da so Američani za odločen od proti ruskim ukazom,. Ang niso tako sigurni, Francozi pa pomišljaio, ker se boje, da če vznikne iz tega vojna, ie možno, da se bodo bitke spet vršile na francoskih tleh. Sovjetska oblast se je odločili napraviti oblastnikom ostalih treh držav, ki imajo na podlagi starih dogovorov Berlin skupno upravljati, življenje čimbolj neprijetno. Vzrok Je polom velike četvorice, ki bi imela na podla-potsdamskega sporazuma vi j« davno razbila. Amerika vlada s pristankom Anglije in Francije zapadni del Nemčije, sovjetska unija pa vzhodni del, v- katerem je tudi glavno mesto Berlin. Berlin ie razdeljen v cone. V vsaki vlada ena izmed članic te nekdaj zvane velike četvorice. Toda v Berlin se more le skozi po sovjetskih oblastih upravljano Nemčijo. Ker v Moskvi menijo, da vsled razbitja velike če- Sfemčijo skupno upravljati, a se je skupnost med njimi že več iskati, zahtevajo, da ako hočejo svoje cone v mestu vzdrževati, morajo biti vsi njihovi vlaki, ki vozijo iz njihovega dela Nemčije skozi sovjetsko upravljano cono na svoji poti v Berlin, preiskani in enako njihovi vlaki, ki vozijo iz Berlina na za-pad. Zapadna trojica je> vsled tega svoje vlake rajše ukinila— večino vlakov, in se začela posluževati letal. Dne 22. aprila je sovjetsko poveljstvo v Berlinu odredilo, da mora biti tudi letalski promet med zapadom in Berlinom pod strogim nadzorstvom. Vsa letala morajo biti javljena sovjetski komandi v Berlinu 24 ur predno se dvignejo v zrak. In mora biti točno popisano, kdo so potniki v njih, kaj imaio s sabo in kakšen je v teh letalih tovor. In letati smejo samo podnevu in vedno tako, da se jih vidi s tal, torej ne v oblakih ali v stratosferi. Naravno, da so te zahteve naletele med zapadno trojico na odpor in o-menjeni časnikar (Frederick Kuh) smatra, da lahko povzročijo incident in vojno. Izgleda, da sovjetska okupacijska oblast smatra, da je vsled sedanjih ne-kooperativnih odnošajev za A-meričane, Angleže in Francoze nesmiselno še imeti besedo v upravljanju Berlina, ki ga ob-krožuje z vseh strani sovjetska cona. To je logično. Toda jre se tudi za čast — za prestidz. In zato tajne konference v Londonu, na katere ni dopuščeno nikomur (tako pravi Kuh) potfjjr dati niti skozi ključavnico. Vprašanje med tistim, ki So dopuščeni je — ali je vredno radi tega navideznega prestidža v vojno, ali pa je bolje iz Berlina se umakniti in^ "mrzlo vojno" z Rusijo kje drugje pospešiti, (Nadaljevanje na 4. strani.). Biblija dobila nove platnice Hotel Stevens v Chicagu, ki ima dva tisoč sob, je dobil dva tisoč izvodov svetega pisma s takimi platnicami, ki se ne uma* žejo tudi ako kdo postavi kozarec kake alkoholne pijača nanje. Vsak madež se lahko izbriše, Te izvode je podarila posebna družba za širjenje svetega pisma, z željo, da čeprav so platnice proti alkoholu varne, bi vendarle rajše, ako bi gosti biblijo f)rali, ne pa jo uporabljali za podstavek. Policijska in sodna oblast spet v Mesni trust se je odločil stavko Arojih delavcev in unijo rdrobiti in smatra, da mu to ae bo težko, ker ima na svoji strani policijsko in sodno oblast. V Chicagu, Kansas Cityju, v >mahi, v Newportu, Minn., in drugje so klavniške kompfi&ije mvabile stavku joče delavce nazaj — seveda da bi s vrnitvijo jtavko rasbile in s tem upropa-stile svojo unijo. Kompanijski glasniki trdijo, da se obrat v klavnicah vrača "v normalo". Toda nastop policije proti piketom dokazuje, da enih, ki so se vrnili, ni mnogo in da morejo na delo le pod veliko policijsko zaščita. V Knnsas Cityju Ja policija nastopila proti piketom s brutalno silo ie nato rasbllsi urad unije klavniških delavcev. V Chicagu ja bil en pike* od skebskHi prevoznikov ubit prod očmi policije. Policijski zapisnik pravi, da Je bil to "neljub (unfortunate) incident" in pri tem Jo ostalo. Unija Ja poslala k policijskemu načelniku deputa-cijo, ki je zahtevala, da naj se kapitana, ki poveljuje policiji pred čikaškiml klavnicami, odslovi, ker očividno pomaga kom-panljam v boju proti stavkar-jem. Unija je poslala sličen apel tudi ftupanu In ga prosila, naj svoji policiji naroči, ds naj bo v tej bdrbi nepristranska. Da-si veljs sedanji čiksiki župan sa poštenjaka, je vendar dobro Imeti v uvidu to, da Ja bil do nedavna direktor v eni Izmed največjih mesnih korporsclj. Čikaška polletja ie od nekdaj "slovi" vsled svoja "spretnos'1" V razbijanju stavk. V sedanji stavki klavniških delaWev Je pokazala,1 da se ta nič spremenila. V kolikor ne more opraviti policija, jI pomagajo sodniki. "Injunction" enega sodnika' v Chicagu proti uniji zapoveduje, da ne sme biti več kot deset pi-ketov na enem kraju In da ne tmejo »tavkarji nadlegovati nikogar, ki gre na delo ali s dala.. Delavci v klavniški industriji niso še nikoli živeli v zavidljivem poloftaju. Delo, ki ga opravljajo posebno v glavnih oddelkih klavnttke industrija Je skrajno neprijetno in marsikatero tudi Jako nezdravo. Klavniški magneti so bili od nekdaj brezvestni »n v svojem pohlepu po bogastvih ustvarili v svojih obratih suženjske razmere. V dcbl velikega priseljevanja so najemali, i mi« ran te iS najbolj zaostalih dežel. A ko se so uprli — n. pr. v čikošklh klavnicah litvlnski delavci, so jim stavko akciji čr|ce n Je ■ŠČIto. razbili z uvažanjem črncev iz južnih držav, katerim Je dal* policija vso mogočo zaŠČ Razmere v klaVnicah je one čase ofvetlila posebno slovito Upton Sinclair jeva knjiga "Jtin-gis", ki je bila priobčita tudi v Proletarcu in v slovenščino zanj prevedena. Unija klavniških delavcev nima sredstev, da bi mogla nuditi kaj prida stavkovne podpora in na tisoče stavkarjev ja kres prihrankov. Kofapanijo računajo baš nanje, češ — hočeš nočeš, saj morajo priti nazaj, ako hočejo živeti. Boj unije bi bil veliko olajšan, ako bi vladala mad unij-skim delavstvom solidsrnost. A se Ja dogodilo tudi v bofjti klavniških delavcev, da so anik unij .ostali na delu nameato da bi pomagali masi stavkarjev. Nekaj o naših stvareh V tej številki na 2. strani je obnovil svojo kolono Joško Oven. Citajte jo! Iz La Salla, III., je poslal Joseph Novak Proletarcu in JSZ vsoto $152.93. Izročil jo je v našem uradu osebno Tone Udovich, ki se jo pripeljal sem po opravkih. Omenjeni znesek je preostala imovtyia kluba št. 4 JSZ. Nekaj je bilo gotovine, drugo so vsftte za delnice, ki jih je klub imel v Slovenskem delavikem domu v La Sallu. Hvala Josipu Novaku za trud. Sporočil nam je Ž# pred tedni, ker Proletarec posebno v sedanji borbi potrebuje gmotnih sredstev, da bo klub napravil svoj končni obračun. Klub št. 4 JSZ v La Sallu, kar pove že številka, je bil eden izmed pionirskih klubov v našem gibanju. Prenehal je že pred mnogimi leti - z aktivnostmi že v prvi svetovni vojni, a ostali so pri njemu člani, ki so upali na obnovitev. Rojaki v La Sallu so si zgradili lep slovenski dom. Zidali so ga na trdno podlago ne samo kar se pod-zidne in cementne podlage tiče, temveč tudi gosp* darsko. Imeli so pevski zbor, dramske predstave, vabili so na gostovanje pevske in dramske sbore tudi od drugod. V teh akcijah je bil klub št. 4 JSZ ena najjačjih dinamičnih skupin. Kajpada, delala je za skupnost in posebno za svoj narodni dom vsa naselbina naprednih Slovencev, % Sedaj v La Sallu, kakor tudi marsikje drugje - ni več tistih mladostnih živahnosti na našem kulturnem polju—pravzaprav posebno na kulturnem polju ne več. Vendar pa je La Salle še vedno naša napredna trdn|ava. Ako ne na en način, pa na kak drug način pomaga. V nedeljo 2. maja bo v Chicagu v dvorani SNPJ prireditev SANSovih podružnic. Vprizorjert* bo igra in zvečer bo plesna in prosta zabava. V soboto prvega maja bo v Slovenskem delavskem centru naš prvomajski shod. Vsi dobrodošli. Prične se ob 8. zvečer. Minulo nedeljo 25. aprila se je vršil v Clevelandu koncert "Zarje". Poročila še nimamo, *a smo prepričani, da je bil uspel} sijajen. «V nedeljo 9. maja bo v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu velik koncert v korist Proletarcu. Sodelujejo štirfe pevski zbori. Citajte o tem Ovnovo in JudniČevo poročilo ter oglas v tej številki. PROLETAREC LIST ZA INTERE8E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Maja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, C ki ca t*, HI. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobtitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2Š61 8. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 28S4. V blitve v Italiji - iigava je zmagp ? Zapadni svet se je oddahnil. Zgodovinske volitve v Italiji dne 18. aprila so izpadle po njegovi želji. Zmagala sta Vatikan in Washington. Hladne presojevalce ratmer in mednarodnih spletk, ki so bile spremljane z volilno kampanjo v "dučejevi" zapuščini, rezultat ni presenetil. Bolj se je bilo čuditi tistim, ki so močno verjeli v neizogibno zmago levičarskega bloka, pa so sedaj razočarani. Vse, kar rezultat teh volitev v Italiji pomeni je, da je ostalo upo starem". Vse tako nerešeno kakor je bilo. Privilegiji so ostali na vrhu, premier de Gasperi se z zmago hvali a ob enem je prav tako pod kontrolo svete stolice in ameriškega državnega departmenta kakor je bil. * Levica v resnici ni dosti izgubila v številu glasov, v primeri S prejžnjimi splošnimi volitvami v Italiji 1. 1946. Izgubile so le male desničarske stranke v prid de Gasperijevi krščansko-demo-kratski stranki. To je politična organizacija, ki se je je oklenil Vatikan in upregel v minuli volilni kampanji zanjo vso hierarhijo v Italiji od papeža pa do zadnjega kaplana, vse svoje gospodarske viife in duhovščino v Zed. državah, v Argentini in drugje — v prid zmage za stari red v Italiji. Vlada Zed. držav — tako je bilo nedavno poročano v zveznem kongresu, je prispevala de Gasperijevi stranki v^ njegov kampanjski sklad kar nad $4,000,000. In to poleg tistih milijonov, ki jih naša dežela troši za relif in poleg stotine milijonov, ki jih ji je dala za obnavljanje njene ekonomije. Vrh tega je propagandni aparat zvezne vlade delal noč in dan za zmago vatikanskega bloka. Predsednik Truman je poslal V Rim k papežu nekaj dni pred zaključkom kampanje svojega osebnega ambasadorja Taylor ja, ki je Italijanom pojasnil, da sta predsednik Truman in državni tajnik Marshall oba izjavila, da bo ameriška pomoč Italiji mahoma nehala, ako zmagajo komunisti. Na stotisoče kampanjskih pisem je šlo od tukajšnjih Italijanov V Italijo, in pa paketi, s opombami, .da ako zmaga levice, bo tudi pošiljanje relifnih paketov ukinjeno. Vatikan je strašil verne Italijane z odvzemom zakramentov in tudi z izobčenjem iz edino zveličavne cerkve vsakemu, ki bi glasoval ali celo agitiral za komuniste. Volilna kampanja je do-neta lz prižnic, klerikalni tisk je je bil poln, ^nako vatikanski radio in državni radio. In budni so bili tudi spovedniki — posebno ko so se jim ženske izpovedovale svojih "grehov". Ženske celo v napredni Franciji niso imele volilne pravice. Dobile so jo šele po tej vojni — klerikalizmu v korist. Enako se je zgodilo v Italiji. Socialisti so se za enakopravnost žensk borili vsepovsod leta in leta. In kjerkoli so jim jo pod starimi režimi pridobili, so šle ob prvi priložnosti na volišča ter glasovale v veliki večini za tiste, ki so jih držali v podložništvu in jih oglašali oziroma zmerom smatrali za manjvredna bitja. Vse nune v Italiji so morale 18. aprila na volišča. In duhovnikov je bilo ob voliščih toliko kot ob ameriških voliščih lakajev demokratske in republikanske stranke s svojimi oglaševalnimi trakovi na prsih. Zvozili so na volišča vse stare ljudi. Oni m ženske so kajpada v ogromni večini glasovali tako kakor jim je cerkev za povedala. To je tista masa, ki je odločila. Bila je za hlapce in dekle vzgojena in tako se je ravnala tudi 18. aprila. ' Trojica Marshall-fcevin-Bidault je v volilni kampanji nudila Itkllji v predpasnik Trst. Češ, mi ga vam bomo vrnili, ako boste pravilno volili. Samo mi ga vam lahko damo nazaj. To je bilo učinkovito mamilo v agitaciji za italijansko reakcijo. Masa je šla na ulico, vzklikala Ameriki, pozdravljala svoje "tržaške brate" in klicala smrt Stalinu, Titu in komunizmu. Je pomagalo, a ne toliko, da bi glasovi levice nazadovali. Intriga s Trstom zavednega italijanskega delavstva ni preslepila. Vendar — desnica je zmagala z veliko večino in Italija je oteta £a zapadni blok. Toda ko se bode Italijani iz svoje kampanjske histerije ohladili, se bodo znova vprašali: Kaj pa z našim agrarnim vprašanjem? Italija, dasi po površini majhna dežela, posebno z dzirom na število njenega prebivalstva, ki se naglo množi, ima po večini 1 tven industrialnih mest še vedno fevdalne razmere. Zemlja je puses! cerkvene in posvetne aristokracije. Obdelujejo pa ji jo dninarji. Za plačilo dobe od tretjine do polovico pridelka, po odbitih stroških lastnikov, ki svojih veleposesteV čestokrat niti vkUJo ne. Stanujejo v udobnih krajih, zemljo pa jim upravljajo priganjači in valpeti. Ako je letina dobra, potem ti bedni kmetiči bres zemlje, ki jih je nad pet milijonov, Žive tako, da žive. Dobrega od Življenja nimajo nič — vesele se boljše bodočnosti ksdar jih smrt zaloti. V minuli volilni kampanji jim je levičarski blok zagotovil temlj* ki jo obdelujejo za druge, rasdeliti mednje. Obljuba se jim je zdela mikfcvna, toda strašno pa jih je, ko so jih duhovniki rotili, ne poslušati "bogoUjskih komunističnih izkuševalcev? Prodati hočejo vaše duše peklu!" In nevedni, nepismeni težak je sledil "gospodu" ter. oddal tvoj glas po njegovem navodilu. Tods želja, da bi ko« te zemlje postal njegovs last, Je ostala v njemu. De Gasperi Je bil vsled strshu pred porazom klerikalizma primoran obljubiti "dalekosežne zemljiške reforme", ki pa bodo, kot je običaj, kadar ti reakcija kaj obljubuje, ostale zgolj ns papirju.. Če pa bi zmagala levica, tedaj bi bila zemljiška reforma res 5?. <: > JOSKO OVEN RAZGOVORI Pomlad je v deželi. Skozi primerjamo njih plače k vedno okno vidim 4forsitije" na sose- rastoči draginji, je pa veliko do vem vrtu, katerih grmovje,' slabše kot je pa pri nas. Neor-obsuto s cvetjem, se sveti kakor ganizirani delavci še posebno na zlato skosi zeleno ozadje. Tudi ,polju delajo za zelo skromne na mojem vrtu je preeej rume- plače. Več o tem bom pisal v nega cvetja, ali to je poleg par enem prihodnjih člankov. Prihod domov ni bil ravno razveseljiv. Spoznal sem, da so mehiški dnevniki v resnici imeli precej hrane iz našegu z vojno histerijo prežetega Washingto-na. Nehote se vprašaš: Kaj pa hočejo ti ljudje? Ali so jih zares bogovi udarili s slepoto, da hočejo pognati svet v ponovno klanje? Za nas je samo ena dolžnost, katero bomo opravili v novembru. Svet se mora otresti teh vojnih hujskačev — ali pa ne bo vec sveta. PRVOMAJSKI POHOD MEDNARODNEGA DELAVSTVA izvršena da bo Washington spletkaril bodisi v Kolumbiji ali kjer koli na jugu našega kontinenta vedno v prid pijavk, ki so udinjsne Wall Strertu? Kjer je ljadstvo socialno na zadovoljivo visoki stopnji jn ekonomsko zaščiteno, tam ni nevarnosti za izgrede, ne revolucij in ne rušenja ter i*opa-nja po mestu, kakršno se je dogodilo pred očmi zastopnikov vseh enoindvajsetih ameriških republik sredi aprila v Bogoti. John L. Lewis je bil v minulih par tednih, ko se je šlo zs so- RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) se pojasni našim ljudem politični boj in pa kam spadamo v tem boju. Na obe te dve priredbi ste vabljeni v največjem število. Istotako vsi v Waukegan dne devetega maja.. Prvi maj je letos padel na soboto. Ta naš največji delavski praznik se bo praznoval po vsem svetu, kjer je organizirano delavstvo. Tukaj v Zed. državah ga bo praznovalo zavedno razredno delavstvo v sestankih in shodih. Tam, kjer je delavstvo na vladi, kot je v južni Evropi, bodo korakale silne vrste delavskih množic, katere kljub grožnji reakcije in atomskih bomb gledajo v bodočnost—naravnost v sonce, vedoč, da koncem konca njim pripada svet, kjer bo zares bratstvo in svoboda. V tem namenu jih pozdravljamo tudi mi. nih*ral1ev in pobeglih reakcio-narjev, ki tu pod zaščito vlade in z denarno podporo nalih dav koplačevalcev delujejo za str-moglavljenje novih režimov in za "povrnitev nazaj v demokracijo". To se pravi, na njihova veleposestva in na svoja bi via visoka mesta. Ekskralj Peter je pred odhodom v Ameriko izjavil, da ako bi dali Jugoslovanom svobodno glasovati, bi bila offomna večina nifh proti Tftu in komuni* mu. Kajti Peter Je namreč za demokracijo! Le čemu ga ni k4k reporter Vprašal, koliko demokracije je v Jugoslaviji bilo, ko ji je vladal njegov oče kralj Aleksander, in po njegovi smrti re- David E. Lilienthal, načelnik kcmisije atomske sile Zed. držav, je izjavil, da je atomska sila ljudska stvar in zadeva, radi česar je tudi potrebno, da ljud-s$vo ve in razume temeljna dejstva o tej sili. Eno teh dejstev jc vrednota atomske sile iz vidika zdravstvenih in biologič-nih raziskovanj. Iz dosedanjega razvoja na tem polju je mogoče zaznati v katero smer se bo to raziskovanje, podvzeto v kakih dvajsetih laboratorijih širom dežele, pomaknilo v bližnji bodočnosti. Najnovejši razvoj v tem pogledu se osredotoča okrog takozvanih "isotopov", radioaktivnih delcev izhajajočih iz procesa drobljenja atoma. ' Iz vladnih virov je bila dana ob-jasnitev, ki bo ljudem pomagala to stvar razumeti. Material označen kot radioaktiven daje od sebe ali izžareva gotove žarke. Znanstveno so ti žarki označeni z različnimi imeni. Nekateri kemični elementi, ki tvorijo vesoljstvo, naravno izžarevajo take žarke. Eden teh elementov je uranium, poglavitni vir atomske bombe. Drugi je radium. Žarki teh pi1-vin se lahko rabijo v svrho uničevanja ali pa v splošno korist človeka. Kot je danes že splošno znano zamorejo radium žirki potom moderne tehnične uporabe ozdraviti fcli vsaj do gotove mere omejiti nevarno bolezen nekaterih vrst raka. Po odkritju nekaj radio-aktivnih sestavin je nadaljno raziskovanje privedlo do dognanja, da je mogoče prenesti radioaktivizacijo na prvine, ki ne izžarevajo te sile naravnim potom — sem spadajo prvine kot železo, žveplo, živo srebro, jod, kalcij, fosfor. Ko te kemične elemente ali prvine u-metno radio-aktiviziramo, dobimo radioaktivne delce, ki so sedaj znani pod imenom "isotopes". Te sestavine gredo pri zdravstveni uporabi skozi isti proces kot normalni kemični elementi katerih del so. Obsevanje s temi sestavinami ima torej isti efekt kakor radium in se more rabiti v iste svrhe. Pod gotovimi okolščinami je mogoče te radioaktivne sestavine spraviti v človekovo telo, da tako dosežejo sedeže bolezni ali gotove bolne organe in izžarevajo svoje žarke naravnost na bolno tkivo samo. Ta način je v raziskovanju sedaj. Vendar je bilo dozdaj mogoče zaznamovati uspeh zdravljenja s tem načinom le v nekaterih vrstah oboljenja na raku. Raziskovalci si obljubljajo hitrejše uspehe z uporabo teh radioaktivnih sestavin pri proučevanju delovanja ustroja človeškega telesa oziroma poskusnih živalic. Namen teh preučevanj je izslediti kako se bolezen prične in kaj se zgodi recimo z rakovimi celicami, ko pridejo v dotik z radioaktivnimi sestavinami injeciranimi v telo. Upati je, da bodo te študije pomogle zdravniški vedi do odkritja kon- trole nad rakom. Medtem pa, ko so se raziskovanja pričela z namenom, da se skuša radioaktivne snovi upo-trebiti v zdravstvene svrhe, je obenem v tem vključena naloga, nuditi Človeštvu—širše znanje o delovanju tega čemur pravimo enostavno življenje, a obstaja v resnici iz neštetih živih stanic in prvin, katere vse imajo opravka z našim zdravjem, boleznijo, staranjem itd. Učenjaki brskajo po tajnah življenja in upajo odkriti med radioaktivnimi elementi nova čuda zdravljenja. Ako se jim to, posreči, bo človeštvo stopilo za ve-lik*korak naprej na polju znan-stva. Sicer pa ni nič novega v rabi elementarnih sil v svrho bioloških problemov. 2e Pierre in Marie Curie sta odkrila, da žarki radiuma hitreje uničijo obolele nego zdrave celice ali tkivo. Stvar je dobila še večji pomen, ko se je zaznalo, da je mogoče radioaktivizirati navadne kemične sestavine umetnim potom. Ali tik pred zadnjo vojno je bilo mogoče producirati le malenkostno količino takih radioaktivnih snovi in še to le z ogromnimi stroški. Iz proizvodnje atomske bombe pa smo dobili tudi cenen način dobivanja radioaktivnih snovi v večji količini. Glavni vir teh je atpmi-čna peč ali plavž v Oak Ridgeu, Tenn., ogromen vojni atomski projekt. Naša vlada je lani pričela nuditi bolnicam in univerzam radioaktivne snovi v svrho preizkušenj, zdravljenja, študije. Truman je oznanil, da bodo te snovi dane na razpolago tudi drugim deželam v omejenih količinah. Common Council. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Vrača/o se v šolo I Končno so se odprla vrata ljudske šole v Barkovljah. Slovenski otroci so se vrnili v šolo, iz katere Je fašizem pred 25 leti pregnal njihove starše. Slovenski ter italijanski otroci so se zbrali k temu slovesnemu dogodku okrašeni s cvetlicami. Slovenske otroke Je ob tej priliki nagovoril vodja šole Pertot, nato še didaktični ravnatelj šole in župnik Skabar, ki ie blagoslovil prenovljeno šolsko poslopje, kjer imajo slovenski otroci šest učilnic v pritličju in v prvem nadstropju, dočim je drugo nadstropje namenjeno italijanski deci. Tako so ponosne Barkovlje doživele po 25-let-nem presledku dogodek, ki bo ostal v trajnem spominu vseh. Barkovljanski prebivalci izražajo še samo to željo, da bi doživeli dan, ko bodo zaživeli na resnično demokratičen, po ljudski volji vladanem Tržaškem ozemlju. Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoča podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Klub št I JSZ — prvomajska slavnost v Slovenskem delavskem centru v soboto 1. maja. Centralni odbor podružnic SANSa in društev priredi proslavo tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije v nedeljo 2. maja v dvorani SNPJ. Clkaške podružnice SANSa—velik javen shod v petek 7. maja v dvorani SNPJ. Podružnica št SS SANSa—domača zabava v soboto 15. maja v To-mažinovih prostorih, 1902 W. Cer-mak Road. Liberty Bell, No. 70 ABZ—piknik v nedeljo 6. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu. Klub št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. "Pioneer" št. 55S SNP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta. Drnštvo št 1SS SNPJ—piknik v nedeljo S. avgusta. Ako socializem nima bodeč* nosti, čemu aa ga plutokrncija take boji? Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrti "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in sbirsjte prispevke v njegov tiskovni sklad! f f ; U KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"? b * Pridobivajmo ma NOVIH naročnikov Obaavljajmo naročnino TOČNO čim poteče AglUraJnto med druglari naročniki, da store Isto Prispevajmo v PRO LET ARC EV tiskovni sklad in »rlporočaJaM to tadl drugim Oglašajte v PROLETARCU priredb« društev la Srago stvari > Naročaji« slovenske la angleške knjige Is PROLETARCEVE knjigarn« > Poskrbite, da si aaroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi UsU, ki tega is sIm storili > Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju In enaka PROLETARCA. 4 Vsakdo naj stori za ool list kolikor more, ~ pa bomo vso težave zmagovalil WL ■E1L22E rnmrnmšmmšm i, pnr *d podpiral, kadar jih razume. Naši Interesi so — OLJE Interesi veletrgovinske-vojaške aljanse v Iranu so olje ter vojaška taborišča. V podporo teh interesov sta iranska policija pod načelstvom ameriškega generala ter iranska vojska s pomočjo ameriške vojaške misije zdrobili strokovne unije, podali na tisoče družin v končen-»ra* ijska taborišča in izvajali nn žitno pokol je. Da S3 ohranijo svobodne Zed. jh zave, moramo odstraniti iz uradov ljudi, ki so odgovorni za razpadanje ameriškega moralnega vodstva in ki so nam pripe-»atili osovražen je preprostega človeka po vsem svetu. Toda o-t'enziva. ki jo vodijo, ima za svo-e prve žrtve ameriško ljudstvo. Naperjena je ravno tako proti nam kot je proti nesvobodnim narodom v zapostavljenih delih sveta. Vojna histerija je obupno orožje ljudi, ki hočejo zastavljati katastrofalni padec svojih profi-tov, katerega nadaljevanje njihovih političnih smernic dela neizbežnega. Predloge administracije za ponovno mobilizacijo so pozdravili dnevniki veleindustrije kot gospodarski vbrizg v roko, potreben za okrenitev gospodarskega padca v letu 1948. Ves program militarizacije je začrtan tako, da se vzdržijo in povečajo dobički, ki so leta 1947 dosegli svoj največji vrhunec. Program nima nobene sličnosti z dejanskimi obrambnimi potrebami Zed. držav. • Prikrivanje propasti Z vojno histerijo upajo zakriti p repast Trumanove doktrine, ki je že prinesla v malih vojna več smfti ko skupne izgube Zed. držav v zadnji svetovni vojni. Ta seznam smrtnih slučajev Jnevno narašča v Grčiji, na Kitajskem, v Palestini — samo s to razliko, da je v Grčiji danes ood kontrolo gerilcev več ozemlja ko pred enim letom, na Kitajskem pe se ozemlje Kcumin-tanga stalno krči. £rtve take politike se bodo našle tudi tukaj v naši domovini, ne vsled večje inflacije, temveč vsled večje intimidacije. Zatiranje civilnih svobodščin spremlja bobnenje tistih, ki povzročajo to plašenje. Grožnje, intimidacije in še manjši izbruhi nasilja, ki izvirajo naravno iz odredb glede lojalnosti, ne-ame-riških odborov in pe krpe leži, spredenih v tisku — vse to se dele v imenu ohrenitve demokracije. Toda demokracije ne moremo ohraniti, če jo ubijamo. Zatiranje strokovnih unij s Tsft-Hsrtleyjevim aktom, odpuščanje iz služb, ki sledi zaslišanju pred odborom za ne-ameri-ške aktivnosti, razreševanje služb kolegijskih profesorjev, ker govorijo za mir — vse to niso slučajne posledice; in glevne tarče naših strašiteljev niso Rusi, temveč ameriško ljudstvo. Milijonom se seprte usta SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS O O i Če se Že borimo za svobodo, moramo najprej ohraniti svobodo doma. Govor, zaradi kateraga Človek tukaj izgubi svoje delo, ni svoboden govor. Sedaj so milijonom Amerikancem zaprta usta, ker bi ne mogli prenašati svoje izgube, če bi odprto govorili. Celo pred sedanjo kampanjo da se za tre svoboda govora, sme Amtrikanci imeli obilo vzrokov za borbo za več svobode doma. sicer bi beseda "svoboda" iz naših ust odmevala precej votlo pc vsem svetu. Narodi vsega sveta že vedo, da v državi South Carolina ni tajnih volitev, da imamo volivni davek v sedmih dr žavah, da se kruto prakticira ločevanje in diskriminacija z na menom, da se ljudstvo razdvaj; za proflte bogatih in pokvarje nih interesov. ^orba za svobodo ni le bitk na tisoče milj od tu; je tudi bor ba doma. Če bi bili dvostrankarji odkri tosrčni v svoiih govorih o svo bodi, bi kongres na sedanjen. zasedanju takoj zapisal v posta vo celotni program predsednikovega odbora o civilnih pravicah. Ce ne bodo uzakonili tega programa, bodo osramotili ameriški nardd, sami sobe pa razkrinkali kot preprosto orožje ve-letrgovinske-vojaške aljanse, ki sedaj gospoduje nad tem narodom. In če so veletrgovinski interesi odkritosrčni glede na njihovo bojazen za našo domovino, lahko upravičeno pričakujemo slišati iz njihovih ust^besede: "Mi smo res rodoljubi. Mi odklanjamo delati profite na račun obrambe naše domovine. Dokler ne preneha sedanja skrajna potreba, hočemo, da gredo vsi proftti, vse dividende in vse super-plače v blagajno Zed. držav. V žrtvovanju za svobodo stojimo rama or rami s fanti, ki jih hočemo poklicati pod orožje." Dokler ne slišimo takih izjav, se bo sumilo o kriku, ki ga dvigajo; in dokler ne slišimo takih izjav, se bo nove stranka borila as pozitiven program miru, za kontrolo privatnih interesov doma in v inozemstvu. Borili se bomo zs izgradnjo močnejše organizacije Združenih narodov. Borili se bomo proti prisiljenemu neboru in splošnemu vojaškemu vežbanju. Borili se bomo za mednarodno — ne enostransko razoroževanje. Borili se bomo, da damo sredstva Zed. držav na razpolago ljudstvu doma in v inozemstvu, in borili se bomo ppoti podpiranju kraljev, monopolistov in fašistov. In boreče se za dosego teh ciljev bo nove stranka postsjale gnočnejše — kot najbolj gotova pot za obrambo naše demokratične dediščine. Strašitelji ne morejo zmagati, ako se bomo spominjali osnovnih nsčel, katerih smo se naučili v zgodovinskem razredu naših srednjih šol in v nedeljskih svetopisemskih šolah. Pod temi nečeli je neša domovina postela krepke in močna kljub zgorajšnjim naporom sebičnežev, de bi zastavili njen progrea. Močni v demokratični veri naših pradedov in z isto vero, ki jo nje vodile, bomo dosegli mir, po katerem vsak Človek hrepeni. Prevedel Mirko G. Kuhel. SANS. SLOVENE RECORDS lS-luefc records Tfc COD, plas postage C-ltfl Ba kam* polka Bye-bye-beby, polka C-It 14' My boner le wandering In Tyrol; St. Clair polka C-lttS Too fat polka; Jolly polka P. Yan kovic snd Ma orek C-lltf Alpine waits LampUgkter'e polka C-1111 Village taters pelka Lumberjack — polka C-1S1S Marianne polka T-iea Hit and aiiae polka P. Bajt snd his Polkateets Silk raibretia polka linden tree — waits Tltell Park Polka Village 8*aare Pelka . , T-114 Bed Wine - Pelka iDdelWelea waits Ernest Benedict Quarts! Na Marjaaee, Pelka Clarice (Clara) Pekla ClevelandeM Valfek Malo Ncxek, Polka J. Perueh and hii Tav. Hand Write for free list of all new SLOVENE records, the largest selection in US., by the beat Slovene artists, to: PALANDECH'S 53* 8. Clajk street, Ckicag* 5, If T-1S4 B-174 R-575 SpOMia y poirriKi zapaonih til sedaj zelo sporno fo&cv (Nadaljevanje s 1. strani.) in ne druge, ako so za demokracijo iskreno, rte samo na jeziku in zgolj v propagandne namene kot večina ameriških visokih politikov, katerim se gre po svetu edino za obvarovanje kapitalizma in s tem starega reda z vsemi krivicami, ki jih povzroča tlačenim ljudstvom. Boj proti komunizmu velika prevara Saragatu in drugim desničarjem nekdaj revolucionarne socialne demokraccije je lahko jasno, da politika Zed. držav ne stremi dvigniti življenske ravni (standarda) raznih tlačenih narodov sirom sveta temveč le u- ka izkoriščanja delovnih žic. Pomoč, dana Italiji, je bila edino za obvarovanje sistema kakršnega ima in papež je lahko v zahvalo za zmago iskreno maševal. Enako druga hierarhija v Italiji in minulo nedeljo so se vršile zahvalne maše tudi v Zed. dr&vah, posebno v italijanskih cerkvah, v Argentini in v ostalih deželah na tej he-misferi. Zmaga je bila za stari red, ne za demokracijo in za socialne pravice. Saragat, ki je dobil v Italiji v zadnjih volitvah za svojo stranko nad dva milijona glasov, svari de Gasperija, da so socialne reforme v Italiji nujne in le ako jih bo zmagovita klerikalna stranka izvedla, se bo (Italija) lahko demokratično razvijala. * To pravilo pa morajo kajpada za po pas t i tudi v Washingtonu, sicer bo ameriška re-konstrukcijska pomoč brez trajne vrednosti. v naše glavno mesto Wvši Fran-cov minister vnanjih zadev Jose Felix Lequerics^ki je v imenu Franca vrnil obisk Truma^ove-ga privatnega poslanika Myro-na Taylorja. Ta zaupnik španskega diktatorja je velik osebni prijatelj admirala Lehyja. Lehy je sedaj Trumanov "chief of staff*. Agenti španskega diktatorja v Ameriki pravijo, da je Le-querica s svojimi obiski pri a-meriški vladi "zelo dobro opravil". . To je za socialne in druge demokrate v zapadnih državah jako nerodno. Radi bi ameriško pomoč, toda brez fašističnih primesi. POROČILO ODBORA ZA SVOBODO TISKA (Poroča: JOHN POLLOCK, blagajnik) Pravijo, da o mrtvih se govori le dobro, ampak ne pri Ameriški domovini. Ameriška domovina ie prinesla na prvi strani 27. februarja t. 1. poročilo o smrti rojaka Frank Fojkarja, samskega in brez sorodnikov v Ameriki, ki je bil star 59 let in umrl vsled srčne kapi.« Pa je naš slavni urednik Jaka pristayil k poročilu pogrebnika še opazko: "O trditi stare režime v prid stare/njem se lahko reče: "kakrino ___..r . .. .. ___3 vivlimin ♦ olro cmrf •» Za enotmr Evropo Že prej omenjenih 16 socialističnih strank se je na konferenci v Parizu izreklo za ustanovitev Zedinjenih držav Evrope. V ta namen je bivši premier Winston Churchill sklical konferenco raznih neodvisnih političnih strsnk in skupin, ki se bo vršila meseca maja v Haagu. Socialisti so na pritisk angleških leboritov sklenili, da se Chur-chillovegs zbore ne bodo udeležili. To je bilo jssno, ksjti oni, sko hočejo res ustvsriti ksko evropsko unijo, imajo moč zato, ker so v vlsdsh, dočim je Churchill sedsj izven nje, čeprav ga V vseh njegovih akcijah podpira predsednik Truman ter njegova administracija. Laha riti sa spremembe španske vlade Ne pariški konferenci ao udeleženci priznali, da za Evropo ni debro, ako ostane Španija izolirana, toda pod sedanjim režimom se je nikakor ne sme sprejeti v skupno družbo. Casftikar Irving Pflsum piše, ds ao angleški laboriti zaupno rekli, da naj bi diktatorja Francs nasledil blvfti desničarski socialistični voditelj Indalecio Prieto, ki bi lahke Avenijo organiziral tia demokratičnih principih. Prieto živi v izgnanstvti. ' . Isti poročevalec rezlaga, da se ▼ Washingtonu za take nasvete ne zanimajo. Nedavno je prišel mn(f življenje, taka smrt'. Nekaj dni zatem je smrt zopet pobrala rojaka, le s to razliko, da si je sam vzel življenje, pa pobožna tetka A. D. ni pristsvi-la nobenega komentarja. Pobožni urednik, zakaj tako? Morda zato, ker je pokojni Fojkar prispeval za svobodo tiska, ali radi tega, ker ae je zgražal nad tožbo kaplane, od nosno bivšega ravnatelja Zadružne zveze v stari Jugoslaviji. Ali je Krist učil sovraštvo ali ljubezen? Naj vam bo v pouk, da sila vedno rodi odpor. Da je to res, vam kaže naaledna objava prispevateljev za svobodo tiska, poštenega tiska, a ne tiaka laži in zavajanja, groženj in straho-vanja. • Po $25. društvo št. 33 SNPJ, Ambridge, Pa.; društvo št. 87 SNPJ, Herminie, Pa. Po $10: društvo št. 85 SNPJ, Republic, Pa. in društvo št. 381 SNPJ, Aquilar, Colo. Po $5: Mr. in Mrs. Louis Pečenko, Ruchmsnd Rd., Euclid, O., in Joe Vidmsr, Milwsukee, Wis. A. Zsrnik iz Herminie, pa.f nabrano pri podružnici 48 Sans poslal $3.25 za Sam Debelak; John Pečnik, Fontana, Calif., poslal $71, darovali so: Louis Novak $10. Po $5: Albert Hrast, Louis Parkel, John Pečnik, Pavel Tavčar; 10 jih ie prispevalo po $2, 20 po $1 in dva po 50c. Druš. št. 472 SNPJ, Homar-ville, Pa., $10. Anton Bezek, Waukegan, 111., poslal vsoto $22 za aledeče: Žensko društvo št. 119 SNPJ, $10; Jacob Mesec $5; dva po $2 in trije po $1. _ . Druš. št. 9 SNPJ, Pittaburg, Kansss, $10. Mrs. Mary Lukek, Euclid, O., $5. Društvo št. 586 SNPJ, Ches-wick, Pa., $10. Podružnice 55 SANS, Strabane, Pa., $50. Edward Tomaic, Walaenburg, Colo., poslal $91 za sledeče: društvo Št. 299 SNPJ, $25; društvo št. 101 ABZ $15. Po $5: Edward Tomaic, Blsz Stravas, frank Stravas. Tony Bereoch, Joe Turkovlc, John Lepich, Joe Cor-jan. John Zupan fS; trije pe $2 in sedem po $1. čitalnica Slovetiskegs narodnega doma, Waukegen, I1L. $5 Slovenski narodni dom, Waukegan, 111., $250. Društvo Triglav št. 48 SNPJ, Barberton, O., $15. Joseph in Mary Keschman, Anaconda, Mont., $5. Društvo Slavija št. 1 SNPJ, Chicago, ni/$100. 1 Frank Udovkh poalal sa John Košička, Chicago, IQ., $10. Steve Skorjan, Indianapolis, Ind., poslal $82.50 za sledeče: društvo France Prešeren št. 34 SNPJ, $25; Mr. in Mrs. Valentin Stroj $10; po $5: Steve Skor-ianc, Joseph Rudhner, Mr. in Mrs. Alojz Urbančič, Stanley Ule, Frances Urbančič, Louis Sašek; štirje prispevali po $2, devet po $1 in ena 50c. Društvo št. 225 SNPJ, Girard, Kansas,* $25. Društvo Francico Ferrer, št. 131 SNPJ, Chicago, 111., $15. Društvo št. 375 SNP3, Breck-enridge, Pa., $5. Frank Perko, Milwaukee, Wis. poslal $81 za sledeče: Društvo Sloga št. 16 SNPJ in federacija društev SNPJ vsak po $25. Po $10: Martin Pogačar, Frank Ja-ger in Mike Kim, in eden $1. Mirko G. Kuhel, poslano na glavni urad SANSa $265.20., Izobraževalni in zabavni dom v Library, Pa., $100; društvo št. 386 SNPJ, Library, Pa., $50. Po $25: Slovenski dom v Johnston, 111., društvo št. 49 SNPJ, Girard, O. in društvo št. 648 SNPJ, Toronto Ontario, Canada. Podružnica 60 SANSa, Chicago, m., $15. Po $5: društvo št. 125 SNPJ, Hibbing, Minn.; John 2agar, Charming, Mich.; društvo št, 313 SNPJ, West Frankfort, 411., in John Sebanc, New Smyrna Beach, Fla. Frank Vrbančič, Mclntyre, Pa., $3.20 in dva po $1. Joseph F. Durn poslal $212, Cleveland, O., od sledečih: pevski zbor Jadran, Waterloo Rd., $50. Po $25: društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ in Čitalnica SDD, Waterloo Rd. Po $20; Mr. in Mrs. Ant. Mrak in en neimenovan. Po $10: društvo Brooklyn št. 135 SNPJ in Frank Kosec, Edna Ave. Po $5: Karol De-kleva, John Zaube, Steve Cmi-goj, J. S., Anton Vesel in družina in Louis Pire. Po $3: Joseph Udovlch, Jacob Selsn in A. Sosic družina; šest prispevalo po $2 in eden $1. Mrs. Julia J. Pire nabrario v uradu Enakopravnoati $170.75. Mrs. Jennie Okolish, Barberton, O., $25; dramako društvo "Naša zvezda", Euclid, O., $10. Po $ft:Anton Tavzel, Rudy Smaltz, Frank Drobnič, Frank Foikar, John Gsllč, Frank Hribar, John Lazar, Jože ln Danica Hrvatin, Joe Medic, Mrs. Dora Sulen, Mr. in Mrs. Valentič, East 239 St., Johh Prudič, Willoughby, O., John Gabronjs, Ivsn Ave., Euclid, O., John Mihelich, E. 74th St., in trije neimenovani; Mary Vinšek, London Rd., $4 50. Po $3: Peter Debelak, John Troha, John Komatar, August Grobdl-šek, Joe Miklavčič, eden neimenovan; pet prispevetetjev po $2, štirje po $1.^0 in J2po$l, eden 2.r) . ^ Društvo št. 197 SNPJ, Iron-ton, Minn., $10. Max( Knaus, Traunik, Mich., poslal vsoto $36 za: društvo Tabor št. 387 SNPJ $10, za dVa po $2 in 22 prispevalo po $1. Podružnica 108 SANS, Detroit, Mich. $100. Po $25: Slovenian-American Club. Power Point, O.; Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Cleveland, O.; Istrski Primorski klub, Cleveland, O., izročila Mrs. Basich, Lodge Lincolnite št. 567 SNPJ, Springfield, tli. Po $10: društvo št. 248 SNPJ, Spangler, Pa.; društvo št. 190 SNPJ, St. Michael, Pa.; društvo št. 23 SNPJ, Darragh, Pa., in društvo "Prvi majnik" št. 268 SNPJ, Ely, Minn. John Zupančič, Pueblo, Colo., $5; Radivoj Lah, Minheapolis, Minn., $2. Jacob Brljavec, Chicago, 111., poslal $53 za društvo Delavec št. 8, SNPJ, $50 in $3 za Joaeph Vučiča. Društvo Postojnska jama it. 138 SNPJ, Strabane, Pa., $100. Društvo št. 554 SNPJ, Nema-colin, Pa., $15. , »j Po $5: društvo št. 317 SNPJ, Export, Pa., Frank in Anna Dornick, Ellwood City,* Pa. Andy Papež, Dillon, Mont. $3. Mrs. Anna Azman. $6.75, nh-brala $3.25, akupai $10., . John Česen in August Česen vsak po $5, izročil Frsnk Če^ep. Pri podružnici 39 SANS izročeno, Ludvik MedveŠel^ nabral $9: Anton Mostar $3 in $6 v manjših vsotah; John Krebel izročil $3; izročeno blagajniku Frank Verček, Maple Heights, O., $5, dva po $2 in dva do $1. Louis Furlan $3. John Filipič $10 (s pripombo; "Ker sta Ivan Jontez in Langerholtz dopisnika svetovnega lista A. D., prispevam za vsakega en petak ") Mrs. Jennie Jakulin od Progresivnih Slovenk izročila vsoto • $30.50. Joseph A. Siskovich prispeval $5; Andrew Mele $3; dva po $2, 14 po $1, in devet po 50c. Pioneer Lodee No. 559 SNPJ, Chicago, 111., $100. Jugoslav Savings and Irfjan Association, Chicago, 111., $200. Mrs. Frances Koritnik, Craf-ton Branch, Pa., poslala $10, društvo št. 99 ABZ, Moon Run, Pa., $5; Frank Maček $4 in eden $1. Društvo Nada št. 102 SNPJ, Chicago, 111. $50. Društvo Prosveta št. 275 SN PJ, Mavnard, O., $25. Po $10: društvo št. 200 SNPJ, Herminie, Pa., in društvo št. 92 SNPJ, Franklin, Kansas. Društvo Triglav št. 94 SNPJ, Colorado Springs, Colo. $5. Mrs. Rose Dablock, Blairs-ville. Pa., poslala $50 za sledeče: društvo št. 13 ABZ* Baggaley. Pa. $10 in društvo št. 318 SNPJ $5; podruž. 95 SANS, Hostetter, Pa., $10 in John Resnick $5; y Ripe town, Pa., nabrano $6, v okoliških * naselbinah pa eden $2.50, dva po $2, sedem po $1 ln ena 50c. Društvo št. 106 SNPJ, Imperial, Pa., $150 in 2enski klub odsek društva SNPJ $25. Mrs. Antonia Remitz, Enum-claw, Wash., poslala $22.55 za društvo Večemica št. 738 SNfJ $5. Dva prispevala po $2, 12 po $1, dva po 50c, eden 30c in eden 25 centov. Milan Medvešek, Chicago, 111. poslal $6.20 za Mary 2uglch $5 iz De Pue, 111., in eden $1.$0. Po $10: društvo št. 434 SNPJ, Arma, Kans.; društvo štev. 35 SNPJ, E. Pittsburgh, Pa.; društvo Sloga št. 505 SNPJ, Mon^s-sen, Pa. in Victor Belec, Waukegan, m. Federacija SNPJ društev za vzhodni Ohio in zapadno Penn-sylvanijo $25. Društvo št. 110 SNPJ, Chls-holm,. Minn. $10; člani na seji $7, skupsj $17. Slovenski socialistični kliib, Milwaukee, Wis., $10. Frank Kushar, Brooklyn, If. Y., poslal $19; društvo Brataka zveza št. 140 SNPJ $10, Walter Derganc $5; 3 prispevali po il. Joaeph Skoff, St. Clairsvllle, O. poslal $14, sedem jih je prispevalo po $2. V imenu odbora vsem najlepša zahvala! Židi* so roll! voli ko ~ naberejo Ameriški židje so laril potešili v raznih akcijah v pomoč svojim rojakom onkraj morja $73,341,500. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam potčče. S 1Wi prihranite upravi na času in stroških, ob enem pq izvrši te„SYQ|b obveznost A Yugoslav Weekly Devoted te Ike Interest of Iht Workcri • OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION OIOANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2113. PvklWkW W~kly at 1301 3». Law»«UU Aw. CHICAGO, ILL., APRIL 28, 1948. fOL. XL1IL Points Finger ot "Merchants of Death" "Profits in privately owned armaments Industries are one of the main reasons for war," a United Nations meeting was told a few days ago by Alberto G. Fernandez, representative of a South American country, Colombia. He urged that arms factories in all nations be put under government ownership, to eliminate private orofits. Fernandez' proposal was ignored, but ne stated a great truth. There is plenty of proof that profit-seeking munitions makers do promote international fears and wars. Some of the evidence was dug up and presented to Congress before the First World War by Congressman Clyde TavennerT a Democrat from Illinois. In the 1930's, the Nye munitions in-vestigation filled a five-foot shelf of books with proof that has never been controverted. Anyone reading those volumes will be convinced that German, French, British, American and other armament manufacturers planted seeds of international hatred and distrust, blocked disarmament, and promoted arms races that helped bring on many bloody conflicts, including the First and Second World Wars. GERMANY WILL WIN THE WAR? "If the United States and Russia go to war, Germany will win the war." So declared William L. Shirer, noted author and radio broadcaster some months ago. That statement resulted in Shirer being taken off the air and silenced for sometime. The powerful concern that was his sponsor did not want the people to hear anything like that. Recently another startling statement was broadcast from Italy by Ed Murrow, probably the most liberal broadcaster still permitted by the economic powers that be to report the news. He said "the people of the United States should realize that the people of Western Europe do not want to be liberated again. They do not want to participate in any war on any side." ' That statement may not be exactly verbatim, but as best as we can recall it well reports what Mourer stated Tuesday evening. * Murrow's statement was echoed on the Town Hall of the Air program later by a Mr. Scott who has been in Germany some time. Secretary of State General Marshall, a position no General should ever hold, makes the broad charge that the Bogota uprising was Communist inspired. Perhaps General Marshall has proof that it was a Communist who murdered the leader of the Liberal movement in Colombia when he stepped out of his office. We doubt it. It was from all indication that murder that set off the Bogota uprising. There is too mucn involved in international affairs for any State Department to be careless, or for it to fail to have the low-down on what people everywhere are thinking. The United States is a democratic nation. Why then docs not the State Department propose to Russia that a proper and fairly supervised election be held in Russia and the United States to decide whether the people of these two nations want peace or war? Nothing would achieve more for democracy both in world wide support and world wide sentiment. All diplomats, state departments and governments should realize that in an atomic age there will be one wbrld or no world and one more war means no world.—Minneapolis Labor Review. * • THE MUCH OF UBCl THE lOO LARS6ST vtoks wmeu.a ItOAY, 44* Aflt IfcNOLVED IN ANTI-TRUST aurfe ttfcUSHT GfTH* F«RAL ©oyWNMWT. HAT—CJOJP? * 1HI$ UNION IA0EU6U PEOPLE DO IT By HENRY JONES A news item recently made thc Railway MediaUon Board, the NLRB, the Conciliation Service and a host of professional arbitrators green with envy. It came from Enville, England, where on April 11, a wage increase for a sexton was granted after the request had been under consideration for 35 years. This demand for a pay boost originated back in 1913 when the sexton was given an additional graveyard to take care of. He wanted double pay for double work, 8 more shillings a week. He got thc increase on April 11 of this year, but not re-troactivo. "These things," he said and without the aid of a labor leader to guide his thoughts, "take a bit of thinking oat They must not be rushed." DELAY is the great advantage of what is called 4'orderly bargaining procedure," and it is an advantage that accrues almost entirely to the employers. Even when the period of delay is not used to stock up so that the event ual strike will be less effective, it sUU has the advantage to the employer of delaying the increase The effect of this stands out in the steadily declining relative wage status of railroad »workers who used to be "the aristocrsts of labor" but who have been the victims for the longest time of this sort of procedure. It keeps their wage boosts to catch up with living costs regularly a year or two behind the general parade. Since there is more room.for wage movements upward than downward, and since the employer has his own ways of refusing to accept orders, and provide employment without even calling it a lock-out, the advantages of these delays of "orderly procedure" necessarily go to the employing class. e e e UGLINESS is considered the proper atmosphere for the work- ng class. The former Presidential yacht, the Mayflower, has been converted into a tramp cargo carrier. Says thc N.Y. Times about .he conversion: "Dull gray paint, broken here ind there by rust spots, covered .he graceful lines oX the vessel, and a brief glimpse of her interior showed only austere quarters ior the crew where once Presidents iined in elegance with royalty." We can dispense with the elegance and royalty, but thc question still remains why everywhere there is so much work done to make thc life of thc working class ugly. • • e REMEMBER thc era of "labor banking?" Those balmy days ot the 20's when the Saturday Evening Pest was counseling workers to forget about strikes and the class struggle, put their money into union banks and let the labor leaders acquire directorships ln the industries and thus bring about a revolution just by saving our pennies. We arc reminded of it by a little item announcing the 25th anniversary of the sole survivor of that era, the Amalgamated Clothing Workers' bank, still doing business.—From Industrial Worker. A Lesson in Journalism fTfl How to Report a Strike NOTE: Wall Street was strewn with bodies of union members March 30 after police launched a nightstick attack on picketlines of the striking United Financial Employees (AFLL In the worst occurence of police brutality in New York since the war, 50 pickets were injured and another 50 were jailed. Hfere's the way New's York papers headlined the story: Sun: WALL STREET PICKETS RIOT. Telegram: WALL STREET PICKETS FIGHT OOPS. Mirror: EXCHANGE STRIKERS BATTLE WITH POLICE. Herald Tribune: PICKETS BATTLE POLICE. Only the New York Post (COPS CLUB PICKfeTS IN WALL STREET) and PM (UNION CHARGES POLICE BRUTALITY IN WALL STREET CLUBBING) presented the real story. The New York Times was carefully neutral: PICKETS AND POLICE BATTLE IN WALL STREET. EYE TO EYE By MERLE BEYNON My wife has no opinion On questions of the day. She lets the Democrats And Republicans go their way. She has no thoughts on tsxes, Disarmaments or peace, Where she's concerned, the butcher Is the one who's saving Greece, She thinks the nation's problems Will always be confusion: While I, with careful study. Have reached the same conclusion. "If you're going to be a newspaper reporter when you grow up, son," said Mr. Dilworth, "there are some basic principles you'd better learn first." "Such as what?" asked Little Luther. "Such as that in strikes, for example, it's always the pickets who attack the cops." "You mean they provoke the cops by getting their bodies in the way of their clubs." "Exactly. Principle No. 2. son, is that pickets never march in orderly fashion. They always riot.' "Natch, Pop." "This next principle, son gets a little complicated because it deals with mathematics. Now if the strikers are staging a demonstration, you always divide their estimate of thc turnout by about foui and give that as the official polici count. On the other hand, if rioting* develops, you multiply the numbeY of strikers by several digits and divide thc number of cops, sec?" "Check. How do you describe a scab, Pop? For a family newspaper, I mean." ' That's easy, Luther," said Mr Dilworth. "He is a loyal^cmploye who resists all attempts to coerce him out of his job." "And a fink?" . "A fink is a private guard or detective whom the employer is forced to hire to protect his valuable property from threats of sabotage which he receives via unsigned scrawled notes « decorated with the hammer and sickle." '•What about the union leaders. Pot?" "Ah," said Mr. Dilworth, expansively. "There you have real freedom of the press, son. You can call them . almost anything. You csn call them reds, communists, dic-tators, labor czars or racketeers." "You dazzle me, Pop. Is that sll?" "Oh, no. If the union lesder hss a little wooden fishing shack somewhere up ln the mountains, it becomes a palatial country estate. And If he has an old second-hand Ford, it becomes a sleek, shiny limousine." "How sbout shortcuts, Pop?" "Oh, the adjective is the thing for thst. For instance, a union leader is grimfaced, silent, surly, beetle - browed, gimlet - eyed or burly." "And a corporation president?" "Dignified. Luther, always dignified. . . . Then, of course, there are a few other 'helpful hints I can give you, son. Unions, for instance, are always* monopolies, and monopolies are always free enterprise. Dues are always exorbitant and profits are ' always distressingly low. Union demands are excessive and thc company's attitude is conciliatory." "And you are always right and I am. always wrong?" "Yes, isn't freedom of the press wonderful. Luther?" "Yeah," grunted Luther. "Remind me to ask you about it some night. You haven't told me a bedtime story in years." Noted Lecturers to appear in Cleveland By J. F. FIFOLT Cleveland, Ohio—April 13.—On Wednesday, May 12th, starting at 3:0ft p. m. at thc Slovene National Home, St. Clair E. 65th St., Clair the English speaking lodges of the various Cleveland fraternal groups, i.e., S. N. P. J., S. D. Z., C. F.U., and A. F. U., will sponsor a program, designed especially for the younger group of American Slavs. They are arranging to bring from Chicago two noted lecturers and writers, Donald L. Hesson and his wife Marie Seton. They returned from eight months in Europe, during which time they visited England, Holland, France, Czechoslovakia, Italy and Yugoslavia. Their subject matter will be timely and very interesting, portion of which will cover art and culture as found in Europe, especially Yugoslavia. Talks will be non-political. There will also be a question period after the lectures. In addition" to the talks, outstanding singers from Glasbena Matica and Zarja will appear on the program. , One of Cleveland's popular Slovene orchestras will provide incidental music during the program, as well as for dancing at a short social which will follow. A cordial invitation is extended to all members of the various THE LAST WORD By DUFFY Few of us know or appreciate the value of time in the building up of estates. At least we don't appreciate it as did the Astors, the Vanderbilts, thc Rockefellers did years ago — and as Benjamin Franklin did almost 150 years ago. • • • Time adds money to money by .ntcrest and in our economy, interest is quite an important part of the creation of wealth. • • e Thc Astors and the Vanderbilts many years ago bought cheap property and kept it. Time marched on, increased thc value of the property, and made most of them rich. • • • It's an amazing thing—but the average man of today could create ior his grandchildren and hi? great grandchildren—a fortune ol considerable means without too great an investment. • • e I was doing a little figuring onl> the other day and thc resulU struck with considerable force Had my father, when he came U America back in 1890 put a hundred dollars in the bank and then added only a dollar a week to that account, boy would I be in thc bucks today! • • Know how much that nest egg would amount to? Well, it would have been a mighty fine little fortune—and a lot more than I have today. • • e Ben Franklin had the right idea He left S500 in cash to be left untouched a^ interest for a hundred years, then at thc end of the hundred years, thc money was to be used to establish some sort of foundation to further study of electricity. e e • That foundation today is the Benjamin Franklin Institute and it has plenty of money from that S500 and the compounded interest. e e • Of course the average man doesn't expect to live to be a hundred years old or to have his family continue a saving tradition to build up a fortune in a hundred years — but it can be done! e e • Many men have lett money in their wills for future use and have established many worthy charities or. institutions of learning wiUi money so left to grow. e e • Ben Franklin also said once that i penny saved is a penny earned. He must have known what he was talking about, for he knew finances. • • e Pennies, nickels, dimes, quarters, and halves—saved up mount to something, if only wc didn't have to pay it all out, but someone said all of us could get by on 10 per cent less, and save the difference. Maybe so, I've not been able to do it Have you? Yachts vs. Bread Walter Reuther in his CBS "People's Platform" debate with Sen. Robert A. Taft: "The tax bill just passed by Mr. Taft and his group in Congress gives a man with four in his family, with a S2500 income, a $69 tax reduction, but gives a man with a $250.000 income a S34.70C tax reduction. "This means more yachts anč less bread and butter for the people." Saves Teeth Good news for people with pooi teeth! A gallon of sodium fluoride costs only a nickel. According U the U.S. Public Health Service, il this solution is applied four times it will permanently safeguart teeth against 40 to 50 per cent ol the cavities which ordinarily de velop. Your dentist should know about it. $om« Not R«gistor«d "Did you know all the animals came on Noah's ark in pairs?*' "All except worms and they caihe in apples." lodges of the SNPJ, SDZ, CFU, AFU and others, both young and old. The program will be well worth your while. Admission will be free. Plesss remember the dste, Wednesday, May 12. HOW TO SPEAK FOR DEMOCRACY? "He speaks for democracy," said Congressman Mike Mansfield of Butte, Montana, when he put into the "Record" a spccch made a few days ago by William O. Douglas, Justice of the Supreme Court. LABOR decided that extracts from Justice Douglas' remarks would make a good editorial, and here it is: "The answer to the program of the Communists is a dynamic and vital program on the democratic front. The remedy is relatively easy if we have the will and faith to adopt it. "At home, we must put an end to the shameful practice of branding everyone a Communist who espouses a liberal reform yr promotes a program for the underprivileged. "The Communists spend their evenings ringing doorbells, writing literature, spreading their faith, while the rest of us ire at thc movies or relaxing in social activities. "By sheer persistence, they get command of meetings es-, xmsing human causes, and move their agents into important >o8ts in democratic organizations. Progressive labor leaders ^lavc shown how these political tactics can be combat ted. "There are not over 100,000 Communists in this country. They would be fairly impotent, though 100 times that number, f we, the democrats, took our politics seriously and threw our full energies into political organization and activity. "The political antidote to Communism is effective democratic government. The words of Lincoln are advice we should not forget: " 'If destruction be our lot, we must ourselves be its author »nd finisher. As a nation of freemen, we must live through all .ime, of die by suicide. "The problem on the foreign front is much more difficult. Our greatest error would be to fashion our foreign policy in •erms of anti-Communism. We will fail miserably if we do no more than that. "For then we will end by railing and ranting at the specter if Communism, but do nothing to eliminate the conditions upon which Communism thrives. "If we follow that course, war will appear as the only alternative. And this time war would well be an Armageddon. "Our foreign policy must be designed to promote liberal, humanitarian programs for the masses of the people of the world. It must strengthen the democrats forces in other nations, jnd not entrench reactionary interests that thirst for power. "Most areas of the world are bleak and desolate, when judged by the living conditions of the people. At times the people live under a serfdom of poverty and disease. At other times it is industrial or political serfdom. "The Communists are artists in exploiting these conditions. They can promise pie in the sty to those who will enlist in their political army. "If we want the hundreds of millions of the peoples of the world in the democratic ranks, we must show them the way .with practical programs of social reconstruction. "Then the democratic cause will gain strength and character. Then the Ylood tide of Communism will begin to recede."—Labor, Washington, D. C. WE SEE BY THE PAPERS The importance of beer in the social structure of thc Ovambo Ukuanyama tribe in Southwest Africa cannot be underestimated. Dr. Edwin M. Loeb, ethnologist and anthropologist of thc University of California South African Expedition, reported after spending five months among the natives. Their so-called Kaffir beet" wouldn't meet with American ana European standards, for its a "sour, muddy-looking beverage," he- says, made by fermenting Kaffir corn. However, if it's of pool quality, as judged by their standards, the native loses face whet, serving it to his guests—and bang, there goes his social prestige. Mak | ing thc beer is strictly women's work, usually occupying thc full time of one or more wives in a well-run household. • • e The United States Bureau of Mines reports that thc average daily production of bituminous coal miners increased 45 per ccnt from 1920 to 1945. Thc daily output per man averaged four tons in 192Q, compared with 5.78 tons in 1945. An equal or greater increase it production per worker can be re ported in almost every industry. • e e An American Municipal Asso jiation teport on April 6, as reported by Associated Press fron Jhicago, said, "On six shots whiskey or srx bottles of beer th< average drinking American get* drunk." But Dr. Otto P. Bohrer, Cincinnati's City Chemist disagrees naintaining that " the average American drlifrcr, on that amount jt whiskey or beer, becomes not drunk, or intoxicated, but "undci .he influence ot alcohol." He ha* .ound thai toe standard urinalysis :est to determine whether a person is intoxicated or not doesn't always offer clear proof, as for some persors the test could show a percentage of alcohol sufficient to declare them Intoxicated, although there were no outward signs to indicate this. e e e Under the caption "He's s Home-town Boy Now," the United States-owned Shanghai Post and Mercury ran a one-line editorial, April 8. on results of the Wisconsin primary. "General MacArthur/V the edi- torial said, "should forget about American politics and run for Emperor of Japan." . • • • Senator Glen Taylor of Idaho told the Senate April 8 that his brother is being investigated for no good reason. Taylor said his brother Paul, a California railroad man, is being investigated by the FBI, the House Un-American Activities Committee, and the Tcn-ney Committee, California counterpart of the House group. "There is no reason to investigate him," Senator Taylor said. "He does not work for the Government. He is not seeking public office. "He is bcigg investigated because he is a brother of Glen Taylor, Senator from Idaho, candidate for Vice President on the Henry A. Wallace ticket. It is a sad commentary. We are not far from a polico, state." • • • A warning of more inflation to come was issued April 8 by the Federal Reserve Board, ln a letter to Sen. Charles W. Tobcy laced as Federal Reserve chairman by Thomas B. McCabe. . Demotion of Ecclcs by President truman was regarded as a victory for major commercial banking groups. Eccles fought for a program of consumer protection through strong controls on inflation. " Greedy Realtor$ Demand Still Higher Rent The real estate lobbies will be Jamned before they'll stop the pressure for higher rents. They weakened rent control last year and they want 16 end It completely now. One newspaper tells of a typical case where the upstairs family in S two-family house pys the rent ceiling of $45, while the downstairs family hands over S130 a month for its "uncontrolled twin " The real estate lobby wants SI 30 for upstairs as well. —Catering Industry Employee.