-1 EDVARDA KARDELJA I D —HAT iilHIim i 545/1979 STEKLI..: Leto 8 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Rogaška Slatina Julij 79 Zadrege o tem, kako in koliko deliti Zrelost na izpitu Polletni obračun našega poslovanja je pred nami. Za razliko od dosedanjih obračunov bo letošnji še dolgo časa v središču naše pozornosti. Iz več razlogov. Tako je tudi prav, saj je treba razvozlati marsikatero, še nerazrešeno zadrego, ker je jutri res ne bi več smelo biti! Razprave v zvezi s polletnim obračunom gospodarjenja so zelo živahne. Bolj, kakor o katerem koli doslej. Povsem razumljivo, Saj prehajamo v obdobje, v katerem bi morali začeti zares uresničevati naša snovanja - od ustavnih amandmajev ali dopolnil iz leta 1971, prek nove ustave iz leta 1974 do zakona o združenem delu, ki ga je skupščina SFRJ sprejela 25. novembra 1976, in naše samoupravne organiziranosti na temeljne organizacije združenega dela ali na tozde! V čem je smisel pisati o teh vprašanjih? Razprave na zborih delavcev, med odmori, med delom, morda jih ne primanjkuje tudi za gostilniško mizo in še kje drugje, so v sicer že vročih poletnih dneh dvignile živo srebro še za kakšno stopinjo. Burna je bila razprava tudi na sestanku predsednikov osnovnih organizacij sindikata, sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov, predsednikov delavskih svetov, vodij tozdov in vodilnih delavcev steklarne v soboto, 4. avgusta. Zato ne bodite presenečeni, če so me vse razprave spodbudile napisati teh nekaj vrstic. Saj na »Steklarjevih« straneh še vse premalo obravnavamo take, tako imenovane »vroče teme«. Smisel pisanja o - navidezno in v resnici zapletenih - vprašanjih vidim predvsem v izražanju stališč o nekem vprašanju, ki nas v resnici hudo žuli. To naj bi bil tudi prispevek k odpravljanju morebitnih dilem in k oblikovanju takšnih odločitev, ki bodo v prid večini. Saj vendar dobro, vemo, da vsem nikoli ne bomo mogli ustreči! Nekaj splošnih ugotovitev... Pred leti nismo bili vajeni razprav o perio-. dičnih obračunih, saj so »šli« mimo nas dokaj neopazno. Ne samo pri nas, ampak tudi v marsikateri drugi temeljni ali delovni or- ganizaciji! Posledice takšnega celoletnega mrtvila so nam dobro poznane; marsikdo se je znašel med zgubarji... In kaj je lahko storil ob zaključnem računu? Nič drugega, kakor da je ugotovil, kako je pač zajadral v izgubo. Upoštevajoč resnico, da se zavleče sprejemanje zaključnega računa in ukrepanje na osnovi njegovih podatkov v naslednje poslovno leto, je nemoč, da bi karkoli koristnega ukrenili, toliko večja. Posledice prihajajo do izraza še naslednje, rečemo mu »tekoče« leto. Je mar zato kaj čudnega, če se sindikati niso zadovoljili s takšnimi razmerami? Odločno so zahtevali temeljitejšo razpravo po vsakem periodičnem obračunu. V široko zastavljeno družbenopolitično akcijo smo se vključili ob zaključnem računu za lansko leto, nadaljevali z enako prakso v prvem četrtletju in pred kratkim, po izteku polletja. Lahko bi rekli, da kar uspešno, čeprav ne bi smeli reči, da tudi brez napak! Te napake lahko iščemo še v objektivnih okoliščinah, saj letos prvič ugotavljamo po temeljnih organizacijah, kar je terjalo več dela v računovodstvu. To je tudi povzročilo nadaljnjo zamudo pri sestavljanju poročil, in seveda, teh nismo prejeli v zaželenem roku. Naglica je onemogočila podrobnejšo razčlembo doseženih rezultatov, kar smo sicer nekoliko popravili v razpravah na zborih, vendar bomo morali te spodrsljaje odpraviti. In ko smo že pri poročilih, naj omenim še to, da so bila precej obširna z namenom, da bi osvetlila naše poslovne dogodke iz več zornih kotov. Po vsem sodeč pa so bila vendarle preobširna! Kreniti po novi poti ali ostati na stari? Pozornemu bralcu poslovnih poročil ne bo ušlo, da je bilo v besedilu in v tabelah dovolj zanimivih podatkov, ki bi morali v veliko večji meri pritegniti našo pozornost! \ Preberite! Zbori so nakazali, kako poslovati še boljše 2 Presegli pričakovano! 5 Kaj je pokazal polletni obračun 6 Dodelili stanovanja 7 Zakaj tako? 7 Nekateri niso dojeli 8 Koristno in prijetno 10 Pozno, a vendar potrebno 10 Neokusna šala 11 V juliju nas je bilo 1221 12 Selimi Bajruš 12 Širša povezava 13 Josipa-Beba Čoh 13 Iva Osek 13 Moj material, namenjem vam... 14 Zahvala Hlupčičevih 15 Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve 15 Nagradna križanka št. 63 16 v.________________________________/ STEKLAR Tddä vse kaže, da so bile le redke razprave usmerjene v raziskovanje vseh možnih okoliščin, ki so botrovale takšni ali drugačni viširti ustvarjenega čistega dohodka in dela nerazporejenega čistega dohodka. Bolj so se nagibale k vprašanjem, koliko denarja razdeliti za osebne dohodke. Tudi to je razumljivo, saj naši osebni odhodki navsezadnje niso takšni, da bi se mogli kar tako odpovedati vsaj skromni dodatni razdelitvi njim v prid; sevti, če to dovoljujejo in prenesejo naše stvarne možnosti! In previdnost je še toliko bolj potrebna, če vemo, da smo komaj čez polovico poslovnega leta in da v celoti še ne vemo, kaj vse še utegne biti do konca leta... Vsaj do tod, da ne bi pretiravali z delitvijo, ki bi utegnila seči čez naše zmogljvosti, smo si bili v razpravah kolikor toliko enotni. Razhajanja pa so se pričela ob zahtevi tozda Kristal in tozda Dodelava, naj bi glede na njune dosežene gospodarske rezultate razdelili nekaj več za njihove osebne dohodke, kakor bi to zmogli tisti tozdi, ki ob polletju niso izkazali takšne uspešnosti. Svoje zahteve utemeljujeje delavci teh dveh tozdov z večjim ostanom čistega in še nerazporejenega dohodka. Na razširjenem sestanku osnovnih organizacij zveze komunistov in sindikata tozda Kristal je bila izražena želja, in po njihovem mnenju utemeljen predlog, naj bi glede na ustvarjeno razdelili za vsak mesec drugega četrtletja - torej za april, maj in junij - po 20% dodatka na že obračunane in izplačane osebne dohodke. Na zboru delavcev tozda Dodelava pa so predlagali dve možnosti: eno, po kateri naj bi za drugo četrtletje izpla- čali za osebne dohodke po 29% dodatka na že obračunane in izplačane osebne dohodke, in drugo, po kateri naj bi bil ta gibljivi del po 18% za vsak izmed omenjenih treh mesticev. In sprejeli so prvi predlog! Če pustimo ob strani Vse razprave, ki potekajo sedaj zunaj, recimo jim, ustreznih okvirov, za takšno ali drugačno delitev, se pomudimo pri razpravi na še omenjenem sestanku! Ko pišem te vrstice, še ni znan predlog, s katerim bomo prišli pred zbore delavcev, saj smo se po dveh urah in pol govorjenja razšli brez ustreznega predloga, četudi je bil sestanek namenjen izključno temu cilju! Kakor je res, da je bilo na sestanku dosti strpnosti, kot le redko kdaj prej, pa je tudi res, da so si stališča mnogih povsem nasprotna. Eni zagovarjajo delitev, kakršna je bila dosedaj: vsem v enakem deležu in to po 10% za tri mesece, torej za april, maj in junij. Drugi nimajo nobenih določenih stališč. Stališča temeljnih organizacij Kristal In Dodelava pa so že poznana... Vsak nastopa s svojimi dokazi in »dokazi«. Nekaterim so povšeči ocene in zanemarjanje izkazanih poslovnih rezultatov. Eni dvomijo, da je to tako, in mislijo drugače. Skratka, zelo široka paleta mnenj, ki pa jih ne bom razlagal, saj je - preprosto povedano za poglobljeno razčlenitev potrebno nekaj več časa in tudi prostora v našem časopisu. In to si bomo morali v prihodnje zgotovo izboriti! Ali torej je dilema? Res je, da še nimamo izoblikovanih vseh kriterijev in da bomo morali za to še kar precej narediti. Res pä je tudi, da povsem brez kriterijev tudi nismo, kakor poskušajo nekateri zatrjevati. Prišli stiio tako daleč, da so tozdi zaživeli, toda še ne v Vstih razsežnostih ... Ali bodo zaživeli v vseh, pa je sedaj največ 'odvisno od tako imenovanih subjektivnih dejavnikov. Lahko bi brez pridržka rekli, da je prav sedaj haša samoupravljal-ska zrelost na najpomembnejšem izpitu. Upam, da ga bomo z uspehom opravili. V zvezi z vsem povedanim naj opozorim še na dve vprašanji, ki se nam zastavljata! Prvi, ali zadržati staro miselnost, katere korenine so globoke in na široko razraščene, ter razdeliti vsem v enakem deležu ter s tem priznati našo nemoč v iskanju novih, spod-budnejših rešitev? To bi seveda pomenilo zavirati napredek in ustvarjalni zagon! In drugo, po katerem naj bi vsaj v skromnejšem deležu priznali nagrado'zaenkrat bolj uspešnim ter s tem prižgali zeleno luč dolgo načrtovani družbeni akciji za nagrajevanje po delu ter hkrati spodbudili tudi druge, da bodo morda že v letošnjem drugem polletju oziroma v tretjem četrtletju poslovali boljše in od tega tudi nekaj imeli? V resnici ni kaj oklevati, kajti za drugo inačico smo se vendarle že odločili z ustanovitvijo tozdov. Prej, ko bomo zagrizli v to, navidezno kislo jabolko, prej bodo naši poslovni in gospodarski dosežki na višji ravni! Če pa bomo ravnali po starem, še kar naprej tarnali in iskali vzroke kje drugje in nikakor ne pri sebi, bomo priznali svojo nemoč in tudi nezrelost. Potruditi se torej moramo. Nobeno tarnanje namreč še ni obrodilo sadov, ah ne? JOVO TIŠMA Polletno poslovanje in gospodarjenje Steklarne »Boris Kidrič« Zbori so nakazali, kako poslovati še boljše! V aprilski izdaji časopisa »Steklar« je magister Franc Šrimpf pisal o tem, kako ugotavljamo poslovne rezultate v tozdih, in tako, kakor je bilo razloženo, smo tudi ugotovili dosežke našega poslovanja v letošnjem prvem polletju... Ko v računovodstvu ugotovijo, kako smo poslovali, je treba delavcem razložiti vse to, saj samo dobro obveščen samoupravljavec more smotrno odločati o delitvi dohodka, ki ga je ustvaril. In če so delavcem podatki razumljivi, lahko objektivno ocenijo razmere v svoji delovni- organizaciji ter seveda tudi potrdijo rezultate polletnega obračuna. hodek« ...! To pomeni, da smo ta del čistega dohodka zavestno pustili nerazporejenega, dogovorili pa smo se, da je treba pripraviti predloge, kako naj bi ga razdelili v tozdih -vsak seveda po svojem uspehu! Se pravi: koliko naj se predvidi za osebne dohodke in koliko za sklade tozda! Pripravljene predloge boste dobili pravočasno vsi delavci, tako da boste mogli objektivno odločiti, kajti vsaka odločitev mora biti v skladu z našo poslovno politiko in temeljiti na dobrem gospodarjenju! Letos podatkov ne manjka..! Menim, da nam je letos v steklarni ob koncu prvega polletja nekaj povedanega v polni meri uspelo! Računovodstvo je dalo izčrpno poročilo, ki je vsakomur razumljivo. V njem so vsi podatki, ki prikazujejo poslovno uspešnost steklarne in posameznih tozdov. In Če bi v letošnjem pristopu vseeno iskali še kakšno pomanjkljivost, bi lahko samo še ugotovili, da bi moralo biti poročilo pripravljeno kakšnih pet ali šest dni prej. Potem bi namreč vodje tozdov mogli prej sestaviti svoja poročila, delavci pa bi imeli tako veliko več časa ves material temeljito proučiti. - Upam, da nam bo ob zaključnem računu za letošnje leto to v celoti uspelo!? Predloge o razdelitvi nerazporejenega čistega dohodka boste pravočasno dobili Na zborih smo polletni obračun sprejeli, in sicer do postavke »nerazporejeni čisti do- ln kako smo v letošnjem prvem polletju poslovali? Kljub temu, da so bila vsa poročila vodij tozdov in računovodstva izčrpna, se v tem sestavku dotikam dosežkov v našem letošnjem polletnem poslovanju! Primerjava našega poslovanja v letošnjih prvih treh mesecih z enakim obdobjem lanskega leta kaže zmanjšan fizični obseg proizvodnje, saj smo letos naredili V kilogramih za 9,2% manj in v kosih za 6,3% manj kot STEKLAR Tabela 2: Kazalci o uspešnosti poslovanja steklarne »Boris Kidrič« v letošnjem in lanskoletnem prvem polletju (v dinarjih!) Kazalci o poslovanju Prvo polletje 1978 1979 Indeksi I. poli. 1979/78 Celotni prihodek 94,377.488,10 125,035.290,95 132 Porabljena sredstva 35,801.764,10 42,028.187,90 117 Dohodek 58,575.724,10 83,007.103,05 142 Obveznosti iz dohodka 6,920.769,35 10,815.516,45 156 Del dohodka za delovno skupnost skupnih služb 8,934.921,40 11,069.221,20 124 Čisti dohodek 42,720.033,25 60,122.365,40 143 Bruto osebni dohodki 37,146.807,15 45,989.019,40 124 Ostanek čistega dohodka 5,574.226,19 15,133.341,00 271 lani. Hkrati pa ugotavljamo, da so bili letošnji finančni dosežki v primerjavi z nekaj preteklimi leti zelo ugodni. Finančni rezultati za letošnje prvo polletje so boljši, kot so bili v letošnjem prvem trimesečju, saj se je polletna prodaja povečala za 27,6%. Če primerjamo podatke, bi lahko rekli, da je na naše poslovanje vplivalo pozitivno tudi povišanje cen naših izdelkov. Toda to je le en del vpliva na ugodne finančne dosežke! Drugi del vpliva je v ugodnem povečanju izvoza in v zelo ugodnem razmerju med našim izvozom ter uvozom. V letošnjem prvem polletju smo povečali izvoz v dinarjih za 31,6% in v dolarjih za 27,5%. To je visok presežek, če upoštevamo dejstvo, da smo že lani v primerjavi z letom 1977 presegli izvoz v dinarjih za 33% in v dolarjih za 30%. Kako uspešni smo bili v izvozu zadnjih pet let v prvem polletju, kaže tabela 1! Tabela 1: Izvoz' v dinarjih v obdobju 1975-1979, dosežen vsakokrat v I. polletju Leto Izvoz v dinarjih Deleži celoletnega izvoza v % 1975 28,366.000 50,45 1976 41,862.000 53,94 1977 38,889.000 52,50 1978 51,290.000 1979 59,172.000 54,50 V petih letih smo torej podvojili naš izvoz, in kakor je razvidno iz tabele št. 1, je izvoz v prvem polletju vselej predstavljal več kot polovico celoletne proizvodnje. Povečana celotni prihodek in ' čisti dohodek Povečana prodaja je vplivala na povečanje celotnega prihodka in čistega dohodka. Posebno zato, ker je bil letos porast materialnih stroškov v primerjavi s porastom celotnega prihodka zelo ugoden. Zato je tudi finančni položaj podjetja letos v primerjavi z lanskim letom bolj ugoden. Tabela 2 kaže primerjavo med letošnjimi in lanskoletnimi dosežki v prvem polletju! Doseženi rezultati so seštevek doseženih rezultatov za tozde 1 - Osnovna izdelava, 2 -Dodelava, 3 - Kristal, 4 - Dekor Kozje, Servisne dejavnosti in za skupne službe. Prišteti je treba še dosežek tozda Delavska restavracija in tozda »Naše steklo« Beograd. Podatkov za polletni obračuni tozda iz Beograda do časa, ko je nastajal ta sestavek, še nismo imeli, podatke o dosežkih tozda Delavska restavracija pa je mogoče vzeti iz tabele 3, ki kaže pomembnejše podatke o poslovanju vseh tozdov (razen tozda »Naše sta-klo«!) v letošnjem prvem polletju! Seveda pa ta naš pregled ne bo popoln, če v njem podrobneje ne spregovorimo o poslovanju posameznih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb! Kaj torej lahko rečemo za prvo letošnje polletje? Tozd Osnovna izdelava: Več napak stekla! Posloval je bolj uspešno kot v letošnjih prvih treh mesecih. Naredili so sicer manj kosov kot v lanskem prvem polletju. In samo delno povečanje napak stekla je mogoče opravičevati s slabo kakovostjo talilnih loncev za kristal, kajti preostali del vzrokov je gotovo v premajhni skrbi delavcev za kakovost steklene mase. Zlasti še, če upoštevamo resnico, da imamo vendarle najsodobnejšo pripravljalnico zmesi. Tozd Osnovna izdelava je v letošnjem prvem polletju opravil 4285 brigadnih ur, dočim jih je v lanskem prvem polletju opravil 4439, kar pomeni, da je bil letos za 3% manj učinkovit! K sreči pa steklarji letos opravljajo svoje delo bolj kvalitetno, kot so ga opravljali lani. Že na osnovi povedanega je jasno, kaj bodo v tem tozdu morali v preostalih mesecih leta storiti!? Tozd Dodelava: Smotrna poraba surovin Po ostanku nerazporejenega čistega dohodka je ta tozd prav pri vrhu. Posebnih težav v proizvodnji niso imeli. K uspehu so gotovo prispevali realni ali stvarni, se pravi ustrezni normativi, ter seveda njihovo doseganje na eni strani in smotrno porabljanje surovin ter energije na drugi strani. Tudi odpadki so bili v glavnem na ravni lanskoletnih, le v oddelku žgalnice v novem obratu se je lom povečal za 24,5% ter v slikariji za 25,7%. Tozd Kristal: Več uspešnih kazalcev! Iz pregleda važnejših kazalcev o poslovanju tozdov je razvidno, da je tozd Kristal končal letošnje prvo polletje finančno izredno ugodno. Gotovo je k ugodnemu poslovanju prispevala povečana produktivnost, ki se je letos v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala kar za 9,77%. To potrjuje število narejenih kosov na delavca, ki je bilo v lanskem prvem polletju 1577, letos pa je bilo 1734 kosov. V tem tozdu imajo tudi zelo realno postavljene normative na osnovi primerjave ur in norme ur. V povprečju so v tem tozdu letos, če primerjamo njegove dosežke z lanskoletnimi, presegli normative za 9,7%, nadure pa so znižali za 35%. Tudi proizvodne stroške so ohranili v sorazmerju z obsegom proizvodnje. Se bolj uspešno pa bi tozd lahko posloval, če ne bi imel večjih težav pri uvozu brusnih kamnov in diamantov. Za modernizacijo obrata so montirali brusilne stroje za diamantne plošče, tako da jih imajo sedaj 27. Zaradi omejitve pri uvozu diamantnih brusov pa vsi stroji niso izkoriščeni! Sploh menim, da sodi tozd Kristal po svojih proizvodnih dosežkih v sam vrh med našimi tozdi! Tabela 3: Kazalci o poslovanju tozdov in delovne skupnosti skupnih služb (razen tozda »Naše staklo« Beograd!) v letošnjem prvem polletju (v dinarjih) Kazalci o poslovanju Tozd 1 Osnovna izdelava Tozd 2 Dodelava Tozd 3 Kristal Tozd 4 Dekor Kozje • Tozd 5 Servisne dejavnosti Delovna skupnost sk. služb Tozd Delavska restavracija Celotni prihodek 60,983.876 19,891.489 38,583.609 5,576.316 17,731.311 11,812.146 3,703.612 Porabljena sredstva 25,747.888 7,104.327 8,716.282 459.692 12,561.366 2,439.582 2,731.509 Dohodek 35,235.988 12,787.162 29,867.327 5,116.624 5,169.945 9,372.564 881.159 25,509.556 9,327.474 22,352.785 3,932.552 3,895.441 8,800,118 881.159 Bruto osebni dohodki 19,453.676 5,791.402 13,647.394 3,417.284 3,679.260 7,896.142 857.186 Povprečni neto osebni dohodek 5.588 4.517 4.912 4.803 5.726 5.198 4.819 Ostanek čistega dohodka 6,055.880 3,536.072 8,705.391 515.268 216.181 903.976 881.159 Razporejen čisti dohodek 4,456.176 1,459.701 3,386.922 515.268 216.181 903.976 828.139 Nerazporejen čisti dohodek 1,599.704 2,076.371 5,3 IX.469 53.020 STEKLAR Tabela 4: Letošnja in lanskoletna proizvodnja v kosih in število kosov za odpad v tozdu Dekor Kozje Kazalci Prvo polletje 1978 1979 Indeksi 1979/78 Sprejeti kosi 116.339 159.220 136,9 Odpadek (v kosih) 3.434 6.801 198,0 Povprečno število delavcev 69 87 126,1 Tabela 5: Finančna realizacija ali vrednost prodanih obrokov tozda Delavska restavracija v lanskem in letošnjem I. polletju (v dinarjih!). Kazalci Prvo polletje 1978 1979 Indeksi 1979/78 Celotni prihodek 2,796.131 3,703.612 132,45 Porabljena sredstva 2,092.117 2,731.509 133.55 Dohodek 704.014 972.103 138,10 Čisti dohodek 881.159 641.876 137,30 Bruto osebni dohodki 534.524 857.186 135,10 Izdanih toplih obrokov 117.076 116.931 99,90 Cena za en obrok 11,70 14,23 122,60 Realizacija za obroke 1.101.733,80 1,663.886,80 151,00 Tozd Dekor Kozje: Slabše, kot v četrtletju... V letošnjem prvem trimesečju je imel tozd Dekor Kozje 399.547 dinarjev nerazporejenega čistega dohodka, ob polletju pa je bil že brez njega! V tem tozdu so kljub višji produktivnosti dosegli slabši poslovni uspeh. Proizvodnja je posekala, kakor kaže tabela 4. Očitno se je letos lom močno povečal v vseh tozdih, še posebno velik pa je bil v tozdu Kristal, v katerem pa je bil pri brušenju za en odstotek manjši kot lani. In prav lomu bodo morali v tozdu Dekor v bodoče namenjati veliko več skrbi! Tozd Servisne dejavnosti: Nepodpisane ure! V prvem polletju v naših tozdih ni bilo posebno velikih izgub. Poudariti moramo, da je bila ta v tozdu Servisne dejavnosti po podatkih iz poslovnega poročila 476.122 dinarjev, vendar se je pozneje, predvsem v razpravi na zboru delavcev tega tozda izkazalo, da niso obračunali stroškov za remont talilnih peči, ža ureditev pisarn delovni skupnosti skupnih služb in kaloriferjev za tozd Kristal. Ker je bilo to ugotovljeno pred potekom zakonskega roka za oddajo polletnega obračuna, je bil popravek že narejen. Tozd Servisne dejavnosti je v finančnih težavah predvsem zaradi še neurejenih odnosov v samih proizvodnih temeljnih organizacijah, za katere delavci servisnih dejavnosti opravljajo storitve. Nekaj besed iz poročila vodje tozda Dodelava pove na primer tole: "... Skoraj eno leto že trajajo besedna prepričevanja med našim tozdom in tozdom Servisne dejavnosti... Zaradi pomanjkljivosti dokumentacije tozda Servisne dejavnosti je ostalo med našima tozdoma nepodpisanih 437 ur...!« Nepodpisanih ur pa ima tozd Servisne dejavnosti še več tudi pri tozdu Osnovna izdelava in pri tozdu Kristal, saj jih je kar za 10 odstotkov od tistih, 'ki jih je tozd opravil za druge tozde. V prvem polletju je naneslo skupno število nepodpisanih, a opravljenih ur kar 3886. Vodja tozd Servisne dejavnosti pa ugotavlja: "... V odnosih ostalih tozdov do našega tozda je opazen premik k upoštevanju dela našega tozda. Ugotavljamo, da je obračunavanje storitev tozda Servisne dejavnosti drugim tozdom še neustrezno, vendar se za ureditev tega problema pospešeno dela. Ta- • ko lahko pričakujemo, da predvsem nepodpisanih ur konec devetmesečnega poslovanja ne bo več!« Delovna skupnost skupnih služb: Drugačno ugotavljanje, dohodka Delovna skupnost skupnih služb sedaj drugače oblikuje svoj dohodek kot ga oblikujejo tozdi. Za tozde ne opravljajo prodaje, zato tudi ni udeležena pri stimulaciji za izvoženo blago. Odvisna je od plana proizvodnje tozdov in od njenega uresničevanja. Zaradi tega tudi ne more oblikovati poslovnega ter rezervnega sklada, oblikuje pa regres za prehrano in regres za letne dopuste ter stanovanjski sklad iz osebnih dohodkov. Če delovna skupnost' skupnih služb izpolni vse svoje naloge do tozdov, so le-ti tudi dolžni pokriti morebitno njeno izgubo... No, letos ob polletju delovna skupnost skupnih služb izgube ni imela, pa takšnega pokrivanja ni bilo! Delavska restavracija: Za kanček manj toplih obrokov kot lani Kako je posloval tozd Delavska restavracija, kaže tabela 51 Prodaja - predvsem število izdanih toplih obrokov - je bila zaradi prostih sobot v le- tošnjem letu, nekoliko nižja, kot je bila lansko leto. Podatkov iz polletnega obračuna tozda »Naše staklo« Beograd še nismo prejeli, saj ta tozd predlaga svoj polletni obračun službi družbenega knjigovodstva v Beogradu! In kaj naj še rečem? Mislim, da je bilo povedanega dovolj... Zbori delavcev so nakazali smeri našega nadaljnjega prizadevanja za dobro poslovanje v preostalih mesecih tega leta. Želim, da bi se vse nakazano uresničilo in da bi konec poslovnega leta ugotavljali še boljše poslovne dosežke od polletnih! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Je že res samo še za staro šaro? - foto Zlatko Novak. STEKLAR Polletni obračun poslovanja in gospodarjenja v Steklarski šoli Presegli pričakovano! Kar v uvodu v ta sestavek naj zapišemo, da smo v Steklarski šoli z doseženimi polletnimi poslovnimi rezultati zadovoljni. To zadovoljstvo izhaja iz spoznanja, da smo dokaj zahtevno sestavljen načrt ne le dosegli, ampak celo presegli. Čisti dohodek, ki je odraz uspešnega poslovanja, je predstavljal 58,63% od skupno ustvarjenega prihodka v letu 1978, letos pa se je povzpel na 63,05%. Porabljena sredstva (surovine, amortizacija in drugi stroški so v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta za 26% večja, zaradi česar je porast čistega dohodka za 46% toliko bolj pomemben in Kaj pa spodbudno nagrajevanje? Do 30. junija letos smo ustvarili 16,373.157,87 dinarjev čistega dohodka. Od tega smo porabili 15,102.667,83 dinarjev, ta- ko da je ostalo za razporeditev še 1.270.490.04 dinarjev. Po temeljiti razpravi je svet šole odločil, da se dve tretjini tega zneska oziroma 860.490.04 dinarjev nameni za osebne dohodke, preostalo tretjino 410.000 dinarjev pa naj se izloči v poslovni sklad. Od zneska, ki je namenjen za osebne dohodke, bo po sklepu sveta šole izločenih za spodbudno nagrajevanje 200.000 dinarjev. Tako je vrednost točke za mesec julij - vključno z minulim delom - povečana za 11 dinarjev. kaže, da so porabljena sredstva naraščala počasneje kot celotni prihodek. In če upoštevamo še velik porast cen predvsem energiji, je na dlani, da smo se obnašali resnično gospodarno, kar zadeva stroške proizvodnje. To vse se je, kajpak, odrazilo tudi na višini naših osebnih dohodkov. Iz leta v leto opažamo večjo odgovornost delavcev, ki se kaže v boljšem odnosu do dela in do porabe materialov ter energije. Logična posledica takšnega gospodarnega obnašanja so dobri poslovni rezultati. Seveda pa moramo priznati tudi to, da doseženi rezultati niso le posledica dobrega dela, temveč so tudi posledica popravljenih cen, kar je bilo opravljeno v razumnih okvirih in usklajeno s cenami izdelkov drugih tovrstnih steklarn. Pri delitvi čistega dohodka smo izhajali iz družbenega načela, da mora povečani dohodek kot rezultat boljšega gospodarjenja delavcev omogočiti hitrejše naraščanje sredstev za krepitev materialne ali gmotne podlage, kot bi naraščala sredstva za osebno in skupno porabo. Seveda pa moramo pri tem tudi misliti na naraščanje življenjskih stroškov ter težiti za tem, da ohranjamo standard delavcev. Tabela 1 prikazuje realizacijo ali prodajo v prvem polletju narejenega lani in letos ter letošnjo realizacijo primerja z načrtovano (v dinarjih!) Kazalci poslovanja I. polletje 1979 Realizacija I. polletje 1979 Plan Indeksi Plan 79 Real. 78 I. polletje 1979 Realizacija Indeksi Real. 79 Real. 78 Celotni prihodek 19,057.476 24,413.150 128 25,968.405 136 Porabljena sredstva 6,259.873 8,150,500 130 7,887.483 126 Dohodek 12,797.603 16,262.650 127 18,080.922 141 Cisti dohodek 11,171.605 14,564.060 130 16,373.157 146 Tabela 2: Predlagana delitev čistega dohodka za letošnje prvo polletje in njena primerjava z delitvijo v lanskem prvem polletju (v dinarjih!) Razporeditev čistega dohodka Prvo polletje 1978 1979 Indeksi 1979/78 Za osebne dohodke 9,189.401 12,737.153 138,6 Za prehrano delavcev 137.848 383.218 278.0 Za regrese za letni dopust 160.000 253.000 158,1 Za stanovanjsko gradnjo 353.159 674.840 191,1 Za skupno porabo 263.332 447.000 169,7 Za poslovni sklad 750.000 1,410.000 188,0 Za rezervni sklad 191,965 271.213 141,3 Za krajevno skupn., obvoznico 125.900 196.'733 156,3 Čisti dohodek 11,171.605 16,373.157 146,5 Uboščki, tako samim sebi so prepuščeni! - foto Zlatko Novak. V pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke smo vnesli načelo zakona o združenem delu, da so rezultati dela izključna podlaga za pridobivanje osebnih dohodkov. Tega pa docela še nismo uresničili. Manjka nam ustrezen pravilnik, ki ga moramo v najkrajšem času izoblikovati in sprejeti. Izločenih 200.000 dinarjev v bruto ali kosmatem znesku je zelo malo za spodbudnejše nagrajevanje v letošnjem prvem polletju, če upoštevamo, da smo dosegli dobre poslovne rezultate. Namenjeni znesek 410.000 dinarjev v poslovni sklad in njegova usoda Znesek 410.000 dinarjev, ki smo ga namenili v poslovni sklad, predstavlja polovico tistih sredstev, ki jih moramo dodatno zagotoviti za financiranje načrtovane adaptacije ali obnove naše steklarske šole, preostalo polovico denarja pa moramo zagotoviti v letošnjem drugem polletju. Pri izračunu prispevka izobraževalne skupnosti Slovenije, ki daje polovico sredstev za adaptacijo šole - in to samo šole, ne pa doma učencev - so po določenih norma- STEKLAR tivih naknadno ugotovili, da nam vsa dogovorjena in obljubljena sredstva ne pripadajo, ker ne gradimo telovadnice. Zaradi tega bomo morali sami kriti razliko v znesku 820.000 dinarjev! Če tega denarje ne bi zagotovili, ne bi mogli sodelovati pri natečaju. To pa bi pomenilo, da ne bi dobili ostalih sredstev za obnovitev šole in doma učencev, s čemer bi bila celotna načrtovana naložba onemogočena! Predlagana delitev čistega dohodka... Predlagano delitev čistega dohodka Steklarske šole za letošnje prvo polletje kaže tabela 2! Primerjava osebnih dohodkov v letošnjem in lanskem prvem polletju ne daje stvarne slike, saj smo prešli letos na nov sistem in še to šele v aprilu, pa so zaradi tega indeksi povečanja precej višji. Kakšni so bili v letošnjem prvem polletju naši osebni dohodki, kaže tabela 3. V njej so seveda prikazani povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega delavca! Tabela 3: Povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v Steklarski šoli v letošnjem prvem polletju (v dinarjih!) Mesec Dinarjev Januar 5.782 Februar 5.735 Marec 5.825 April 5.632 Maj 6.391 Junij 6.222 In kaj pričakujemo v drugem polletju? Pričakujemo, da bodo rezultati našega gospodarjenja v letošnjem drugem polletju, če ne boljši, vsaj takšni, kakršni so bili v prvem polletju. Težiti moramo vsekakor za tem, da bi bili še boljši! Delavci v Steklarski šoli so se končno le prepričali, da pomenijo boljši poslovni in gospodarski uspehi tudi višje osebne dohodke. Zato bomo morali še naprej voditi dosleden boj proti vsem pojavom, ki kakorkoli povzročajo slabše delovne uspehe! K temu pa mora prispevati tudi dopolnjen sistem nagrajevanja, ki ga moramo na vsak način izpeljati do kraja še v letošnjem dru-gern polletju, Imamo namreč veliko delavcev, ki so dali svoj poln prispevek k doseženim uspehom, pa za to še niso ustrezno nagrajeni. In tudi narobe! Imamo še nekaj delavcev, katerih delovni rezultati ne opravičujejo njihovih osebnih dohodkov! LADO TKAVC, dipl, inž. Tozd Dekor Kozje ocenjuje... Kaj je pokazal polletni obračun Samoupravna preobrazba v naši delovni organizaciji vse bolj dobiva težo, kakršne cilji so zastavljeni v njenem snovanju. Posamezni tozdi postajajo vse bolj pozorni na svoje poslovne rezultate. Delavci vse bolj spoznavamo vse vrste vplivov, ki so pomembni za poslovne dosežke. Postavljamo se tudi v položaj tekmovalcev med tozdi, kdo bo boljši. In če je tekmovalni duh na zdravih temeljih, potem ne bodo izostali boljši skupni dosežki! Če smo pozorno poslušali eno izmed razprav odgovornih delavcev vseh temeljnih organizacij v zvezi s polletnim obračunom, ne bi mogli biti zadovoljni z razmišljanjem nekaterih in sredin, v imenu katerih so govorili. Pokazani so bili vsi rezultati po tozdih; številkam naj bi verjeli. Toda v razpravi ni izzvenelo tako! Razprava je postajala skupek opravičil za tiste, ki niso dosegli, denimo, takšnih rezultatov, kakor so jih dosegli boljši. Neglede na to, da je polletni obračun samo periodično posnetek nekega stanja in da še ni rečeno, da bo zaključni račun pokazal enako ali podobno sliko, moramo vzeti podatke, kakršni pač so; kot pristojne za trenutno stanje in kot izhodiščne točke za usklajevanje nekega stanja, kateremu so vzroki v nas samih ali kje drugje! Kljub temu, da je bil rezultat tozda Dekor ob polletju skromen, lahko rečem, da smo delavci tega tozda vzeli zadevo takšno, kakršna je in tako tudi razmišljali v naših razpravah. Kljub temu, da lahko prikažemo kopico opravičil, zakaj naš rezultat ni bil takšen, kakršen bi po naši presoji moral biti, smo opravičila odložili na stran in na zboru delovnih ljudi rajši sprejeli deset točk akcijskega programa za popravo rezultata. Naloga je zadana za naslednje tri mesece! Tudi objektivni vzroki, ki se kažejo skozi nepravilno inventuro ob koncu junija, so del naše krivde! To je šola, ki trenutno nekaj stane, mora pa dati v prihodnje poduk za budnost na vseh področjih dohodkovnih dogajanj. Priznali smo si tudi, da smo se en mesec krepko učili brusiti desen »galio«; in če smo se učili, ne želimo iste nagrade, kot tisti, ki jo že obvladajo. Vemo tudi, da nam je bil povzročen velik odpadek v fazah fina- lizacije, kakor tudi to, da bi nam bila časovna produktivnost višja, če bi bili enakovredno deležni diamantnih brusnih plošč. Toda tudi sami smo krivi, da tega nismo spremlja, li tekoče in sproti reševali. V prihodnje nas za to obvezujejo prav dohodkovni odnosi,,! Ostalo nam je, da čestitamo sodelavcem iz tozdov, katerim polletni kazalci zgovorno pričajo, da so delali dobro, in zadovoljstvo, da se je treba po takšnih tudi zgledovati. Vsi skupaj moramo bežati pred skrivanjem lastnih slabosti in jih rajši reševati! JOŽE BOŽIČEK Zaradi dotrajanosti je mini bibok samo še izhod v sili! STEKLAR S sej odbora za družbeni standard Dodelili stanovanja Na dveh sejah odbora steklarne za družbeni standard, ki sta bili 28. junija in 1. avgusta, je bilo dodeljenih 13 stanovanj našim sodelavcem in sodelavkam. Na prvi seji odbora za družbeni standard so obravnavali vloge za dodelitev stanovanj delavcem, ki so sedaj brez stanovanja, obravnavali pa so tudi vloge tistih, ki prosijo za zamenjavo stanovanja. Odbor je sklenil, naj se dodeli stanovanja naslednjim našim sodelavkam in sodelavcem: Viktorju Bukviču v Ulici XIV. divizije 56, Leonu Drimlu v Ulici XIV. divizije 62, Marici Gradecki v Ulici talcev 3, Marjani Kahrimanovič dvosobno v Ulici XIV. divizije, Veri Kodelič garsonjero v Ulici XIV. divizije 56 in Traudi Oblak v Ulici Kozjanskega odreda 9. Na drugi seji odbora za družbeni standard so obravnavali vloge za dodelitev kadrovskih stanovanj v Ratanski vasi. Odbor je zavzel stališče, naj dobijo stanovanja takšni Nekemu dogodku na rob... Zakaj tako? Osemindvajsetega septembra 1976, torej skoraj pred tremi leti, je skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja izdala odločbo na podlagi 236. člena svojega statuta (Uradni list SRS, št. 1/73) v zvezi z invalidsko zadevo delavca steklarne Milana Levstika. Na podlagi te odločbe je bil zavarovanec ponovno razvrščen kot delovni invalid tretje kategorije invalidnosti zaradi nesreče pri delu in priznana mu je bila pravica do poklicne rehabilitacije, da bi se mogel usposobiti za drugo ustrezno delo na delovnem mestu strojnega tehnika od 1. septembra naprej... In, določeno je bilo, da steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, znova sprejme delovnega invalida na delo po končani poklicni rehabilitaciji... V odločbi je nadalje še obrazložitev vseh zadev v zvezi z rehabilitacijo In z izplačili, ki pripadajo Invalidom na poklicni rehabilitaciji. Zaradi pomanjkanja delavcev pri peči je prišlo skozi hladilnico manj kosov stekla - foto Zlatko Novak. kadri, ki jih steklarna najbolj potrebuje, sicer se lahko zgodi, da nam ukinejo nepovratna sredstva, ki smo jih dobili v ta namen. Odbor je sklenil predlagati delavskemu svetu, naj dobijo stanovanja tile prosilci: Frane Vehovar trosobno, Marjan Marič -inženir - enosobno, Štelica Novak - inženirka - dvosobno, Stanko Ogrizek Vehovarjevo v Ulici XIV. divizije, Ivan Podhraški Ogrizkovo v Ulici XIV. divizije 56 in Fran Ljuljdjurovič Frešerjevo v Ulici talcev. Poleg tega je odbor predlagal, naj ostane eno trosobno stanovanje za strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo, ker imamo razpisana prosta dela in naloge za strokovnjaka. Razlog za rezervacijo takega stanovanja vidi odbor za družbeni standard v dejstvu, da je ob razmeroma nizkih osebnih dohodkih v steklarni mogoče zagotoviti strokovnjaka le s hkratno rešitvijo njegovega stanovanjskega problema. Po treh letih je Milan Levstik končal poklicno rehabilitacijo in se - skladno s podpisano pogodbo - hotel vrniti na delo v steklarno 31. julija letos. Pred njegovo vnovično vrnitvijo na delo pa je o tem razpravljala komisija za delovna razmerja tozda Servisne dejavnosti, ki je zavzela odklonilno stališče dotozdu. Enako je storil tudi njegov zbor delovnih ljudi. Izgovor proti zaposlitvi je bil, da v tej temeljni organizaciji ni ustrezno sistemiziranega delovnega mesta, na katerem bi Levstik mogel delati. Ce pustimo ob strani dejstvo, da smo bili pred leti ena temeljna organizacija, in spodrsljaj kadrovske službe, ki ni vodila računa o dejanskih potrebah tozda oziroma delovne organizacije, bi se v tozdu Servisne dejavnosti vendarle morali zavedati, da smo sodelavca, ki je bil na poklicni rehabilitaciji, dolžni sprejeti v delovno rezmerje. Na zakonite obveznosti jih je spomnil splošni-ka-drovski sektor 20. julija letos, ki je navedel določbe 16. člena iz Uradnega lista SRS št. 19/77, s katerim je bilo organizacijam združenega dela oziroma zasebnim delodajalcem naložena dolžnost, da morajo obdržati na delu oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo delovnega invalida, če je njegova invalidnost posledica nesreče pri delu ali posledica poklicne bolezni. Če pa je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba zunaj dela, je temeljna organizacija oziroma delodajalec dolžan delavca obdržati na delu oziroma sprejeti ga na delo, če je bil v njem oziroma pri njem pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju. Podobno določilo je zapisano tudi v 141. členu zakona o delovnih razmerjih. Tudi 87. člen pravilnika o delovnih razmerjih določa tozdu dolžnost, da mora v primeru pomanjkanja ustreznega dela v svoji organizaciji priskrbeti prizadetemu delavcu delo v drugi temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti skupnih služb. Zakon tudi predpisuje kazen za organizacijo združenega dela, kolikor nasprotuje navedenim členom, hkrati pa nosi STEKLAR tudi gmotno odgovornost, ki bi nastopila s takšnim ravnanjem... 2e res, da razvejano samoupravljanje daje velike možnosti, kakor je nedvomno tudi res, da nas sprejete družbene norme, ki ščitijo delavca, če je do nečesa povsem upravičen, prav tako zavezujejo. In v takšnih primerih je vsakršna trma povsem odveč. Ne odpravlja prav ničesar. Le smeši nas kot samoupravljalce in izpričuje našo nezrelost! Na skupni seji delavskih svetov, ki je bila 6. avgusta, so delegati naših tozdov in delovne skupnosti skupnih služb dali opisanemu primeru piko na »i«. Predlagali so delavcem tozda Servisne dejavnost, naj Milana Levstika sprejmejo medse, torej v delovno razmerje kot pripravnika. Najbrž je med delavci, ki odločajo o njegovi zaposlitvi, izoblikovano stališče, da je to njihova obveznost in ne le dobra volja, saj je bil imenovani pred poklicno rehabilitacijo vendarle njihov član - so- delavec! Vsekakor bi se močno osmešili, če bi odločitev prepustili sodišču združenega dela, ko pa smo v celoti prepričani, da je v tem primeru pravica več kot očitno na Milanovi strani. In to je hkrati poduk, da bi morali v prihodnje dobro premisliti, preden se podamo v vode, iz katerih je izhod vprašljiv. Upajmo, da se kaj podobnega v naši steklarni ne bo več primerilo. Takšni dogodki nam gotovo niso v čast?! JOVO TIMSA Pomoč ob potresu v Črni gori Nekateri niso dojeli O potresnih sunkih, ki sta prizadejala letos na pomlad tako veliko gmotno škodo in človeške žrtve Črni gori, da se od nje ne bo opomogla dolgo časa, je bilo napisanih že veliko besed. Zaradi tega ne bi bilo smiselno ponavljati katere koli izmed njih. V nekaj stavkih pa vendarle moramo zapisati nekatere znane in manj znane stvari. Seveda, iz naše steklarne! Najbrž ni med nami takega, ki ne bi vedel, da je naša delovna organizacija prispevala kot prvo svojo pomoč Črni gori 30.000 dinarjev in da smo kmalu za tem vsi delavci namenili za pomoč še en svoj enodnevni zaslužek. Enako so storili v številnih drugih de- lovnih organizacijah. Toda izkazalo se je, da je to sicer dragocena pomoč, vendar za odpravo posledic hudega potresa še vedno premajhna. Zato je bila sprožena akcija za še dodatno pomoč temu prizadetemu delu naše domovine. Priporočeno je bilo, naj bi pri- spevali še po en enodnevni neto osebni dohodek vsi tisti, katerih mesečni osebni dohodek presega 8000 dinarjev. Ih takšnih nas je takrat bilo v naši delovni organizaciji 54! To, povsem prostovoljno akcijo, je sprožil sindikat v skladu s širše zastavljeno družbeno akcijo. Temu predlogu sindikata je prisluhnilo 44 naših sodelavcev ali 81,5% od 54 moralno zavezanih dodatno pomagati. Deset jih je »oglušelo« ob klicu sindikata po dodatni pomoči in to 6 iz tozdov Osnovna izdelava, dva iz tozda Kristal in po eden iz tozdov Dekor ter Servisne dejavnosti. Tako so se našli na seznamu tistih, ki niso dojeli Partizanski pohod ali udeležba v akciji NNNP? Prav vseeno je, kako bi sliko podnaslovih! Pomembno je, da kaže, kako se tudi pri nas vse bolj podajamo nazaj v naravo... STEKLAR smisla za pomoči od vodje tozda, preko delovodje do mojstrov! Menim, da neopravičeno, kajti tehtnih razlogov za takšno odklonilno stališče resnično ne bi smelo biti; še zlasti pri takšnih ne, ki delajo na odgovornih delovnih mestih! Toliko manj, če vemo, da je bila to prostovoljna akcija, v katerih navadno najbolj izpričujemo svojo zavest ob kakšni podobni zadevi. Zavedamo se, da vsa dosedanja pomoč še ne bo zadoščala za odpravo težkih posledic potresa v Črni gori. Toda prežemati nas mora ponos, ko izražamo dejansko pripravljenost za pomoč in ne le z besedami! Nikoli namreč ne vemo, kdaj in koga bo doletela naravna ali kakšna druga nesreča. Opiramo pa se, in tako je tudi prav, na našo, že tolikokrat preizkušeno, jugoslovansko solidarnost, ki pa žal, včasih, pri kom tudi zataji. Odpravljanje posledic potresa bo počasno in dolgotrajno, naša jugoslovanska skupnost pa bo zato zagotovo še nadalje pomagala, kolikor bo ob sprejetih sistemskih rešitvah to potrebno! Po treh letih je Milan Levstik končal poklicno rehabilitacijo in se - skladno s podpisano pogodbo - hotel vrniti na delo v steklarno 31. julija letos. Pred njegovo vnovično vrnitvijo na delo pa je o tem razpravljala komisija za delovna razmerja tozda Servisne dejavnosti, ki je zavzela odklonilno stališče do njegove zaposlitve v tem tozdu. Enako je storil tudi njegov zbor delovnih ljudi. Izgovor proti zaposlitvi je bil, da v tej temeljni organizaciji ni ustrezno sistemiziranega de- lovnega mesta, na katerem bi Levstik mogel delati. Če pustimo ob strani dejstvo, da smo bili pred leti ena temeljna organizacija, in spodrsljaj kadrovske službe, ki ni vodila računa o dejanskih potrebah tozda oziroma delovne organizacije, bi se v tozdu Servisne dejavnosti vendarle morali zavedati, da smo sodelavca, ki je bil na poklicni rehabilitaciji, dolžni sprejeti v delovno rezmerje. Na zakonite obveznosti jih je spomnil splošni-ka-drovski sektor 20. julija letos, ki je navedel določbe 16. člena iz Uradnega lista SRS št. 19/77, s katerim je bilo organizacijam združenega dela oziroma zasebnim delodajalcem naložena dolžnost, da morajo obdržati na delu oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo delovnega invalida, če je njegova invalidnost posledica nesreče pri delu ali posledica poklicne bolezni. Če pa je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba zunaj dela, je temeljna organizacija oziroma delodajalec dolžan delavca obdržati na delu oziroma sprejeti ga na delo, če je bil v njem oziroma pri njem pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju. Podobno določilo je zapisano tudi v 141. členu zakona o delovnih razmerjih. Tudi 87. člen pravilnika o delovnih razmerjih določa tozdu dolžnost, da mora v primeru pomanjkanja ustreznega dela v svoji organizaciji priskrbeti prizadetemu delavcu delo v drugi temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti skupnih služb. Zakon tudi predpisuje kazen za organizacijo združenega dela, kolikor na- sprotuje navedenim členom,_ hkrati pa nosi tudi gmotno odgovornost, ki bi nastopila s takšnim ravnanjem... Že res, da razvejano samoupravljanje daje velike možnosti, kakor je nedvomno tudi res, da nas sprejete družbene norme, ki ščitijo delavca, če je do nečesa povsem upravičen, prav tako zavezujejo. In v takšnih primerih je vsakršna trma povsem odveč. Ne odpravlja prav ničesar. Le smeši nas kot samoupravljalce in izpričuje našo nezrelost! Na skupni seji delavskih svetov, ki je bila 6. avgusta, so delegati naših tozdov in delovne skupnosti skupnih služb dali opisanemu primeru piko na »i«. Predlagali so delavcem tozda Servisne dejavnost, naj Milana Levstika sprejmejo medse, torej v delovno razmerje kot pripravnika. Najbrž je med delavci, ki odločajo o,njegovi zaposlitvi, izoblikovano stališče, da je to njihova obveznost in ne le dobra volja, saj je bil imenovani pred poklicno rehabilitacijo vendarle njihov član - sodelavec! Vsekakor bi se močno osmešili, če bi odločitev prepustili sodišču združenega dela, ko pa smo v celoti prepričani, da je v tem primeru pravica več kot očitno na Milanovi strani. In to je hkrati poduk, da bi morali v prihodnje dobro premisliti, preden se podamo v vode, iz katerih je izhod vprašljiv. Upajmo, da se kaj podobnega v naši steklarni ne bo več primerilo. Takšni dogodki nam gotovo niso v čast?! JOVO TISMA Sandolini, pa morje in ona... STEKLAR Prejeli smo Pozno, a vendar potrebno! Vsaka nesreča, ki pusti trajne posledice, hudo prizadene človeka telesno in duševno. Posebno hudo je, če ima človek občutek, da je pozabljen pri tistih ljudeh, s katerimi je delil na delovnem mestu težave, uspehe in neuspehe ter prispeval k rasti delovne organizacije! Da, tak občutek sem imela dolgo po moji nesreči, ki mi je pustila trajne hude posledice. Že sem obupavala, da ste me, dragi moji sodelavci in sodelavke, pozabili. To moje počutje sem z negodovanjem tudi pismeno izrazila. Res je, dolgo sem vas čakala, a sedaj sem prijetno presenečena. »Da sem se motila in morda celo krivično mislila, da ste me pozabili,« mi vrta v srcu, zato se vam opravičujem in se obenem iskreno zahvaljujem, da ste me kot zastopniki kolektiva in sindikata obiskovali in mi z darili izkazali svojo pozornost. Kaj pomeni za takega invalida, kot sem jaz, pozornost sodelavcev, ve le tisti, ki je bil vsaj začasno priklenjen, v občutku osamljenosti in pozabljenosti, na bolniško posteljo. Želim vam, drage sodelavke in sodelavci, da ne bi nihče izmed vas prišel na tako pot trpljenja, kot sem jaz. Želim vam, da bi bili zdravi in uspešni pri delu ter srečni v zasebnem življenju! Za vašo pozornost sem vam srčno zahvaljujem z željo, da se me še spomnite. Pozdravljam vas iz Laških toplic, kjer zopet iščem lajšanja v moji nesreči! REZIKA TRAMŠEK Pripis uredništva: Pismo naše sodelavke Rezike je bilo napisano v Laškem 7. julija. Prav v tem času je bila junijska izdaja Steklarja v tisku, zaradi, česar nismo mogli objaviti pisma že prej. Čeprav objavljamo pismo malo pozno, se nam zdi, da je potrebno. Zato, ker naše vsakdanje stiske vendarle ne ostanejo brez odmeva med našimi sodelavci. Zgodi se morda, da pride do kakšnega nesporazuma, ki pa se vendar zgladi tako, kakor se spodobi za sodelavce. Radi bi videli, da bi bilo čim manj podobnih nesreč, kakršna je doletela našo sodelavko Reziko. Hkrati želimo, da se ne bi nihče med nami počutil osamljenega, kajti v svojih načrtih ima naša sindikalna organizacija stalno skrb za stike s sodelavci, ki so krajši ali daljši čas odsotni s svojih delovnih mest. Ko to pišemo, se naši sodelavki Reziki zahvaljujemo za pismo in ji želimo čimprejšnje uspešno okrevanje! ■ Končalo se je triletno šolanje še ene generacije Steklarske šole (Opomba urednika: to je 30. generacija Steklarske šole, saj so prvi maturantje opravili zrelostni izpit leta 1950!). Generacija, ki je s končanim šolanjem dokazala, da je med mladimi zanimanje za brušenje in tudi za pihanje. Torej takšni, ki so potrebni za naše natančno delo! Z dobro voljo in prizadevnostjo smo se v treh letih precej naučili. Da bi to naše šolanje sklenili kar najlepše in z njim obudili spomine na preteklo obdobje, smo se odpravili na sedemdnevni izlet v Dalmacijo. Zdenka Žnidarec je v ta svoj končni izdelek vložila veliko znanja... Trideseta generacija na izletu Koristno in prijetno.. Na naslovni strani dnevnika »Slobodna Dalmacija« je fotoreporter Stanko Karaman ujel v objektiv maturante steklarske šole, pod sliko pa je podpisal, da so naši bodoči sodelavci zvito izbrali kraj in čas za ekskurzijo. »Za razliko od mnogih drugih podobnih ekskurzij so se mladi Slovenci odločili spoznati samo en del naše zemlje in se opredelili za Brač. V sedmih dneh so križemkražem prepotovali otok, se spoznali z vsemi njegovimi kraji, pridobili številna poznanstva, se kopali, uživali na soncu in morju ter se zadovoljni In porjaveli vrnili domov,« je še dodal. Udeleženka tega prijetnega in koristnega spoznavanja naše domovine Štefica Forjan pa nam je poslala tale sestavek. Zvezdana Dangubič se je odločila za takle končni izdelek! Končni izdelek Branke Artič. Lep, ali ne?! STEKLAR Na izlet, ki je bil med drugim namenjen spoznavanju naše domovine, se nas je odpravilo 35 učencev skupaj s tovariši. Po pri-, jetni vožnji z letalom smo prispeli v Split in si ogledali največjo znamenitost Splita -Dioklecijanovo palačo, ki sodi med največjo zapuščino graditeljstva v Jugoslaviji. Zgraditi jo je dal rimski cesar Dioklecijan na prehodu iz tretjega v četrto stoletje v malem ribarskem naselju Aspalathosu, kjer je v toploti mediteranskega podnebja preživel zadnja leta svojega življenja. Potem smo si ogledali še prostor že znanega Splitskega festivala, stadion, na katerem bodo Mediteranske igre, potem pa smo se z ladjo odpeljali na otok Brač. Vsem nam bodp ostali v lepem spominu dnevi, ki smo jih preživeli pri kopanju, ob dobrem razpoloženju, dobri hrani in dalmatinskih specialitetah. Nepozaben bo tudi dan, ko smo z ladjo pluli okoli otoka Brača, se kopali na Zlatem ratu, to je na eni izmed najlepših plaž v Dalmaciji, ter se spoznali z delom in življenjem tamkajšnjih ljudi. Tako smo spoznali še en del naše lepe domovine in oplemenitili naše, v šoli pridobljeno znanje. Našo ekskurzijo smo sklenili s potovanjem z ladjo od Splita do Reke in naprej z vlakom do Rogaške Slatine. Naš prihod z vlakom v Rogaško Slatino pa je pomenil majhno križišče v našem življenju. Vsak izmed nas bo krenil v življenje po svoji poti, čeprav bomo še naprej delali nam vsem skupno - steklene izdelke. Za konec še zahvala vsem tistim, ki so nam pomagali pri našem izobraževanju in nam dajali koristne napotke za nadaljnjo pot, kakor tudi za možnost, da smo se lahko poslovili tako lepo! Fotokopija iz časopisa »Slobodna Dalmacija«, posnetek naših maturantov med bivanjem na Braču. Žal, tudi to se zgodi Neokusna šala Kar neverjetno je, da si včasih privoščimo tudi kakšno šalo, ki presega vse meje dovoljenega. In vendar se pripeti! Spozabimo se tako daleč, da se ne šalimo, ampak da celo žalimo. In pri tem se ne vprašujemo, kakšne so lahko posledice takšnihheslanih šal... Morda ni povsem prav, če takšno »šalo« razgaljamo pred vsemi našimi sodelavci? Toda, ko vemo, da je bila vse prej kot umestna, pa je vendarle prav, če napišem kakšno besedo tudi o tem. Z namenom, da bi nam kaj podobnega ne prišlo več ha misel! Tokrat bi se rad oglasil kot neimenovana oseba. Saj veste, da bi me resnično grdo gledali 'tisti, ki so si privoščili neumnost. Ne bom tudi imenoval oseb, ki so se odločile za takšno neslano šalo, niti ne omenjam tozda, v katerem se je to zgodilo! Na neki oglasni deski je bila slika nekega delavca, risba pod sliko pa ga je prikazovala kot nekakšnega izkoriščevalca. Njegova preteklost in sedanjost sta seveda povsem drugačni. Če bi kdor koli med nami bil v sodelavčevi koži, se ne bi počutil prijetno. In tudi on se ne more. Se najmanj je kriv, če lahko sploh smemo govoriti o krivcih za naša prizadevanja po boljšem in uspešnejšem delu. Morali bi se celo zgledovati po takih prizadevnih sodelavcih in jih posnemati, ne da bi jim metali polena pod noge, saj to resnično ne vodi nikamor. Pripis uredništva: Naše geslo je, da nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Tako se bomo vedli tudi v prihodnje! Izjemoma pa smo objavili teh nekaj vrstic nepodpisanega, ker menimo, da si podobnih žalitev ne bi smeli več privoščiti v nobenem našem delovnem okolju. Ta, opisana neokusnost pa se je pripetila v tozdu Servisne dejavnosti! Upamo ih želimo si, da bi povsod že v kali zatrli vsak nov poizkus žalitve, saj imamo dovolj sprejemljivih in kulturnega človeka dostojnih možnosti povedati svojo sodbo o zadevah, ki nas težijo! Ali bomo usmerili naša prizadevanja tudi v izdelavo takšnih izdelkov? - foto Zlatko Novak. ,.y/s//čZfc j 1......: Gotovo bi ga radi imeli? Naredila ga je Mari- "Zvezde v mreži« je ime končnemu izdelku ja Tudina! Marije Bele. STEKLAR Kadrovske zanimivosti V juliju nas je bilo1221 Po podatkih, ki jih je zbrala Cecilija Iršič, je bilo v juliju v steklarni 1221 delavk in delavcev. V tozdu Osnovna izdelava jih je bilo 395, v tozdu Dodelava 150, v tozdu Kristal 315, v tozdu Dekor Kozje 93, tozdu Servisne dejavnosti 69, v tozd Naše staklo v Beogradu 11, v tozdu Delavska restavracija 18 služb 170. Prišli V juliju je prišlo v steklarno precej novih delavcev. V tozd Dodelava so prišli za odna-šalce: Bafti Hasani, Daut Mehmeti, Ranko Manevski, Mome Nikolovski, Siniša Zafi-rovski, Aki Bemaili, Ali Saiti, Maumed Suli-mani, Ljupčo Stojmanovski, Vlasto Aleksič, Pera Krstevski, Zoran Ivanovski, Milovan Petkovič, Slavko Stanojevič, Ivica Ilievski, Nazim Sulejmani, Sveta Bogdanovski, Be-malj Arifovič in Ančo Borgievski; za vlagal-ca zmesi je prišel Ivan Horaček, za krogli- Med nami so -spoznajmo jih! Selimi Bajruš Rodil se je 10. julija 1955 leta v Novem selu, občina Bujanovac. Po poklicu je bil strojni ključavničar, sedaj pa je član tozda Dekor iz Kozja, v katerem se bo izučil za še en poklic, to je za poklic steklobrusilca, in to v Kozjem. Samo naključje je hotelo, da se je znašel v Kozjem. Kot kvalificirani ključavničar ni dobil dela v svojem Kosmetu, pa se je po zgledu številnih drugih iz te avtonomne pokrajine odpravil v svet, da bi leta 1977 delal pri nekem privatniku na zidarskih opravilih. Kakor večkrat, tako je tudi tokrat bilo odločilno poznanstvo na zabavi. V njegovem primeru je bil to steklarski ples leta 1977, na katerem se je prvič srečal z brusilci in brusilkami našega tozda. Radovednost ga je vlekla tako daleč, da je zaprosil vodstvo, če si lahko ogleda naš steklarski obrat. In ker smo ravno takrat objavili razpis za priu-čevanje, je tudi on vložil prošnjo. Ni bilo nobenih razlogov, da ne bi komisija za delovna razmerja sprejela mladega fanta, ki je vrhu vsega imel še dokončano srednjo šolo. Do sedaj je preteklo leto dni in Bajruš že postaja pravi brusilec, Kozjan, steklar in s svojim poštenim delom in odnosom zelo priljubljen v kolektivu. Prav slednje me je vodilo k temu kratkemu zapisu o njem, s katerim ga predstavljam vsem našim sodelavcem. Kaj te je vodilo, Bajruš, da se odločiš za prekvalifikacijo v steklobrusilca? »Lahko rečem, da zaradi prvega vtisa, ki in v delovni skupnosti skupnih čarje so prišli Izidor Kuzminski, Stjepan Ga-linec, Božo Cvek in Mijo Vrbovški. V tozd Kristal je prišel za steklobrusilca Ivan Plav-čak. V tozd Dodelava sta prišli za brisalki stekla Nada Cerovski in Marija Podhraški. V tozd Dekor Kozje sta prišli za označevalki stekla Marija Vodeb in Marija Gregl. V tozd Delavska restavracija je prišla za pomožno kuharico Marija Kolarec, za natakarico pa je prišla Albina Bračun. Vsem novim sodelavcem želimo uspešno delo in prijetno počutje med nami! ste ga steKio brusilci naredili name. Takoj sem imel občutek, da bom v tem delovnem okolju dobil delo, ki bi ga z veseljem opravljal. Kajpak sem si želel zaposlitev zunaj privatnikove domene, ki je pomenila negotovost v mojem nadaljnjem življenju.« Prihod v novo okolje je po svoje težak. Kako ti je novo delovno okolje pomagalo vključiti se vanj? »Presenečen sem bil nad takšnim sprejemom, zaupanjem več nalog in upoštevanjem. Dobil sem tudi nalogo pri nogometnem društvu kot gospodar. Potoval sem z nogometaši, se skupaj z njimi veselil zmag in jezil nad porazi. Za to delo so me denarno nagradili in mi pomagali, da sem se lahko preživel ob vajeniški nagradi.« Kaj počenjaš v prostem času, če upoštevamo resnico, da v Kozjem ni najbolj razvito družabno življenje? »Z vsem, kar imamo, sem še kar zadovoljen. Želel bi le, da bi bil v kakšni gostilni ali kje drugje juke-box, kjer bi lahko poslušal glasbo ali pesmi. Sedaj se mislim posvetiti izobraževanju, saj bi rad pridobil kvalifikacijo steklobrusilca. Kljub temu pa bom še Bajruš Selimi iz tozda Dekor v Kozjem Odšli Iz .tozda Osnovna izdelava so v juliju odšli odnašalci Nažim Sulejmani, Ančo Borgievski, Ljupčo Stojmanovski, Ivan Barič, Nuo Junčaj in Pera Krstevski - vsi so samostojno zapustili tozd. Po odpovedi je odšel Vlastko Aleksič. Zaradi izključitve sta odšla Zoran Ivanovski in Aki Bemaili. Odšel je tudi po odpovedi krogličar Franc Stojanšek, krogličar Cvetko Dimeč pa je bil izključen. V tem tozdu ni več Janeza Oseka, ki je umrl. Iz tozda Kristal so odšli mojster steklobrusi-lec in brigadir Jože Halužan, ker se je redno upokojil, steklobrusilec II Zdravko Cerovski, ker je samovoljno zapustil tozd, pomočnik brusilec II Štefica Berglez, steklobrusil-ka I Ana Zupanc in Marija Polažer po sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. V tozdu tudi ni več Stanislava Jančiča, ker je umrl. Iz tozda Delavska restavracija sta odšli po odpovedi delovnega razmerja natakarica Dragica Furjan in pomožna kuharica Irena Rampre. Rodil se je V juliju se je rodil Davor Barič, sin Anice. Novorojenčku želimo mnogo sreče V življenju, staršema pa čestitamo! vedno rad delal v mladinski organizaciji, zvezi komunistov, pri športnikih...« Si zadovoljen z naučenim v brusilstvu in z osebnim dohodkom? »Še preden sem se zaposlil, sem bil dobro seznanjen, kaj vse skriva ta poklic, in tudi s tem, da pomeni odkriti te skrivnosti, tudi dobiti večji zaslužek. Menim, da za to, kolikor sedaj znam, še kar dobro zaslužim. Prizadevam pa si, da bi znal in dosegel še več!« Ali si kot štiriindvajsetletni fant premišljeval o družini oziroma o svoji nedaljnji ' prihodnosti? »Vsekakor! Prvo, kar sem ugotovil, je da imam rajši ta poklic, ki se ga sedaj učim. kakor pa tistega, za katerega imam ustrezno spričevalo. Če bo šlo vse tako naprej, bom ostal zvest novemu poklicu. O družini še ne premišljujem veliko, upam pa, da bom svojo prihodnost zasnoval in ustvaril v Kozjem, ker mi je ta kraj že postal tako domač, kot mi je domač rojstni kraj». Tokrat smo predstavili sodelavca, ki ga je delovno okolje odlično sprejelo. Takšnemu sprejemu pa je največ prispeval sam Bajruš s svojim odnosom. Mimogrede naj povemo, da je Bajruš, ko je kazalo, da mu kakšno delo ni šlo najbolj od rok, zaprosil, da ga opravi za kakšno uro čez svoj redni delovni čas. Tako prizadevnemu se še ni primerilo, da bi sklenil mesečni normativ pod 100 odstotki. Kozje je majhen kraj, ki postaja tudi industrijski. Ni še takšen, kjer bi živelo več narodnosti, razen iz sosedne Hrvatske. Bajruš je Albanec, v Slovenijo je prišel za delom, in vse kaže, da bo postal steklobrusilec. Je človek, ki je dokazal z enoletnim delom pri nas,da želi pošteno delati in sodelovati zunaj delovnega časa ter tako krepiti Titova načela o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. V kozjanskem tozdu ne vprašujemo za govorico, ampak priznavamo le delo, medsebojno -sodelovanje in razumevanje! Našemu mlademu sodelavcu, seve, želimo veliko delovnih uspehov in uresničitev živ-ljenskih ciljev! Pogovor je opravil I f JOŽE BOŽIČEK ■■ Novosti v strelskih vrstah STEKLAR / Širša povezava Na zadnji seji skupščine strelcev šmarske občine 18. julija so sprejeli nov pravilnik, kije rezultat predhodnih razprav med strelskimi družinami občine Šmarje pri Jelšah. Novosti se predvsem nanašajo na širšo povezavo vseh strelcev naše občine in povezavo z Jugoslovansko ljudsko armado, s teritorialno obrambo, z mladinsko organizacijo krajev ter z osnovnimi š.olami, v čemer so zlasti strelske družine dokazale ozko povezanost s šolami pri izvedbi obrambnih dne-vov. Osnovna je v večjem prispevku k nadaljnji krepitvi splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbeni samozaščiti, vzgoji in usposabljanju novih strelcev, v združevanju ii\ višji uspodobljenosti sedaj aktivnih strelcev in v širjenju strelskega športa med mladino in med vsemi občani. V spomin Josipe- Bebe Čoh V sredo, 25. julija, kmalu po peti uri zjutraj, ko smo pričeli redno delo, je prenehalo utripati srce naše sodelavke Josipe Čoh, ki smo jo vsi bolj poznali po imenu Beba. Ugasnilo je življenje naše sodelavke, ki je delala z nami že od leta 1949. Ugasnilo je prezgodaj, v šentinštiridesetm letu, ko bi Beba še lahko ustvarjala z nami. Po zgledu na številne svoje sovaščane se je Josipa Čoh kot mlado zagorsko Tako široko zastavljena delavnost je vse-' kakor zahtevala od strelcev tudi notranjo delitev dela na občinski ravni. Odslej bodo delovale štiri komisije in to za organizacij-sko-kadrovska vprašanja, za vprašanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, za propagando in za strokovna vprašanja. Snovalci te zamisli si želijo, da bi zastavili takšen način dela tudi v vseh strelskih družinah. To bi po njihovem mnenju razbremenilo predsednike družin, saj se sedaj morajo ukvarjati z vsemi vprašanji in neredko ostanejo osamljeni. dekle odpravila čez Sotlo, da bi zaslužila dodaten kos kruha in pomagala reševati gmotni položaj družine, v kateri je bilo deset otrok. Ni je motilo ne spomladansko ali jesensko deževje, ne snežni metež in ne poletna pripeka, da ne bi pravočasno prihajala na delo iz svojega rojstnega Zaluga. Ni je motila niti kalna in večkrat narasla Sotla, saj je bila Josipa zapisala svojo delovno zvestobo beli glažuti in ji ostala zvesta do zadnjega dne. Leta 1953 sta si z možem Milanom spletla družinsko gnezdo v njegovem rojstnem Prišlinu, kjer sta si zgradila hišo. A ne Milanu in ne Bebi ni bilo dano, da bi uživala sadove svojega dela, saj sta oba prezgodaj zapustila svoja doraščajoča otroka... Dve leti je tega, ko je Beba pričela bolehati. Z njeno lastno vedrino je znala prenašati hude bolečine in pri polni zavesti pričakovala zadnjo uro. Sodelavki Josipi Čoh ni bilo težko prijeti za kakršno koli delo. Zato smo jo videvali delati v vezalnici, za rezalnim in žgalnim strojem in slednjič na delovnem mestu pregledovalke stekla. V mozaik naše steklarne je tudi Beba vgradila svoj kamenček! Z njeno prerano smrtjo smo izgubili dobro sodelavko, iskreno prijateljico in vedro tovarišico. Takšno bomo ohranile v trajnem spominu! Sodelavke Ivana Oseka Z žalostjo smo sprejeli novico, da se je za vedno poslovil od nas dolgoletni Za ponovno oživitev strelskih družin, njihovo povezavo in uveljavitev gre pripisati največje zasluge novoizvojenemu predsedniku Viliju Pernatu! Strelci upajo, da bodo kmalu imele vse krajevne skupnosti v naši občini svoje strelske družine in da se bodo obnovila sekcije, ki so bile v preteklosti zelo delavne. S tako zasnovano usmeritvijo, vsaj upamo, bo strelski šport postal še bolj priljubljen. REMI KOČICA član našega kolektiva in delavec pri peči Ivan Osek. Luč sveta je ugledal v bližnji vasi Spodnje Sečovo 2. julija leta 1947 kot sin preproste kmečke družine. Leta 1959, po končani osnovni šoli, se je zaposlil v naši steklarni. Spoznal je vso težo življenja na majhnem kmečkem posestvu, ki mu ni moglo nuditi zaželene življenjske ravni. Poskusil je kot steklar-pihalec, kakršnega se spominjamo pred leti, ko je še opravljal težko krogličarsko delo. Žal ga zaradi bolezni ni mogel opravljati dolgo, čeprav si je močno želel napredovanja. Bolehal je vedno bolj in bolj, a je v tem času poskušal opraviti zadane mu naloge z vso vestnostjo. Tudi na lažjem delu odnašalca ni zdržal. Bolezen je bila prehuda in ga je nenadoma ločila od družine in tudi od nas, njegovih najožjih sodelavcev. Ivana bomo ohranili v trajnem spominu! IVAN SITCR STEKLAR Argusov sprehod Moj material, namenjen vam... »Kje si, za božjo voljo, Argus? Tako nestrpno te pričakujemo«, mi piše v imenu neke skupine vam neimenovani B. D. »Pomagaj nam organizirati koristno akcijo, kajti nimamo ustreznih izkušenj! Bomo videli, če si mož beseda?« Oh, sem res tako nepogrešljiv tudi takrat, ko gre za kakšno koristno zadevo? Mar ne gre brez mojega pokroviteljstva? Velja, bratec! V teh poletnih mesecih sem opazoval početja okoli sedaj že uboge zelene površine sredi dvorišča. In s tvojo pomočjo mi je šinilo v glavo, da bi organizirali srednjeročno akcijo »PI-STE 79-84«. V dobi kratic, ko ne veš, kaj pomenijo, ti jo bom razložil... Imam v mislih PIvovske STEklenice, letnica pa, kakor se spodobi oznanja obdobje, v katerem je treba izpeljati akcijo. To bi lahko imenovali tudi razmetovalno-zbiralna akcija. Takšno odločitev narekujejo dosedanji neuspšeni napori delavk delavske restavracije, da bi odstranile sledove tistih, ki tako prizadevno - ne bom rekel nalašč -razmetavajo piyovske steklenice. Nimam na voljo statističnih podatkov na podlagi katerih bi ugotovil, ali je rezultat neodločen, res pa je, da je nekaterim razmetovanje embalaže poletne blagodejne pijače zelo zabavno, drugim pa vadba živčevja. V že krščeni akciji bi sodelovali: v razmetavanju - mlajši in za spoznanje po letih starejši, toda po obnašanju sorodni. V zbiranju steklenic pa bi sodelovaKOe priletnejši delavci oziroma delavke. Če se v teh petih letih, kolikor menim, da bi bilo dovolj, ne bi zadeve premaknile z mrtve točke, vidim še edino rešitev v izdelavi table z napisom,, »Kjer osel leži...,« • »Več znaš, več veljaš!« je bil nekoč v veljavi star pregovor. Po vzoru nanj so si pred leti nekateri mlajši brusilci, vroče želeli priti do visoke kvalifikacije v poklicu. Sa-kramensko so se hudovali nad tistimi, ki jim niso šli na roko, da bi si pridobili novih znanj. Kdor čaka, dočaka. Pred katkim je bila njihova želja uslišana. Povprašali sojih, če so še vedno ogreti za pridobivanje (nepotrebnega znanja. Začasne prijave kažejo, da se je prvotna vnema nekaterih stopnjevala tako naglo, da je prišla na raven temperature na ledenikih. Vprašujem se, kakor morda še kdo drug, ali je takšni zahladitvi botrovala zasedba delovnih mest ali pa je temu botroval strah pred odvečnim znanjem? • Podobna nesreča je doletela tudi naše nesojene administrativne moči. Nerodneži so hoteli zvedeti, ali kandidatke hrepenijo bolj po preizkusu znanja, ki je bilo napovedano, kakor po zasedbi delovnega mesta. Izkazalo se je, da jim je veliko bolj pri srcu slednje, saj so radovednežem rajši pokazale fige, kakor pa pridobljeno »znanje«. • V času, ko se nagibamo k zmanjševanju posojil in ko si prizadevamo v smeri nadurnega dela, je v brihtnih glavicah zapihal nov veterček. Če se jim na primer ni posrečilo zbrati zadostnega števila načrtovanih nadur, se poslužijo akontacije na nadure, ki ji po domače rečemo tudi predplačilo. Zelo imenitna in praktična pogruntacija, ali ne? Poučna tudi! Takšne izvirne misli ne bi smele ostati brez odmeva, saj kažejo presenetljivo iznajdljivost v načrtovanju. Če ne moremo dobro načrtovati potrebnega časa za opravilo neke naloge, znamo vsaj nadure! • Če vam je zbiranje poletnih sadežev konjiček in hkrati koristno opravilo, potem se na vse kriplje prizadevate, da bi zbrali v svoje košare ali kakšno drugo posodo kar največ daril narave. In veseli boste, da ste uspeli nabrati čim več. So pa tudi bere, ki ne razveselijo človeka, če so tako uspešne. Tako na primer, če kdo zbere največ točk za stanovanje, še ni rečeno, da bo deležen blagoslova odbora za družbeni standard. Je to dokaz, da vselej ni dobro biti povsem na vrhu? • Zobobol je zelo neprijetna zadevščina, ki se je želimo znebiti čim prej. Običajno trpijo za zobobolom bolj stari ljudje. So pa tudi izjeme, ki potrjujejo pravila. Tudi povsem mladi »zobotehniki« znajo biti podvrženi piškavosti zob in bi potrebovali »proteze«. Če ne soglašate z mojo trditvijo, vpra- šajte brusilce iz Kozja pa tudi nekatere iz Rogaške Slatine, ki so jim zobje na steklu povzročili hude »bolečine«. ® Pred kratkim smo premlevali polletni obračun. Kar lep kupček papirja je bilo. Nekateri so »potešili« svojo radovednost po vsebini tako, da so z njim podložili sedeže namesto da bi vsaj malo pokukali vanje, če bi vendarle bilo kaj vrednega v njih, razen »nerazporejenega dela čistega dohodka«. Razveseljivo dejstvo je, da so se zborov delavcev udeležili tudi redki posamezniki iz tiste izmene, ki je ob pričetku zbora zaključila svoj delovni dan. Kratek prelet zadev v zvezi s polletnim obračunom ne bi bil popoln, če ne bi omenil hudirjevo težke naloge, ki bi jo moral opraviti eden izmed poslovodij peči. Ob sprejetju materiala je v hudih skrbeh, kako bo prišel material do tistih, katerim je namenjen, dejal: »Zdaj nam dajte še kurirja, da bo razdelil material!« Tako se je iztekel tudi moj material, namenjen vam! Sprejmite prisrčne pozdrave od ARGUSA »Spet alkoholna utrujenost?« »O, ne tovariš! To jele spomladanska utrujenost!« »????« STEKLAR Po požaru v hiši Zahvala Hlupičevih »Nesreča le redkokdaj praznuje!« pravi star slovenski pregovor. In tega je potrdil tale dogodek! Bolezen številka 1 Pred nedavnim se je zgodilo na Parne-ku... V popoldanskih urah, ko smo bili vsi doma, v kuhinji, je na podstrešju naše stano- vanjske hiše izbruhnil požar. Zaslugo, da nam ogenj ni povzročil večje škode, gre pripisati nekaterim požrtvovalnim vaščanom in gasilcem, ki so v izredno kratkem času po izbruhu požara prispeli na pomoč in hitro pogasili ogenj. Tako so nam ohranili z napori pridobljen dom! Za to dejanje si zaslužijo vsi, ki so nam priskočili na pomoč v nesreči, iskreno zahvalo tudi na straneh časopisa »Steklar«! Družina Hlupič Alkoholizem je skrajna stopnja človekove odtujitve Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva, za boleznimi srca in ožilja ter za rakom. Če pa upoštevamo, da z vsakim alkoholikom propadejo poprečno trije družinski člani in da je prizadetih še toliko drugih ljudi, potem je nedvomno med boleznimi na prvem mestu. V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi. Tudi ekonomska škoda je velikanska; nad 10% nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja itd.). Škoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti. (Nadaljevanje) Kdo je torej alkoholik? Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Če za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v »vsej svoji krasoti«. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. Alkoholizem med mladimi Za mladega alkoholika štejemo tistega, ki še ni dopolnil trideset let. Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga »mora« biti mnogo tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik nasploh nerad pije sam, temveč poskuša med pivce spraviti tudi svoje znance in prijatelje. Tudi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola otrokom in s svojim »dobrim zgledom«. Skoraj pri vsakem alkoholiku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da se je njegov alkoholizem začel že v mladosti. Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zo- renje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Ker je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za gostilniškim omizjem. Kaže, da gredo slabi uspehi, zavlačevanje študija in osip na visokih šolah v znatni meri na rovaš začetnega ali pa razvitega alkoholizma med študenti. Alkoholiki-intelek-tualci povedo, da so se na alkohol navadili v študentskih letih in da»so zato dolgo študirali. S popivanjem se zapravi veliko časa. Zaradi enkratne pijanosti zgubi človek prak-tjčno dva dni ali pa v tem času zanesljivo ni sposoben za zbrano intelektualno delo. Resen študij pa je zelo zahtevno delo, ki terja treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka. Zdravljenje in preprečevanje alkoholizma Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenziv- ni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici, vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno. Osnovna načela zdravljenja .1. Ker je bolan ne samo alkoholik, temveč je bolno tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina. 2. Terapevt sam je brez moči; edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje. 3. Alkoholik se mora konfrontirati ali soočiti s stvarnostjo svojega alkoholičnega razčlovečenja in začeti v redu delati ter se obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih prizadevanjih ne uspe, pije naprej. 4. Ker je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem ali umskem in emocionalnem ali čustvenem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nadpoprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacija študenta-al-koholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let. Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa sta pogoj za poklicno in družbeno rehabilitacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano. 5. Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba, planinarjenje, opustitev kajenja itn. 6. Med zdravljenjem in rehabilitacijo se mora nekdanji alkoholik tako spremeniti, da bo »svobodo od« (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) začel preusmerjati v »svobodo za«: graditev aktivnih vezi s svojim družinskim, delovnim in širšim družbenim okoljem, za ustvarjalno delo in spontano aktiv- Za razvedrilo nost na različnih področjih človekovega udejstvovanja. Nekaj spoznanj v zvezi s preprečevanjem alkoholizma 1. Vsak alkoholik je bil najprej družaben, zmeren pivec! 2. Vsakdo med nami lahko postane alkoholik, razen abstinentov! 3. Znanstvenega dokaza o koristnosti alkohola ni nobenega, medtem pa imamo v SR Sloveniji najmanj 80.000 dokazov (to je alkoholikov), da alkohol razkraja posameznika, družino in družbo. 4. Ne vemo še, kakšno je »pitje po pameti«, ki bi vsakega pivca zanesljivo obvarovalo pred alkoholizmom. Iz informacij Zavoda SRS za zdravstveno varstvo Nagradna križanka št. 63 Med reševalce nagradne križanke št. 63 bomo z žrebom razdelili 300 dinarjev in sicer: 1. nagrado 140 dinarjev, 2. nagrado 100 dinarjev in 3. nagrada 60 dinarjev. Hkrati prosimo reševalce, naj vsakdo pošlje le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov »Uredništvo časopisa STEKLAR«, steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov do 30. avgusta! Na ovojnico ne pozabite pripisati »Nagradna križanka št. 63«! ,, Križanke št. 62 nismo žrebali zaradi tega, ker so prispele le štiri rešitve. Zato smo znesek nagrade v križanki st. 63 podvojili. Pravilna rešitev nagradne križanke št. 62, vodoravno: internat, okras, karton, radiant, ogenj, komandir, Noma, pomik, ata, Ana, kršeč, prah, Višnjica, Armenija, Oskar, satnica, Mirka, altana, Plavčak. STE K LAK. /1EST/JO NASELJE f-3 „ SOC/ PL A A E— TOJO ODKRIT 1.1919 III m tasta JR&E mata/j AVSTRIJA K UP,. Del čep teko- CJPE SLOJ. IGRALEC C Dare) LASEK ŠPORT. ČOLjJ A p OŽILJA igralka KARTA PEa/AD- KA SL1 RT kep/ČMA SPOJ JA POLIRAM Je STEPLA UŽITNA Golša pod IGLAVCEV OSV/ 7DH 7O*0V- sjče LESTVI- CE RAVNO- TEŽJE J7/9 A A 2>OLZ~/aJ. n ER/) SREDSTVO JR BARVANJE J UL/J, AVGUST APGL. PATEMAT-'EDU A R 7) ČRPO- GORSKI PESaUK /a/ VLADAR FOSFOR J/)PO*J-F/Z/K CH/DEK/) PRosroe/ ?OJR- J/MA računo- vodja STßtUAR. SOLE SMJsei pAprava, aparat ERIPAD- P/K SLOVAK. NARODA POZOR- A/osr JU6. STANDARD MNNJA Pl/) ST TEI ES A MORSKA Ž/JAL IGOR STRA- JUVSP/ azijska DRŽAJA 2>el TČJ>*A pekeče J/PO TRAČJVL- CA Piaspa ■ŠT- 500 PLOŠČICE PA /STO-/AEsJSPO /eco RAD/J PAŠA TOVARNA G L/P E STER/U PAVEL PRIPRAVA PA 7^/£ CfL£ KRAJ RAPODPc OD JAJCA VOLT PESTO v južpe/i V/et- UAEIU NEHa-A STAVCU c lOČ/LO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer. Ferdo Kampuš. Tone Klokočovnik. Milorad Kračun. Jovo Tišma, Drigo Ulčnik in Franc Vehovar. - Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik Jovo Tišina - Tajnica uredniškega odbora Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo: steklarna Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev. 1 -Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna «Boris Kidrič- in delovne organizacije Steklarska Solu. Rogaška Slatina - Telefon (063) 810-020 - Rokopisov in fotografij ne vračamo! - Naklada 1800 izvodov - Tisk CGP Delo. Ljubljana.