Poštnina pavšallrana.
^	Oanainla SfatrSlica 2 Sin
plev. ISO.__________
V Ljubljani, v nedeljo 2. septembra 1923.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘—
lis»
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon šL 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon ŠL 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Italijani zasedli otok Krf. — Panika v Atenah. — Grška prosi Društvo
narodov za posredovanje.
Italijani bombardirali Krf. — Žrtve. — Angleška In francoska svarila.
Usodepolne posledice italijanskesa fašistovskesa imperijalizma.
Posebna poročila »Jutranjim Novosti me.
{Današnja velesejmska ^ številka obsega 18 strani i5 prilog).
ljubljanski . . velesejmi.
r Včeraj je bil slovesno otvorjen tretji /ljubljanski velesejem. Zopet so stopili InaŠl industrijci in obrtniki pred kritično Msa javnosti. Pred nami leži nakopičena» bogastvo, plod üudapdnega celolet-/öega dela, in nam zgovorno pripoveduje, kakor odprta knjiga, o trudu in zno-$u tisočev in tisočev delavskih rok, o /napornem in uspešnem delu industrij-Jskega nameščenstva ter voditeljev naše %dus trije.
Ponosno gleda stari, sivi ljubljanski /Orad na rastavišče. Pa saj ni čudno, če tje ponosen naš Oradi, če so ponosni 'Slovenci,, kajti ljubljanski velesemenj je |bil ona institucija, ki je dvignila našo /produkcijo na nivo, na kakršnem stoji #a v visoko industrijskih državah. {/Zmožnost te produkcije se zrcali sedaj /vtelešena v nepregledno vrsto najraz-/ličnejših izdelkov na razstavišču. In na ■ to zmožnost moremo biti upravičeno 'ponosni!
/ Ko so stopili naši industrijci in obrt-iniki prvič na plan, je marsikdo plaho /«gibal, kakšen bo rezultat, kaj poreče naših zmožnostih in o našem delu (javnost, zlasti inozemska. Toda plahost 'In skrb sta se razblinila v ponos in sa-/inozavest, ko smo videli takorekoč na Jenem mestu združeno življensko energijo Kraših gospodarskih krogov. To, kar sta /nam že tedaj nudili naša obrt in indu-(Strija, je že tedaj preneslo tudi strogo /mednarodno kritiko, ki je izrazila Slo-/veniji vse svoje priznanje. To priznanje (je vplivalo na našo obrt in industrijo (Vzpodbudno; velesejem jima je na {lastnem delu pokazal njuno moč in pa /pot, po kateri velja usmeriti nadaljnje (delovanje. In da je bila ta smer pravil-ba, nam je pokazal lanski in v še večji /meri letošnji velesejem.
; Oko plava preko vsega tega ogrom-!nega bogastva, ki je razloženo tako {okusno, da nehote pozabiš, na mrzlo /vsakdanjost. Kakor bajna dežela se zdi ■razstavišče, kjer vlada sreča in zado-:voljnost. Tega vtisa ti ne zasenči niti idež, ki pada kakor blagoslov na delo /tisočerih rok.
Na drugem mestu govorimo o veli-.kanskem pomenu ljubljanskega velesej-ima za naše narodno gospodarstvo. Tu konstatiramo samo eno dejstvo, da bi bila Slovenija danes brez našega velesejma še vedno na tistem provincijal-nem in gospodarsko odvisnem stališču, kakor je bila pred vojno.
Šele ljubljanski velesejem je pokazal naši industriji pravo in zanesljivo smer, obenem pa je pokazal njeno sedanjo moč. S prvim ljubljanskim velesejmom se je pričel epohalni razvoj in napredek našega gospodarskega življe-,lija, šele tedaj smo se pravzaprav zavedli, kaj zmoremo na gospodarskem polju in kaj bi lahko zmogli.
Otvoritev III. ljubljanskega velesejma znači za vse pridobitne kroge, za vse industrijsko delavstvo velik dogodek, praznik dela. Trud celega leta je izgrajen pred nami, trud konstruktiv-rie2a, pozitivnega dela. Ni pa važen ta Praznik samo za ene, ki so neposredno 'prispevaii s svojimi rokami ali s svojim da je bilo mogoče nakopičiti toliko in takega narodnega bogastva na tem malem prostoru. Važen je ta praznik za celo našo mlado državo, ker zgovorno Priča o naši življenjski sili, id je bila toliko Ui toliko stoletij potlačena k tlom. Važen radi tega, ker nas uverja, da nas na bodo niti politično, niti gospodarsko Preplavili sosednji narodi, Vazen zato, ker nam kaže pot navzgor.
Pa še v enem oziru je važen ta slovesni dan. Na velesejmu stopijo naši industrijci in obrtniki pred kritiko širše javnosti, ki je tem Popolnejša in tem strožja, ker omogoča že kratek pregled razstavišča zanesljivo sodbo o kvaliteti izdelkov in o solidnosti izdelovalca. Pod Pritiskom te blagodejne kritike in radi odprte konkurence se vsak producent ■potrudi, nuditi čim boljše, odpraviti morebitne Pomanjkljivosti, doseči še večji napredek. Velesejem je najizdatnejša gonilna sila v tej smeri, on jc nekako žarišče, čigar žarki blagodejno in vzpodbudno vplivajo na izboljševanje industrije in obrti.
i Imbljanskih ulicah vrve gostje, tujci in domačini, ki so prišli, da pose-tiio naš velesejem. Vse je nekako slav*
X Pariz, 1. septembra. Admiral Solar! je poslal tekom noči rimski vladi sledeče poročilo:
Izkrcavanje na otoku Krfu se je pričelo popoldne ob 4. uri in se je izvedlo brez težkoč. Zvečer ob 6. url je zavi-hrala na stari trdnjavi italijanska triko-iora, ki so jo pozdravile vse prisotne ladje z 21 topovskimi streli Okupacija mesta in otoka napreduje v redu.
X Pariz, 1. septembra. Admiral Solar! je izdal na prebivalce razglas, v katerem pravi, da je grška vlada zavrnila od Italije zahtevano zadoščenje za umor italijanske vojaške misije na grškem ozemlju. Vsled tega je Italija začasno zasedla otok, dokler grška vlada I ne zadosti italijanskim zahtevam.
X Pariz, 1. sept. Rimski »Mes-saggero« poroča iz palače Chigi, da Italijani ne bodo zapustili preje Krfa, dokler ne ugodi grška vlada vsem italijanskim zahtevam. Italija je prevzela na Kriu tudi upravo in carino.
Atene, 31. avgusta. Kakor poročajo s Krfa, je bilo zaradi streljanja usmrčenih več beguncev in zažganih več šol, v katerih so bili nastanjeni begunci
London, 1. septembra. (Reuterjev urad.) Kakor poročajo »Times« iz Aten, je bilo pri bombardiranju Krfa usmrčenih 15 oseb.
PANIKA V ATENAH.
X Pariz, 1. septembra. Po vesteh iz italijanskega izvora vlada v Atenah velika panika. Ministrski svet je v per-manenci. Za časopisje je uvedena stroga cenzura. Baje bo morala vlada podati ostavko.
Rim, 1. septembra. »Agenzia Stefani« poroča uradno: V inozemstvu so se razširile vesti o predstoječi zasedbi otokov Samos in Kreta po italijanskih četah. Ta vest pa je popolnoma neosnovana,
London, 1. septembra. Reuterjev urad dementira vest, po kateri bi bila britanska eskadra v Sredozemskem morju dobila povelje, da se poda v Jonsko rnorje. Javno mnenje obsoja eno-dušno prenagljeno akcijo Italije.
GRŠKO VOJNO BRODOVJE.
X Pariz, 1. septembra. Grško volno brodovje se je umaknilo v vode Salamisa.
MUSSOLINIJEVO POROČILO.
X Pariz, 1. sept. Min. predsednik Mussolini je poslal tukajšnjemu diplomatskemu zastopniku brzojavno sporočilo sledeče vsebine:
Na upravičene zahteve italijanske vlado vsled barbarskega umora italijanske vojaške delegacije na grškem ozemlju, je odgovorila grška vlada na način, ki vsebuje zavrnitev italijanskih zahtev po zadoščenju. Zato je bilo izdano povelje, da zasede del italijanske vojske otok Krf. S to začasno zasedbo ne izvršuje Italija nobenega vojnega čina, temveč hoče varovati le svoj prestiž.
Sporočilo iste vsebine je bilo poslano vsem poslaništvom italijanske kraljevine.
X Pariz, 1. septembra. Brezžični brzojav poroča, da je zahteval italijan-
nostno razpoloženo. Pred dvemi leti smo se spraševali, da-li bodo zadovoljni razvajeni inozemci s tem, kar jim moremo pokazati. Danes smo tega gotovi. Že tedaj smo uverili svet, da premoremo mnogo več, kakor pa se je o nas mislilo, mnogo več, kakor smo mislili sami. Danes se svoje moči na gospodarskem polju dobro zavedamo, vemo, da bo morala prestati še marsikako težko preizkušnjo, prepričani pa smo, da jo bo zmagovito prestala, Tb oarn
ski poslanik v Atenah, minister Mon-tagna, da mora grška vlada v petih urah sprejeti italijanske zahteve po zadoščenju.
ODGOVOR GRŠKE VLADE.
Atene, 31. avgusta. (K) (Atenska Agenzia.) Na italijansko noto glede izkrcavanja italijanskih čet na Krfu, izročeno včeraj ob 5. uri popoldne, je odgovoril minister zunanjih del: Zasedba ozemlja neodvisne države se lahko smatra le kot sovražen in popolnoma neupravičen akt. To je flagrantno kršenje od Italije prevzete obveznosti, ker se je Grčija vendarle obrnila na Društvo narodov s prošnjo, da preišče to vprašanje. Vlada je dala nalog svojim diplomatskim zastopnikom, da pri vseh silah protestirajo proti nastopu Italije. Poudarja se, da grška vlada nima namena na provokacijo odgovarjati, ker je prepričana, da bo Društvo narodov, na katero se je Grčija obrnila, samo obsodilo nezakoniti nastop italijanske vlade. Ako bi se pokazala intervencija Društva narodov kot slabotna in brezuspešna, bi imela Grčija pravico misliti, da je cela ideja, na kateri se je Društvo narodov ustvarilo, napravila bankrot, vsled česar H bila Grčija v svojem obupu prisiljena poslužiti se edinega sredstva, da se brani proti italijanskemu upadu.
X P a r i z , 1. septembra. Grška vlada je vložila protest proti požigu grških zastav v raznih mestih Italije.
»BOJNO« RAZPOLOŽENJE V ITALIJI.
X Pariz, 1. septembra. Italijansko časopisje je pričelo razpravljati o možnosti vojnega konflikta z Grško. Listi priobčujejo po vzoru bivše Avstro-ogr-ske ob napovedi vojne Srbiji članke o vojaških silah Grške in odobravajo »energične« ukrepe rimske vlade.
X Pariz, 1. septembra. Vse grške ladje, usidrane v italijanskih lukah, so pod posebnim nadzorstvom, ter ne smejo odpluti dalje.
FRANCOSKI GLASOVI.
X Pariz, 1. sept. »G a ul o is« piše, da bosta Anglija in Francija najbrž posredovali v Rimu in Atenah v svrho medsebojnega pomirjenja. — »Echo National« primerja konflikt s sarajevsko dramo. — »Journal« pravi, da značijo italijanske zahteve pravi ultimat. »Republique Franca i s e« svetuje previdnost, »Petit Journal« piše, da obstoja v Grški močna protiitalijanska propaganda. — »H o m m e Libre« obžaluje italijansko energijo in svari pred ponovitvijo dogodkov, ki so povzročili svetovno vojno.
ITALIJANSKI IMPERIJALIZEM.
Pariz, 1. sept. (B) Ako Velika Britanija zahteva, da se Italija umakne s Krfa, kar se tukaj smatra za mogoče, ni izključeno, da bo Angleška odposlala svojo vojno mornarico. Težko je verjeti, da bi Mussolini kaj takega riskira! glede na drugo nevarnost, ki preti severnim mejam Italije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je odbila Mussolinijevo zahtevo, da bi bila Re-
jamčijo dosedanji rezultati in naša volja, kvišku, naprej.
Najvišji cilj vsega našega gospodarskega delovanja mora biti naša gsopodarska samostojnost. K tej nas bo privedlo intenzivno poljedelstvo in pa industrijalizacija naše države. Zato pozdravljamo vsakogar, ki se trudi na tem potu, pozdravljamo zlasti one, ki so s svojo zamislijo in s svojim delom pripomogli do ugleda naši državi v širnem .avetu, "
ka postavljena pod italijansko upravo. Nikdo ne more naprej videti, kam bo Mussolini dovedel Italijo s svojim ne-umerjenim imperijalizmom. Diplomatski krogi pa so složni v tem, da pride do nove balkanske vojne, ako se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pridruži Grški proti Italiji, kar bi imelo velike posledice v celem svetu.
Rim, 1. sept. (B) »Giornale d’I t a 1 i a« piše v svojem uvodnem članku, da Italija kot pomorska sila ne more dovoliti, da bi bil krfski kanal, ki zapira Jadransko morje, v rokah Grčije in zahteva, da se kopni del tega kanala izroči Albaniji.
VAŽNOST NAŠEGA STALIŠČA.
Beograd, 1. septembra. (B) Danes so drug za drugim posetili pomočnika ministra za zunanje zadeve gosp. Panto Gavriloviča, ameriški poslanik Dodge in italijanski opravnik poslov Sumonte, ki je rekel g. Gavriloviču, da zameri našim časnikom, ker v grško-italijanskem sporu pišejo proti Italiji. Gosp. Gavriloviča je posetil nato tudi bolgarski poslanik Vašarevski. Vsi poslaniki pa so se zanimali za stališče naše vlade v grško-italijanskem sporu.
ANGLEŠKO STALIŠČE.
London, 1. septembra. (B) Italijanska okupacija Krfa po kratkem bombardiranju se tukaj smatra za dogodek največje važnosti. Kar se tiče bombardiranja, trdi Italija, da je z njim začela, ker se Grki niso hoteli predati. Po italijanskem poročilu je bombardiranje pričelo ob 5. uri popoldne, po neuradnih vesteh listov iz Krfa pa izgleda, kakor da bi se bilo začelo že ob 4. uri 50 minut popoldne. Streljali so na policijo in na šolo, kjer so stanovali begunci iz Male Azije, od katerih jih je Mio 15 usmrčenih. Grške oblasti trde, da se je
predaja izvršila takoj, ko so italijansKe oblasti to zahtevale.
Tukaj vlada splošno mnenje^ da le imela poslamška konferenca prav, ko je napravila korake zaradi umora italijanskih delegatov, ki so bili v službi poslaniške konference. To se je v resnici tudi dogodilo z ostrim protestom poslaniške konference. Medtem pa je razvoj dogodkov zaradi prenaglene akcije šel drugo pot. Tukaj mislijo, da bo potrebna intervencija Društva narodov. Čeprav še ni tukaj potrjenih vesti, javljajo listi iz Ženeve, da pride to vprašanje pred svet Društva narodov, ki se sedaj sestane. Skupščina Društva narodov se otvori v pondeljek. Tukaj se ne dvomi, da ne bi Društvo narodov vzelo te zadeve v svoje roke.
VLOGA DRUŠTVA NARODOV.
X Pariz, 1. septembra. »M a t i n« poroča, da je grška vlada zaprosila posredovanje sveta Društva narodov na podlagi čl. 12 socijalnega dogovora, ki
nalaga članom Društva narodov posredovanje v težkih slučajih in da se ne sme napovedati vojne pred pretekom treh mesecev po odločitvi Društva narodov. ,
X Pariz, 1. sept. Iz Ženeve poročajo, da je Lord Cecil izjavil novinarjem, da je svet društva narodov popolnoma kvalificiran razpravljati o grško-italijanskem konfliktu, da pa se more to zgoditi le tedaj, ako ga poveri s tem kak član Društva narodov.
OBSEDNO STANJE NA GRŠKEM.
Pariz, 1. septembra. »Petit Pari-sien« poroča iz Aten, da se je nad Grčijo razglasilo obsedno stanje.
PADEC GRŠKE VALUTE.
X Pariz, 1. septembra. Grška valuta je močno padla.
Sporazum v reikem vprašanju.
Paritetna komisija prevzame Reko za dobo
enega leta?
Rim, 1. sept. (Posebno por.) »Corriere Italiano« piše:	-
Jugoslovenski protipredlogi so vsebovali sledeče tri točke:
1.	Izročitev Baroša in Delte Jugoslaviji v teku petih dni po sklenjenem sporazumu.
2.	Izročitev uprave na Reki paritetni komisiji za dobo največ enega leta.
3.	Arbitraža predsednika švicarske republike, ako bi paritetna komisija tekom enega leta ne rešila v podrobnostih celokupnega reškega vprašanja.
Zdi se, da je prišlo na odločilni seji paritetne komisije do uzadovoljivega sklepa, na podlagi katerega prevzame
Podržavljenje
južne železnice.
Beograd, 1. septembra. (B) Presbiro objavlja: Minister za promet je nocoj dobil brzojavno poročilo od direktorja g. Deroka iz Ljubljane, da je prevzel upravo južne železnice v najboljšem redu. Dosedanji ravnatelji so izjavili svojo popolno lojalnost. Ministrov proglas na osobje so podržavljeni južni železničarji z navdušenjem sprejeli.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 1. septembra. (Uradno) Danes zjutraj je bil v Avstriji večinoma v velikih višavah južni veter, jutranja temperatura levo Celovca je stala nad 20 stopinj. Ob 10. url dopoldne je bilo na Dunaju 26 stopinj. V Vorarlbergu je bilo pri deževnem vremenu le 10 stopini. V Švici je snežilo na gorah med viharnimi zapadnimi in severo-Mnadnimi vetrovi Opoldne te je arak ne*
paritetna komisija upravo na Reki za dobo enega leta.
Beograd, 1. sept. (Z) G. Panta Gavrilovič je glede rešitve reškega vprašanja izjavil, da do tega trenutka še ni prejel teksta sporazuma, da pa more izjaviti, da je naša delegacija sprejela sporazum z rezervo v toliko, da bo predložila sklepe paritetne komisije naši vladi v odobritev. Vlada se mora izjaviti v roku 15 dni, da-li te sklepe sprejme ali ne.
Beograd, 1. septembra. (B) Predsednik vlade slobodne reške države Zanella je bil danes opoldne v po-setu pri namestniku predsednika vlade, g. dr. Velizarju Jankoviču.
nadoma shladi, od zapada je bilo ze]° vetrovno, dež tn ohladitev na 16 stopinj. Iz inozemstva manjkajo obvestila. Napoved: Oblačno, vetrovno, hladno, mogoče še pra-Senje.
Današnje prireditve.
V Ljubljani-
V nedeljo, dne 2. septembra:
Opera: »Nižava«. Izv.
Kino Matica: »Mahe Dagmar«.
Kino Ideal: »Eno noč v Algteru«.
Kino Tivoli: »Toscanska princesa«
V pondeljek, dne 3. septembra: Opera: »Prodana nevesta«. Izv.
Kino Matica: »Mahe Dagmar«.
Klao Ideal: »Resnica«.
Kino Tivoli: »Samo za zakonske može«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu in R&mor uri glavnem kolodvoru.
Glas razuma.
(Od našega berlinskega EL-dopisnika.)
Pivi «cink! odredb Stresemannovega Kabineta za rešitev države postajajo '.Vidni Ti učinki niso niti manjši, niti večji kakor je bilo po okolno stih pričakovati Mogli bodo pripomoči k ozdravljenju Nemčije in s tem Evrope, če jih Ibo podpirala vlada z močno zunanjepolitično akcijo. Ostati pa morajo popolnoma neplodni če bo vztrajala oficijelna Nemčija naprej v smrtonosnem brezdelju, v katero jo je obsodil nesrečni Gunov kabinet.
Globoko v vrste centruma in demokratov je danes prodrla zahteva, ki bo skoro odmevala kakor elementaren krik od vseh krajev države: Pogajanja s Francijo, prenehanje s pasivnim odporom v Poruhrju. Prvič od januarja sem si upa list, kakor oficiozna »Sozialdemokratische Parlamentsdienst« napisati odločilne stavke: »Res je, da je nemško delavstvo in z njim celokupno prebivalstvo poruhrskega ozemlja voljno opustiti svojo pasivno rezistenco, čim se Francija z jasno formulacijo izjavi, da se smejo izgnanci vrniti in da bodo jetniki izpuščeni), kakor tudi, da bodo podane dovoljne garancije za življenje in obstoj prebivalstva. V torek je bilo to mnenje obnovljeno, ko je pri državnem kanclerju potrdilo mišljenje ruhrskegga prebivalstva njegovo redno zastopstvo, odbor za zasedeno ozemlje, ki se rekrutira iz vseh slojev prebivalstva.«
Ta izvajanja se naslanjajo na ugotovitev, ki jo je podal tajnik delavske internacijonale Tom Shaw na podlagi svojega zadnjega potovanja po ruhr-skem ozemlju v sledeči obliki: »Zadruge in stranke ruhrskega ozemlja so pripravljene za pameten kompromis in hočejo svoj pasfvni odpor pod gotovimi pogoji opustiti. Te garancije obstojajo v tem, da obdržijo delavci svojo svobodo tudi pod francosko okupacijo, da se vrnejo domov izgnani in zaprti delavci in da se v bodoče opuste nenadni izgoni. Nadalje se mora zahtevati, da ostane produkcija dobrin in njihova razdelitev v nemških rokah in da se ne smejo francoski in belgijski bajoneti uporabljati v to, da se delavstvo sili k dein.«
Kdor je pazljivo prečita! poslednje Poincarejeve izjave in posebno kdor je proučil besedilo belgijske note, ki je bilo sestavljeno v sporazumu s Francijo, pride do prepričanja, da bi bili pogoji o katerih govori angleški delavski tajnik in ki veljajo tudi za največjo nemško stranko in deloma tudi za Stresemanno-vo vlado, od strani Francije in Belgije brezdvomno dovoljeni. Francoska vlada ni nikdar zahtevala formalne kapitulacije in obstoja samo v fantaziji nemško - nacijonalnega tiska. Istotako je tudi Poincare odločno odklonil vsako aneksijsko stremljenje in je naravnost zločinsko postavljati za končni cilj francoske politike najbolj ekstremne impe-rijalistične načrte. Kdor res stremi za sporazumom, se bo držal minimalnega
Berlin, 31. avgusta.
programa nasprotne vlade, ne pa maksimalnih zahtev nekaterih neodgovornih elementov.
Danes formulira znani nemški politik Hans Schwann program republikanske in pacifistične Nemčije z dobrodejno odkritostjo. On pravi v obliki »spomenice« na Poincareja sledeče: »Visoko spoštovani gospod predsednik! V Vašem komunikeju z dne 2. avgusta ste pisali: Kar se tiče pasivnega odpora, bo Francija podvzela, ako ga Nemčija opusti, spremembe, ki se bodo napravile v sporazumu z varnostjo čet, inženirjev in izrabljanja zastavne pravice. Nadalje povdarjate v Vaši instrukciji z dne 14. julija, da ste pripravljeni dopustiti vrnitev velikega dela subalternih uradnikov in železniških nameščencev, ki so bili izgnani in da ne bodo pomi-loščeni samo oni, ki so zakrivili bodisi kak umor ali čin sabotaže, ali so vzpodbujali k vstaji in povzročili stavke. Mi smatramo, da je s temi spremembami mišljena v francosko - belgijskem paktu izražena »nevidnost zasedbe«^ vsled česar bi takoj prenehali z pasivnim odporom. Prosimo Vas, da nam potrdite pravilnost teh navedb in nam obenem sporočite, kdaj bi želeli sprejeti našega novo imenovanega odposlanca, da se utrdi ureditev nekaterih odprtih vprašanj, ki so nastala samaposebi iz ruhrskega spora, kakor tudi celotnega re-paracijskega problema vsaj v velikih obrisih. Obenem si usojamo pripomniti, da smo poslali prepis tega pisma na vse prizadete sile.«
Ne verujemo, da so se stvari razvile že tako daleč, da bi bil sličen memorandum možen. Notranja nasprotstva prati radikalnemu dejanju, ki je edino sposobno rešiti so prevelika; še vedno ogrožajo krogle in nož onega državnika, ki bi se upal z odločilno besedo na dan. Spoznanje pa), da izgleda »politika poštenega trgovca« drugače, kot ona-ki jo je dosedaj zasledovala Nemčija, ni več daleč. Zadnja Čunova beseda pred njegovim izsiljenim odhodom je bila resignirana: »Mi smo osamljeni.« V rajhstagu ni bilo slišati glasu, ki bi vprašal po. vzrokih izolacije, ki je naravnost sijajna. Razumni poslanci pa so čutili: Tu pa nekaj ni v redu. Možno je vendarle, da ni pravica na naši strani, kakor smo dosedaj domnevali. Nihče ne čuti z nami kot na koncu vojne. Mar nas doleti še enkrat zavest, da smo bili prevarani?
Stresemannova vlada ne sloni na prevari. Stresemann je mož pravičnosti napram samemu sebi. Pravičen bo tudi napram drugim. On ne bo zakril oči pred dejstvi, ki jih vidi vsakdo na svetu, razen Nemca, ki se ga neposredno tičejo. Od Rena, iz Poruhrja samega prihaja sedaj svarilni klic. Zadnji Poin-carejevi govori so zgradili zlate mostove. Prišel je trenutek, ko jih je treba nastopiti.
Rudarska stafka.
Na seji centralnega stavkovnega vodstva, ki se je vršila ob prisotnosti vseh re-virnib stavkovnih odborov v Litiji dne 31. avgusta 1923, se je konstatiralo:
]. Da so se pogajanja za sporazum za Trboveljsko družbo prekinila vsled brezobzirne trdovratnosti ravnatelja Skubica, da se je delavstvo slejkoprej pripravljeno pogajati se, če Trboveljska družba pokaže dobro voljo, zboljšati mizeren gmoten položaj rudarskega delavstva.
2.	Da je Trboveljska družba v teku 6 tedenske stavke porabila vsa sredstva, da zlomi stavko in da se je v tej nameri poslužila celo protizakonitih in kaznivih sredstev kakor zaplenjenja rudarskega dinarskega fonda, odpusta izvoljenih zaupnikov in da je protizakonito odtegnila vsakemu delavcu po 120 Din, ker stavkajo.
3.	Da so oblasti doslej aretirale nad 40 rudarjev, večinoma funkcijonarjev in zaupnikov rudarskih organizacij in to samo na podlagi sumničenj s strani Trboveljske družbe.
4.	Da je razpoloženje stavkajočih v vseh glavnih revirjih dobro in da so rudarji trdno odločeni, da vztrajajo v svojem upravičenem boju do zmage.
5.	K dinamitnemu napadu na električno centralo, izjavlja stavkovni odbor, da se strinja z izjavo Zveze rudarskih delavcev, objavljeno dne 31. avgusta.
6.	Da je napačno mišljenje nekaterih listov, da bi nosil stavkovni odbor odgovornost za kakršnekoli incidente, ker se merodajne . oblasti niti najmanj niso ozirale na predloge stavkovnega odbora, katere 3e stavil v interesu miru in reda. Pač pa so prepovedale celo shode, potom katerih bi stavkovnemu vodstvu bilo omogočeno pomirjevalno uplivati na stavkujoče. Od pričetka stavke pa do danes sta bila aretirana že dva kompletna stavkovna odbora, preganja se zaupnike in zato je nemogoče, da bi stavkovno vodstvo moglo nositi odgovornost za red in mir.
Ljubljana, dne 1. septembra 1923.
Ljubljanski stavkovni odbor.
Mariborsko pistu©
Lepi in prijazni dnevi so se naselili v naš štajerski Meran. V sale se rad izpostavlja blagodejnim solnčnim žarkom, ki ne žgo in ne pečejo več, temveč samo prijetno božajo. Večeri so pa hladni in njim sledijo še hladnejše noči tako, da se gostje radi umikajo iz vrtov za štiri stene gostiln in restavracij. Naše zapuščene in mrtve ulice oživljajo, ker so najmanjši zopet začeli z delom, s šolo. Med tednom pa pridejo zopet srednješolslci dijaki in dijakinje, oktobra pričnemo z gledališčem in potem bode zavladalo zopet življenje in vrvenje, kakršnega pretrgajo le šolske in vročinske počitnice.
Zunanje lice našega mesta ne kaže torej nobenega razburjenja in tudi ne nezadovoljnosti. Vsakdo opravlja svoj dnevni pose! kakor včeraj, tako danes; navidez mirno in zadovoljno. Tako bi sodil površni tujec, ki ne pozna notranjega življenja našega mesta, ki je precej drugačno, kalcor^bi se dalo sklepati po zunanjosti. Hladni večeri in še hladnejše noči spominjajo marsikoga na neprijetno in dolgo zimo, ki kuka le nam za hrbtom jeseni in zahteva svoj delež pri hrani, obleki in kurivu. In pri tem postane mnogim hladno in mrzlo tudi pri srcu, čelo se jim nagubanči in s strahom gledajo v bližnjo bodočnost, ki jim ne obeta nič dobrega. Glede izboljšanja socijalnega položaja so mnogi postali neverni Tomaž-
Tudi v političnem oziru ne kažemv posebnega življenja. Kakor vse kaže, bo nova dr. Kukovčeva koncentracija naprednih sil mirno v gospođu zaspala. Pa takih , stvari smo že navajeni in ne vznemirjajo več širše publike. »Straža« je zadnji čas pozabila na »Orjuno«, ker se ji več ne splača pisariti o njej. Počakala bo sodnijske obravnave
proti obtožencem napada na Cirilovo tiskarno. Tudi o »radikalno vladni korupciji«, o kateri je pisarila na dolgo in široko zlasti v času kislih kumar, je nekoliko potihnila. Tudi to je znak, da je šef SLS na delu v posebni misiji in se pogaja prav s tistimi ljudmi in s tisto vlado, o kateri njegovi tovariši ravno sedaj vedo toliko slabega povedati, ker so na delu »naši poslanci med ljudstvom«, kakor trdi njihovo časopisje.
Še nekaj! Čitali smo, da so sklenili peki vsled padca cene moki znižati količino peciva in kruhu cene znižati za 50 par. To sicer ni dosti, ampak nekaj je pa le. Ampak to se je zgodilo v Celju in ne v Mariboru. Kaj, če bi mariborski peki enkrat vendarle posnemali Celjane?
Iz prosiietnep IMpja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama;
Torek, 4. sept. Kar hočete.
Opera:
Nedelja, 2. sept. Nižava.
P-ondeljek, 3. sept. Prodana nevesta.
Sreda, 5. sept. Seviljski brivec,
PREDSTAVE V NARODNEM GLEDALIŠČU ZA ČASA III. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA.
V	nedeljo, dne 2. septembra se poje v opernem gledališču D’Albertova opera »Ni« žava«. Glavno vlogo Marte poje gdč. Thalerjeva, v ostalih vlogah sodelujejo gospodične in gospe Malačičeva, Jeromova, Sfi-ligojeva in Korenjakova, vlogo Pedra poje Sovilski, starega vaščana Tomaža Beteto, posestnika Sebastjana Cvejič, pastirja Banovec, mlinarskega hlapca Pugelj. Dirigira g. Matačič, režira pa g. Sevastjanov.
V	pondeliek, dne 3. septembra gostuje v Narodnem gledališču ga. Irma Polakova iz Zagreba v vlogi Marinke v Smetanovi operi »Prodana nevesta«. Poleg nje sodelujejo še: gdč. Kaitnerjeva — Katinka, Ropa-sova Neža, Korenjakova — Esmeralda. Vlogo Janka poje g. Šimenc, Kecala pa g. Zathey. Očeta Krušino — Šubelj in Miho dr. Rigo; Vašek je g. Mohorič, vodja glumačev pa g. Medven. Opero vodi dirigent Balatka, režija pa je v rokah g. Bučarja. Vstopnice se dobivajo od 10. do pol 1. in cd 3. do 5. ure pri gledališki blagajni v opernem gledališču in na večer predstave pol ure pred začetkom pri večerni blagajni.
— Ljubljanska opera. Na predvečer otvoritve letošnjega velesejma so na čast gostom peli Puccinijevo »Tosco« v popolnoma zasedenem gledališču. »Tosco« smo šteli med najbolj posrečene predstave lanske sezone, vendar v petek zvečer ni bila tako vzorna kot lani. V orkestru smo opažali neko neenotnost, netočnosti v pihalih, kar bi bilo opravičiti le, če so angažirani novi godbeniki. Solisti so se vsi brez izjeme zelo odlikovali. G. Beteto je iz male vloge cerkovnika ustvaril sijajno kreacijo, g. Levar je podal Scarpio dramatično izrazito, g. Šimenc in gdč. Zikova sta bila imenitno glasovno razpoložena. Za lepo petje jih je odlična publika po vsakem dejanju pozvala pred zastor in jih živahno aklamirala. Pa tudi na odprti sceni sta bila g. Šimenc in gdč. Zikova deležna posebnih aplavzov. G. Šimenc je vrhutega po I. dejanju prejel šopek. Pred začetkom predstave, kateri se je poznalo, da se redno studiranje po počitnicah šele začenja, je orkester odsvirat državno himno. Dirigent g. ravnatelj Friderik Rukavina. Predstavi je poleg drugih gostov v loži pokrajinskega namestnika prisostvoval tudi minister trgovine, dr. Dragotin Kojič. V nedeljo zvečer pojo d’Alberta »Nižavo«.
— Ravnatelj zagrebške opere g. Peter Konjovlč je obelodanil v obliki intervieva načrt za bodočo sezono. Načrt predvideva tri domače premijere in eno reprizo, tri ruske premijere in eno reprizo, eno češko premijero in eno reprizo ter po eno francosko in nemško premijero ter reprizo. Kedaj objavi svoj načrt za bodočo sezono ravnatelj ljubljanske opere?
situaciji.
Zagreb, 1. sept. (Z) Današnji blo-kaški listi pišejo, da je Radič prišel v zvezo tudi z g. Seeton Watson-öm, ki ga je povabil na svoje stanovanje na konferenco, kateri so prisostvovali tudi nekateri oficijelni angleški diplomati. V teh informacijah se vidi, da je članek pod naslovom »Kilava država«, ki je izšel v »Manchester Guardian«, potekel iz peresa Seetona Watsona. Listi, da dvignejo duh svojih mas, javljajo, da se lahko reče, da je hrvatsko vprašanje že sproženo. Oni se hvalijo posebno z ljubeznivostjo pri sprejemu Noela Buxto-na,, predsednika famoznega balkanskega komiteja, čegar delovanje je dovolj posvetlj eno naši javnosti.
Beograd, 1. sept. (Z) Glede vladinih ukrepov v Hrvatski se doznava, da je vlada sklenila obtožiti Radiča radi veleizdaje. Razven njega bodo obtoženi njegovi najbližji sotrudniki. Vlada je sklenila, da bo od narodne skupščine zahtevala izročitev Radičevih poslancev, ki so zapleteni v Radičevo veleiz-dajniško delovanje. Imunitetni odbor narodne skupščine bi se imel sestati še te dni. Dalje je vlada danes sklenila, da se na podlagi zakona o zaščiti države razžene hrvatska republikanska seljačka stranka, na to pa je vlada sklenila, da se čim prej izvede zakon o razdelitvi države na oblasti. Načrt je že izdelan v ministrstvu notranjih del in ga je vlada tudi odobrila.
Beograd, 1. sept. (Z) V vladinih političnih krogih danes odkrito govore, da se Radiču ne bo dovolil povratek v domovino in da bo obsojen v odsotnosti radi veleizdaje. Vladini krogi trde, da imajo za to dovolj gradiva tudi ne glede na zakon o zaščiti države. Današnja »Politika« piše, da se ureja materija! o Radičevih kažnjivih dejanjih in njegovih soudeležnikov ter da se bodo že sledečega tedna v Zagrebu začele aretacije. V kolikor so krivci narodni poslanci, zahtevana je že njihova izročitev od imunitetnega odbora.
GRŠKO-ITARIJANSKI KONFLIKT.
Beograd, 1. septembra. (B) »Novi List« piše: Odhod angleške sredozemske eskadre proti Krfu se smatra kot manifestacija čvrste volje angleške vlade, da prisili Italijo k spoštovanju načela Društva narodov, če bo Angleška prevzela ulogo čvrste roke. se sme pričakovati, da bodo šle z njo Mala antanta in balkanske države, ki morajo biti odločno proti italijanski bojevitosti.
KONZULATI V LJUBLJANI.
Gen. konzulat C. S. R.: Brez št. 8./I.
Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta.
Hon. konzulat Belgije: Urad Ljubi], velesemnja.
Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/JJ.
Italijanski konzulat: Zrinjskega cesta 3-1.
Rad. Peterlin-Petruška:
Pismo Iz Splita.
Zadnji teden se je po par mesecih, zaoblačilo nebo »jugo« je nakopičil cele gromade oblakov in v soboto na vse zgodaj se je vlila ploha z bliskom in gromom, kakršne Split že zdavnaj ni videl. Z malimi presledki je potem razsajala nevihta ves dan do petih popoldne; strela je udarila celo v parnik »Kozjak«, k sreči ni nikogar ubila.
Par ur nevihte je zadostovalo, da se je neznosna poletna vročina izpremenila v prijetno jesensko toploto s hladnimi nočmi, v katerih se ne premetavaš več v vročici brez spanja po postelji, temveč zopet lahko pošteno zaspiš in se tudi do jutra naspiš.
A pravim Spličanom je skoraj žal poletnega znoja, ko so se ves dan od jutra do noči lahko kopali v morju in do črnega na plamtečem solncu.
Res čudni ljudje so ti Spličani in 'Pličanke. Imajo svojo posebno moralo, katero bi tudi pri nas marsikdo z veseljem odobril, seveda — po mojem ličnem mnenju — brez potrebe. Vzemimo na primer kavarne in gostilne. V Ljubljani zahajaš lahko v katerokoli hočeš kavarno ali krčmo in nihče te ne bo za to postrani gledal. V Splitu je pa čisto drugače. Taxa gledajo uradništvu in sploh srednjemu stanu strašno na noge, kam se zatekajo. Je le nekaj kavaren in gostilen, kamor te pusti splitska morala zahajati. Ako jo pa prezreš in zalezeš nevedč ali nalašč v kako prepovedano ‘zavetišče, si že zanjo garjevi gobavec m vsi »pošteni« Spličani te bodo, če ne naravnost prezirali, pa vsaj pomilovalno pogledovali: če ne vsega, izgubil si vsaj polovico kredita v njih pravičnih in Strogih očeh. Jaz na primer sem našel v neki ozki stranski ulici ponižen prostorček^ kjer toči Slovenec Janez Zupančič menda najboljšo kapljico tu v Splitu, Sledeči večer sem povabil del slovenske naselbine — nekaj uradnikov in par drugih — naj gredo z menoj, pa 5«n slabo naletel, ker gospe soproge
so me pošteno oštele, češ, da zapeljujem njih može na slaba, opasna pota.
Spličanke so splošno zelo lepe in pametne. No, kar žalosti človeka je to, da so silno nedostopne. In to so mi potrdili tudi domačini. Kakor vestalke božanstveno šetajo po obali !.« Marjanu in te včasih in v izrednih slučajih dopa-denja te puste na korak k ssibi, na pol koraka pa že nič več ne. Ako pa hočeš priti ž njimi v ožje prijateljske stike, potem pa pojdi z dovoljenjem kraljice srca; na dom k njenim starišem in prosi jih za roko njihove hčerke. In šele, ko se javno zaročiš, potem so ti odprta vrata na stežaj in nikdo ti ne bo delaj nobenih zaprek več. Seveda odleteti iz kletke Ganimeda se ti bo jedva potem posrečilo in pismo tvoje lične svobode in volje zapečatiš pred altarjem...
A svečanosti prirejati znajo Spličani kakor malokdo. Zadnjič enkrat sem omenil sokolski zlet, zdaj pa so bili dnevi naše mornarice, ki ih je priredila »Jadranska straža«. To je bilo za Splićane nekaj čisto njihovega, saj so vsi prirojeni pomorščaki in v veliki večini navdušeni Jugosloveni. Morje, jugoslovansko Jadransko morje in na njem velika, močna, mogočna vojna mornarica, to je njih ideal. Vanj so zaljubljeni kar • čez ušesa; do samopozabljivosti.
Te dneve je bilo zopet vse mesto vsa obal in vse ladje v zastavah in z velikanskim navdušenjem je pozdravljal narod prihod naše žal še male vojne mornarice, naše mornarje in našega admirala Pričo. In ko so pri blagoslovitvi mornarice korakali, sokoli, orju-na, vojaštvo in mornarji v strnjenih vrstah in trdnih korakov z naprej nagnjenimi zastavami mimo tribune in molče pozdravljali admirala kot zastopnika kralja in vojne mornarice, se je tolpe polastilo nepopisno navdušenje. Živijo kralj Aleksander, živijo Jugoslavija, živijo naše Jadransko morje, naša vojna mornarica, živijo admiral Priča! ti klici so kakor grom odmevali po vsi obali in oko marsikaterega starčka in moža, in mladeniča se je radosti zasolzilo»
Ljubljanska jesen.
VELESEJM. — NOGOMET.
Ne mislim tiste jeseni, ko se slačijo tivolski kostanji in se polnagi ogrinjajo v neprodano meglo, ampak jesen, kakršno nam prinaša čas velesejma in jesenskega nogometa. Ljubljana ne čaka koledarske jeseni; zakaj prvi dež po pasjih dneh v avgustu jo promakne mahoma v oktober. Pojavijo se starinski površniki; odkritim rahlo za-cveto nosovi; bosopetniki dobe plavordeče noge kot racmani; v trgovinah izbiraš blago pred vrati; športniki se z »upanjem goljufivim« ozirajo na preoblečeno n6-bo; turisti lažejo o lepem vremenu na sedlu; pozni dopustniki preklinjajo dopust in ga zmerjajo z »neverjetno smolo«; okoliški kmet pa, ki mu ni nikoli zadosti dežja in solnca in vedno obojega preveč, se spet križa, da bo vsa repa segnila, in primerno zviša ceno krompirju itd., itd. Kljub temu mine ta čas brez hujših posledic. Zanimanje našega juga in internacijonalnih žeparjev se pripelje bolj v trgovsko Ljubljano, kakor pa v meteorologično.
Zgodovina velesejma je pravzaprav že stara. Da so že Feničani zbirali raznovrstno blago iz vseh krajev ter ga lepo razstavljajoč ponujali sosedom — seveda nesistematično — to Kovačevemu Matevžu iz Žile pri Sv. Vidu najbrž ni znano; vendar bo prišel že drugi dan po otvoritvi potrkavat. Ker mu je že na katoliškem shodu precej ušlo izpod palca, si bo mislil: Kamor je šla krava, naj gre še tele!
Zgodovina pa se razvija nemoteno dalje, in Krištof Kolumb je na dan Salvaoorju — kakor poročajo že stari viri — razkazoval podjetnim Indijancem pisan semenj kamenčkov, cunjic, papirja, stekla itd., in res našel takoj številnih odjemalcev. Vendar je danes skoro enodušno mnenje, daje polagal premalo važnosti na reklamo. Docela se ne ogreva za to mnenje edino oni del velesejmarjev, ki trdi, da je najboljša reklama blago samo, in zavije iz paviljona dolenjskih vinogradnikov v Bonov paviljon, od tam pa med Bizeljce in Ljutomerčane. Tista večina pa, ki si ne upa med to blago, upravičeno ne more razumeti dejstva, zakaj ni letos velesejm rajši oktobra, ko stopi z eno nogo pragmatika v veljavo. In, da ie bil lansko leto bar sploh odveč, je ta večina že ponovno ogorčeno pribila.
Zgodovina pa ne pomišlja. Za pospeševanje trgovine in sploh trgovskih stikov so različne indijske, afriške in amerikansKe družbe razstavljale že približno prfd 300 leti številne čete po različnih kolonijah, da so tako ščitile ondotne pridelke In izdelke ip trveliavljale obrt Is industrije. Seveda,
uspelo ni povsod in popolnoma to podjetje; krivo je temu pomanjkanje smisla za registriranje varstvenih znamk Sicer pravi velesejmar, ki si beleži varstvene znamke raznih testenin, da je ena na las podobna načrtu njegove in da bo treba takoj energično nastopiti — pa kdo se meni za posameznika, ko se pri delikatesnem paviljonu gnjete množica, ki pri kranjskih klobasah ne povprašuje po varstvenih znamkah, temveč jih nadomesti z veliko porcijo hrena. —
Pravijo, da kroži premalo denarja med ljudstvom; toliko ga je še vedno, da je na velesejmu vsak dan pestro babilonsko prerivanje, kjer odnese skoro vsak jalco lepe in trajne odtise. Če se ta ali oni pri tem utrudi, se pozneje nekoliko odpočije in izpije tisto številce kapljic, ki je potrebno, da mu pošteno odleže. Podjetnejši pa seveda razstavljajo svoje »firbce« do zadnje minute.
Velesejm ima pri nas še krasno prihod-njost, ker prodira čimdalje bolj na vse strani. Staviti ne smemo ne razstavljalcem ne obiskovalcem nobenih definitivnih mej.
Tudi nogomet ima lepo zgodovino. Medtem ko so Feničani pridno trgovali že v temni preteklosti, so Egipčani že gojili nogomet; seveda čisto primitivno. O tem poročajo različne bajke, kako so sinovi Tutankamna IV., Tutankamenčki, brcali ob Nilu velike kepe zvezanega platna; torej so že kraljevski otroci kulturne Nilove zemlje spoznali važnost noge.
Kakor so vse te bajke nejasne in mestoma v letnicah netočne, so vendar zanimive. Po njih moremo danes soditi velikanski napredek v razvoju nogometa. Po-grešeno bi bilo, ko bi tega začetka ne upoštevali, saj je pri razvoju jezika kot občevalnega sredstva podobno: y prvem začetku le par nerazumljivih^ divjih glasov, danes je lepa stotina elastičnih jezikov, v katerih nam marsikdo marsikaj namaca-fizlja.
In nogomet se je izpopolnjeval. Danes ni treba več k Nilu, tudi ne k Savi; v Tivoliju zažvižga sodnik, in zeleni in rdeči se zavalove1 po travi. Gospod režiser, ki je navdušen nogometaš, pa_ mu žoga prileti nenadoma na nov girardi in mu ga trdo potisne do ušes, že nekoliko podvomi o eleganci nogometnega sporta. Vse drugače misli gospoda za njim, ki se do ušes reži. In kako bi ujel vratar šut na gol, leo bi se ne vrgel kakor riba iz vode za žogo; to je le neumestna »pajacada« menijo nekateri izkušenejši. Pa kmalu uvidijo, da je v golmanu res športna kri in v njej tista pristna neugnana bravura: ostro enajstmetrovko odbite z levo roko tik ob droga, kjakor bi
posodil pritlikavcu klofuto. Opazke, kakor: Dajte vsakemu po eno žogo, da bo mir, ali: Zadaj za mrežo bi vsak lovil, ali: Ta pa remplja kakor vol brenclja, niso vedno na mestu, ker diskreditirajo nogomet v toliko, kolikor ni včasih le-ta burka. Nekoliko težko res dene človeku, kadar sq štirje na tleh in ne najdejo svojih nog — pa ko vstanejo je že pobegnila žoga z desnim krilom mimo vratarja, ki je tudi v živi kopici, v gol. Aplavz, da se trava trese, in spet je vse dobro!
Mislim, da se še ni pri nogometu pripetilo, da bi imeli gledalci od ginjenosti solze v očeh, kar nekateri neupravičeno zahtevajo tudi od sporta; le-ti morajo vedeti, da nogomet v prvi vrsti vpliva na gibčnost in okrepitev človeških' udov kot takih, in šele v drugi vrsti na srce samo. Saj, še študent na stojišču s komolcem pritiska soseda, ali če ga z nogo v kritičnem trenutku najhujše razburjenosti bliskovito potiplje z okovanimi čevlji v členke, to ni pripisovati toliko študentovi strasti, temveč igralčevi nerodnosti in pa slučaju. Smelo pa trdim, da si tudi študent in sosed pri tem krepita ude. Sploh pa postane igralec lahko mahoma popularen s preračunjenim in treniranim »fopanjem«, »štopanjem« itd.; do slave pa pomaga igralcu večkrat tudi gledalec z navdušenimi medklici. (Ti pa morajo biti umestni, kakor sem že zgoraj poudaril!) Priporočati je v interesu živahnosti zanimanja, da se občinstvo čim glasneje udeležuje poteka tekem; v tem zaostaja I-jubljana še daleč za' sportskim Zagrebom. Tudi občinstvo je treba pravilno trenirati! Pojavlja se sicer v Ljubljani struja, ki uveljavlja to načelo s krilaticami: »to je biko-Irorba«, »disciplina, gospodje, disciplina«, »sodnik je brlav«, »Inke, laufej«, »Janez, solo« in še drugimi. Takim posameznim čuvstvenim klicem ostane ostala publika težko ravnodušna, zato kmalu izbruhne rjovenje in žvižganje, in človek se nehote spomni tekem, pri katerih je občinstvo udrlo na igrišče in grozilo z napetimi petelini. To je pa spet mogoče le v južnejših krajih, kjer solnce ni tako revno in drve tudi biki po igrišču.
Skratka: nogomet ni pij nas še tako upoštevan, kakor bi bilo želeti, večkrat, tudi zaradi vremena. Imamo vrl in gibčen naraščaj, in sčasoma, gotovo napoči doba, ko bo morala tudi pri nas policija na konjih redčiti naval pri blagajnah.	Trak.
. ____________ —
J&li ste že obnovšiš
naročnino za jutranje Novosti'?
~ Na čast Češkoslovaškemu posla« n2nt na našem dvoru g. Janu Sebi, ki je čtošel k slovesni otvoritvi ljubljanskega Velesejma, priredi češkoslovaški generalni konzul dr. Otakar B e n e š v pon-deljek, 3. t m. ob 17. uri v kavarni »Emona« (I. nadstropje, damski salon) čajanko, katere se udeležijo pristaši če-Skoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti.
■	— Našim čitateljem. Vsled pomanj-
kanja prostora smo morali, žal, izpustiti v velesejemski številki »Jutranjih Novosti«: Dr. France Veber: Problem samoopazovanja. — Šesti čut in mno-So drugega zanimivega gradiva, kar bomo nadomestili v prihodnjih številkah.
— Sprejemni dan pri zastopniku pokra-Hnskega namestnika velikem županu dr. Lukanu v torek, dne 4. t. m. odpade.
— Družba sv. Cirila in Metoda za veliko skupščino v Ptuju, dne 8. septembra radi velikih poštnih in tiskovnih stroškov tudi letos ne bo razpošiljala »Zglasnic« in »Glasovnic«. P. n. delegati podružnic naj Prinesejo seboj potrdila od svoje podružnice s podpisom predsednika in podružnično štarnpilijo, da res zastopajo podružnico. Na Vsakih 50 članov, ima podružnica po enega zastopnika. Podružničnim zastopnikom, kakor tudi pokroviteljem in lastnikom obrambenih kamnov je dovoljeno mesto sebe pooblastiti kogar koli izmed družbenikov. Vendar pa pooblaščenec ne more za druge oddati več kakor 5 glasov.
— Admiral Koch v Ljubljani. V Ljubljano je prispel poveljnik pomorske oblasti na Sušaku admiral Koch. Nastanil se je s svojo soprogo v hotelu Union.
— Velika skupščina Družbe sv. Cirila m Metoda v Ptuju mora biti impozantna, •nora biti odsev naše narodne zavesti In 0robuje, zato pohitite vsi, ki le morete na shod kulturno narodne obrambene armade. t — Občinski svet v Novem mestu razpu-»Sen. Glasom odloka pokrajinske uprave z nne 27. avgusta ie bil razpuščen novomeški °bčlnski svet. Za gerenta je bil imenovan ^krajni zdravnik dr. Viktor Gregorič. Za prisednike pa so bili imenovani: Trgovec Ogorevc, ki je obenem gerentov namestnik, brivec Ferdo Buka, čevljarski mojster Miha Podbevšek, posestnik Adolf P u s e r, davčni upravitelj Franc G d e r m a n, ključavničarski mojstei Anton t-ampe, davčni uradnik Ivan Mejak, Posestnik Edmund Kastelic, posestnik m trgovec Josip Košir, višji finančni paz-mk Peter Poljanšek in poštni uradnik Vlado Vojska. Vsi omenjeni gospodje so iz Novega mesta. Nadalje je bil imenovan za prisednika posestnik in gostilničar v Kan-diji Josip Jurca.
— Zakon o srednjih šolah. Minister za konstituanto ie dodal zakonskemu načrtu o srednjih šolah svoje pripombe. Najvažnejša pripomba se tiče izrekanja kazni staršem otrok, ki ne obiskujejo redno pouka. Te kazni ne bodo izrekali šolski sveti, kakor je to predvideno, marveč okrajni nadzorniki ali Pa prosvetna sodišča.
mir.!-? Upokojitev učiteljev V prosvetnem Vpx;Stvu Iežl podpisan ukaz o upokojitvi držav''1 ^ev^a učiteljev in učiteljic iz cele
p.,-' Za vzdrževanje telefonskih prog. tele!? minister je odredil, da se morajo vse «o!,51 , Proge strogo nadzirati in v slu-Pokvarjenosti takoj popraviti. V to vrtio bo sprejetih v državno službo po-rreono število nadzornikov in delavcev.
,	■— Ljubljanski velesejm. Vetesejmskl
stanovanjski oddelek naproša najemodajalce stanovanj, da ne odklanjajo onih gostov, ki ^stanejo v našem mestu samo za par dni, iCer bi to napravilo zelo neprijeten utis.
-- Policijska ura ob velesejmu. Za čas U' Ljubljanskega velesejma t. j. od 1. sep-^mbra do 10. septembra 1923 je policijska erekcija v Ljubljani v območju mestne ob-cii u Ljubljanske dovolila podaljšanje poli-)Ske ure za vse gostine in restavracije v mbljani do 24. ure. Za restavracije, točil-Š& ^ Pkrepčevalnlce v ograjenem sejmi-u do 2. ure po noči. Za kavarne Union, kav a’ Zvezda, Evropa, Slon in Narodna .varna za celo noč, vendar z omejitvijo, Pijača, 2‘ ur* ne	tečiti alkoholne
d — »Srnao« v Dalmaciji. Listi poročajo, »Sr $e v Šibeniku ustanovilo društvo
uao«, ki je prva podružnica na dalma-'“Kein ozemlju.
te F", Starinska bazilika v Solinu pri Splitu, man j, sta odkrila dr. Aramič in dr. Karajte “0ris starinske bazilike, ki izvira iz števn?a stoletja. Osobito dobro so ohranjeni mejJ1?1 mozaiki, ki so Jih našli tudi v na-DdnSli palači. Kmetje so povedali, da so 'L’ttiov 1011020 laikov na. svoje
' v.
iasnF" Sušak dobi vojaško godbe [e ^.Prošnjo mestnega zastopa 1 minister sklenil ustano1 vpm Prvorazredno vojaško god ‘onsajka vojaška godba«, kiosku Ingres vseh kvalifldi SUs v JktovodlJ hi risarjev septeJ,, Zagrebu, se vrši v dr obrtn* L L v poslopju tr «kih djitornlce. Zveza slovensk življe F^vodlj in risarjev v Lj Sa kon»e Kg. člane, da se tega la. Na v Sa «deleže v čim vei te	gresu bo dana možno
ke in J^sko z najožjimi člani
iane „i. ‘*J“uevme sna. vui v!čnVo0piuž. žel., tja in n 5.22 fri°d-iz Ljubljane v sc S^aznfce PrnUtral- Legitimacij
§eno e0' to^liave sprejema od
^vKienUevičnSa? aiera- Preisk(
ASičekii^d‘roPtrofa
dveh^vol' dosedaj neugotovlje ob "vohunov. Androlićevn
obstm £ietku Preiskave oba nr
skl t° a.a obširna vohunska mr vi1" mžni Srbiji. Pri tej n^ j6 t"i sodnik po gotovih fak«h Pa nelps'Na 10 ie Androličeva Čiia ®ke druge soudeležence laik s,° .se. Izkazala kot točna ir
ü@w@sfi0
na je bila prva partija in odpravljena v Beograd. V tej partiji je tudi pehotni kapetan Kazimir Krušnjac, njegova zaročenka Mara Filipovič in dijak na tehniki, Ivan Vitkovič. Kapetan Krušnjac je bil prijet v Debru in prepeljan v Beograd v spremstvu nekega majorja in narednika. Njega obtožuje Androličeva, da je preko nje imel zveze s šefom Italijanske špijonaže v Albaniji, Chilardijem. Njegovo krivdo dokazuje dejstvo, da je prav pogosto prejel iz Albanije večje vsote italijanskih lir in da je sumljivim osebam dajal pisma za Albanijo. Obremenjujejo ga tudi neke druge težje okolnosti, o katerih pa se mora v interesu preiskave molčati. Mira Filipovičeva je bila v nekem oziru vohunska zaupnica za Južno Srbijo in Albanijo. Ona je doma iz Sarajeva, kapetan Krušnjac pa iz Zagreba. Vitkovič je znan beograjski policiji, ki ga je že enkrat aretirala kot opasnega anarhista in bolgarskega konfidenta. Doma Je iz Kavadarja in je bil bolgarski častnik. On je kriv, da je Androličeva po njem pošiljala zaupna poročila bolgarskemu ko-mitskemu vojvodi Lazarju Divljancu. Za prihodnje dni se pričakuje, da bodo tudi druge osebe, ki so vpletene v špijonsko afero, aretirane in izročene sodišču.
— Profesor Zalokar ordinira zopet redno od pol dveh do treh popoldne.
— Seznam importnlh in eksportnih tvrdk v okraja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je ravnokar izšel. Cena je 5 Din za komad; po pošti 50 p več. Naroča se v psarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za časa III. velesejma bo naprodaj tudi na velesejmu v Ljubljani.
— Popravki in dopolnila k seznamu industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so ravnokar izšli. Cena seznamu s popravki in dopolnili vred je 15 Din; po pošti 50 p več. Naroča se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za časa III. velesejma bo naprodaj tudi na Velesejmu v Ljubljani.
— Potovalni košarski tečaj za Slovenijo v Ljubljani (Srednja tehniška šola). Pouk na tem zavodu se prične, dne 10. septembra ob 8. uri. Novi učenci se sprejemajo v kolikor dopušča še prostor vsak delavnik od 8. do 12. ure. Dne 1. oktobra t. 1. se prične tudi košarski tečaj za rokotvorni pouk za ljudskošolske učitelje in traja do konca šolskega leta. Natančnejša pojasnila daje vodstvo.
— Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje dvajset štimpendij za dezinfektorsko šolo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— Ukradeno dvigalo. Iz skladišča stavbne družbe »Obnova« na Fužinah je bilo ukradeno vozno dvigalo ameriškega sistema,
vredno 1500 Din.	, .
— Slepar. Trg. potnik Debevc je izvabil v restavraciji Narodnega doma Antonu lom-šiču s ponarejenimi pismi znesek 3000 Din in je neznano kam pobegnil.
— 85 kg mesa, govejega, last mešana Lovšeta, je bito' ukradeno iz hladilnice hotela Štrukelj v Ljubljani. Meso je vredno 2 tir soč dinarjev.
__Dva vojaška konja sta se utrgala na
pašniku 'na velikem vojaškem vežbališču in pobegnila. Okoličani so videli, da sta vlb-viia konja dva neznana kolesarja in sta jih peljala proti Ljubljani.
— Novomeške novosti. 30. avgusta se je vozil Nj. Vel. kralj skozi Novo mesto. Posamezniki, ki so ga spoznali, so mu navdušeno vzklikali. — Tvrdka Singer za šivalne stroje je priredila v osnovni šoli brezplačen tečaj za umetno vezenje, ki je trajal od 16. do 28. avgusta. Udeležilo se ga je okoli 25 oseb. Ob tej priliki je bilo prodanih tudi več strojev. — Novomeška gasilna župa priredi 2. septembra župni zlet, združen z vrtno veselico v gostilni Müller pri kolodvoru, v slučaju neugodnega vremena pa v vseh prostorih Narodnega doma. — Pri čebelah se je pojavila v Kandiji gnjiloba, ki povzroča občutno škodo. Letošnja letina sploh ne kaže dobro za čebelarstvo. — Zdravnik dr. Ign. Pavlič, primarij moške bolnice v Kandiji, se je vrnil z dopusta in ordinira kot navadno.
— Kranjske novosti. Francosko društvo geografov iz Lille je obiskalo pretekli torek naše mesto. Gostje so se pripeljali opoldne iz Tržiča,- kamor so poslali ponje gostoljubni meščani mesta Kranja potrebno število vozov. Gospod veleindustrijalec Majdič je dal za to priliko na razpolago svoj avtomobil. Kranj je francoske goste sprejel nenavadno prisrčno. Dame francoskega krožka in tudi drugo občinstvo se je sprejema udeležilo. Pri Petru Mayeriu se je vršil skupen obed. Poleg gostov so se obeda udeležili tudi g. župan Pirc, okrajni glavar Žnidarčič, ravnatelja Slavenske banke in Jadranske banke. Pri obedu je pel kvartet čitalni-škega pevskega zbora. Goste sta pozdravila v francoskem jeziku prof. Marinko, v slovenskem župan Pirc. Odgovoril je g. prof. Gustave Leman v daljšem nagovoru. Radi slabega vremena se izlet na Šmarjetno goro ni mogel vršiti. Gostje so si pa popoldne ogledali mesto in posetili grob pesnikov Prešerna in Jenka. Proti večeru se ie vsa družba zbrala v kavarni »Sava«, kjer ima francoski krožek svoje prostore. Tukaj se je pokazala gostoljubnost mesta Kranja v najlepši luči. Ne morem popisovati okusne mrzle večerje, ki so jo servirale francoskim gostom naše narodne dame. Naj rečem samo, da ]e pri odhodu g. Leman v poslovilnih besedah izjavil, da so bili Francozi sprejeti po knežje (nous avons čte recus comme des princes). Pri čaju in kavi (pa tudi kozarca vina ni manjkalo) je hitro potekel lepi večer, tako, da se ža! ni bilo več mogoče odzvati prijaznemu povabilu veleindustrijalca Majdiča, ki Je bil pripravljen gostom še postreči za slovo s kozarcem likerja. — Posebno priznanje zasluži pevski zbor Čitalnice, ki je zapel v kavarni naše najlepše pesmi.
— Celjske novosti. Glasbena Matica. Dosedanji ravnatelj Glasbene Matice, g. Paul Stolz je zapustil ta zavod. Njegovo mesto prevzame z novim šolskim letom violinist Zikovega kvarteta g. Karl Sancin Z novim ravnateljem pridobi naše mesto izborno muzikalično učno moč. G. Sancin namerava na zavodu uvesti tudi pouk za godala na pihala. Soproga g. Sancina je izborna pianistinja in bo tudi delovala kot učna moč na zavodu. — Savinjski vlak je te dni dopoldne blizu Lanovža povozil neko beračico. Dobila je hude poškodbe In so jo spravili y javno bolnico. — Cvetlični dan priredi v korist društvene blagajne danes, v nedeljo 2. septembra Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju. — S o -1 e. Vpisovanje v zavod Glasbene Matice se prične v pondeljek, 3. septembra in traja do 15. septembra. Isto se vrši ysak den od 9.
do 12. in od 15. do 17. ure v šolskih prostorih nasproti farne cerkve. — Koncert L a f i t.-Dne 4. septembra se vrši ob pol 21. uri v mali dvorani »Uniona« koncert slovitega umetnika Lafita z Dunaja. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Kovač v Aleksandrovi ulici. — Radi požiga je bil pred okrožnim sodiščem na šest mesecev težke ječe obsojen 77 letni berač Jurij Kovač, kateri je 20. julija v Podkraju pri Velenju zažgal Iz maščevanja hišo posestniku Birmšeku.
— Mariborske novosti. V minulem tednu je umrlo v Mariboru 9 oseb, od teh 6 ženskega in 3 moškega spola. — V tukajšnjih delavnicah južne železnice traja tudi še danes stavka nespremenjeno dalje. Vse delo. počiva, le kurilnica obratuje. — Nočno lekarniško službo imata prihodnji teden lekarna pri »Angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti in lekarna »Albaneže« v Frankopanski ulici. — Aretiran je bil brezposelni mladenič Uršič, ki je pokradel več dragocenih knjig iz Ljudske knjižnice in jih prodal ter se z izkupičkom preživljaj — Zaradi tatvin že večkrat prej kaznovani Ivan Farkaš iz Hoč pri Mariboru je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zopet imel bilanco svojega delovanja izza zadnje dobe. Zaradi raznih tatvin in poneverb kakor tudi zaradi posilstva je prejel kot nagrado eno leto težke ječe. —Tukajšnjo okrožno sodišče je obsodilo Marijo Dobnikovo na 2 meseca težke ječe zaradi tatvine 500 Din in poneverbe, ki jo je izvršila na škodo Karoline Vrhovnikove. — U m e t rt i š k a z a 1 o ž b a »A ž b e« je izdala v Mariborski tiskarni v obliki razglednic 12 številk obsegajočo serijo umetniško 'izdelanih slik naših zaslužnih mož in sicer: Aškerca, Cankarja, Gregorčiča, dr. Tavčarja, Gaja, Mažuraniča, Šenoe, Stross-mayerja, Vuka Karadžića, P. Njegoša, vojvode Putnika in Nikole Pašiča.
— Praktični zmišel Angležev in Ame-rikancev je že zdavnaj ugotovil, da raba gumijevih podpetnikov ni samo ekonomska radi nizke cene in dolgotrajnosti, temveč da koristi tudi zdravju, ker se tresenje pri hoji znatno zmanjšuje. Rabite vedno prave »Palma« kavčukove podpetnike in sami se boste uverili o njiliovih prednostih.
— Javen poizkus z ognjegasninsi aparati »Ekspress« d. d, v Zagrebu proizvaja v nedeljo, dne 2. septembra ob 11. uri do-poludne na letnem telovadišču »Sokola Ljubljana«, nasproti ljubljanskemu velesejmu gašenje požara s svojimi raznovrstnimi ogniegasnimi aparati na treh različnih predmetih, — y interesu vsacega posameznika je, da si ogleda te velezanimive vaje.
, —;	tek« enega tedna si lahko ogle-
date Ljubljanski in Praški velesejm, ker se oba vršita ob istem času. Znižana vož-n]a*,za ^s.e v*aLe v Jugoslaviji in Čehosto-vašta. Znižane pristojbine za vizum. Posebni direktni vlaki med Prago in Ljub-Ijano. Brezplačna pojasnila daje Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3 in Cehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8.
. Klno-Vodmat. Nedelja, 2. septembra tirolska drama: »Požigalec«. V pondeljek,
3.	septembra nov spored. Začetek ob četrt na 9. uro zvečer. Sodeluje godba.
— Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Definitivno vpisovanje v I. letnik se vrši, dne 11. in 12. septembra. Seznam sprejetih dijakov tmde nabit na uradni deski. Istočasno vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostalih letnilcov. V petek, dne 14. septembra od 8. ure dalje se vrše ponavljalni izpiti. Pouk se prične 15. septembra. — Ravnateljstvo.
— Kr. drž. trg. akademija v Ljubljani. Dijaki II., III. in IV. letnika trg. akademije kakor tudi absolventi abit. tečaja iz leta 1922/23 se obveščajo, da se vrši skupen po-set Ljubljanskega velesejma dne 6. septembra ob pol 9. uri dopoldne. Dijaki naj se ?berc ob 8. uri pred trg. akademijo. Vstop na sejmišče je prost, le ako se podajo tja dijaki skupno v spremstvu profesorjev. — Ravnateljstvo.
— Drž. trgovska akademija v Ljubljani. Definitivno vpisovanje v prvi letnik se vrši 11. in 12. septembra. Ista dneva vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostalih letnikov. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 14. septembra. Začetek rednega pouka je 15. septembra ob 8. uri zjutraj.
— Na drž. realni gimnaziji s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani, Beethovnova ulica, se bo vršilo vpisovanje učencev, ki se bodo nanovo javili za vstop v I. razred, v pondeljek 10. septembra t. 1. od 8. do 9. ure, nakar se takoj prično sprejemni izpiti za te učence. Učenci naj se javijo v ravnateljevi pisarni v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter prine-90 s seboj lerstni list in zadnje izpričevalo ljudske šote. Vpisovanje repetentov I. razreda in učencev II.—VIII. razreda bo v torek 11. septembra od 10.—12. ure. Šolsko leto se prične v sredo, 12. septembra ob 8. nri s službo božjo, redni pouk pa v četrtek, 13. septembra ob 8. uri zjutraj. Ker se zavod stopnjema slovenizira, bo učni jezik y šolskem letu 1923/24 v i.—III. slovenski, v I.—VIII. nemški.
— Na kr. drž. strokovni šoli za puškar-stvo v Kranju je ponovno vpisovanje učencev za L, II. in III. letnik v soboto, dne 15. septembra 1923 od 10. do 12. ure v ravnateljski pisarni, v gimnaziji II. nadstr. levo. Z rednim šolskim poukom se v polnem obsegu prične v pondeljek, dne 17. septembra 1923 ob 8. uri.
— Drž. gimnazija v Mariboru. Šolsko leto 1923/24 se otvori dne 12. septembra ob. 9. uri s službo božjo v Alojzijevi cer-kvL Dne 13. septembra ob 8. uri je reden pouk. — Dne 11. septembra popoldne ob
4.	uri je vpisovanje lanskih dijakov v višje razrede in ponavljalcev; ob tej uri se tudi oglasijo učenci I. razreda, ki so v juniju položili sprejemni izpit za ta razred. Sprejemni izpiti za I. razred tistih učencev, ki se oglasijo za september, bodo istega dne, t j. 11. septembra (v torek) od točno 10. ure dalje; prinesti morajo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. — Ponavljalni in dodatni izpiti se vršijo v pondeljek, dne 10. septembra; zjutraj ob 8. uri morajo biti vsi pripravniki v gimnaziji zbrani; ako iz nujnih razlogov kateri izmed njih želi biti vprašan pred tem dnevom, naj to pravočasno javi ravnateljstvu.
— Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1923/24 se prične dne 11. sept. 192? Sprejemni izpit v I. razred se vrši 10. septembra od 9—11, priglasi za ta izpit se vsprejemajo isti dan od 8—9 ali tudi prej. Razredni izpiti bodo od 8.—10. septembra t L Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. septembra od 10. do
& >S«t.
§£ razpJh krnim nsše kraljevine»
—'Tretjič se mu je vendarle posrečilo.
Pred nekaj dnevi so našli na savskem bregu pri Zagrebu nekega moža, ki se je nahajal v težkem stanju. Prepeljan je bil v bolnišnico. kjer je kmalu nato umrl. Tam so ugotovili, da gre za drogjsta Ivoševiča, ki je bil strasten morfinist. Že prej si je skušal dvakrat vzeti življenje, toda obakrat so ga pravočasno rešili. Ko je odhajal drugič iz bolnišnice, se je nasmejal napram zdravnikom rekoč: »Res Je, da ste me zopet rešili,, toda tretjič me dobite mrtvega.«
— Aretacija drznega uzmoviča. Po tru-dapolnem iskanju je zasačila orožniška patrulja v gostilni g. Kulovca v Vavti vasi pri Novem mestu drznega uzmoviča, imenom Kume, ki zna nastopiti tudi zelo nasilno. Tako je prisilil v bližnji vasi nekega sodnika, da je moral ž njim piti in trčiti, pač na zdravje vseh tatvin, Id jih je izvršil po prestani kazni, na katero ga je obsodil dotični sodnik, baje čisto po nedolžnem. Vsled svoje podjetnosti je bil zadnje čase res pravi strah naše okolice. Znal se je izmuzati tudi vojaški oblasti, radi česar se bo tudi še imel zagovarjati.
— Borba krav z lokomotivo. Blizu Na-šic se je te dni odigral tragikomičen dogodek. Pet krav se je borilo z lokomotivo. Neki pastir je namreč gnal čredo čez progo baš v momentu, ko je privozil nasproti tovorni vlak. Lokomotiva je zajela nekaj krav, od katerih so ostale tri na mestu mrtve, medtem ko sta se dve postavili \ bran. Ena izmed njih je kmalu opešala in je prišla pod vlak. Druga pa se je ponovno zaletela v lokomotivo in si je pri tem zlomila oba roga. Kljub temu pa se je junaško uprla ob pragove in vlak se je ustavil. Zlomljena in oslabljena se je zgrudila mrtva na tla. Tako je lokomotiva uničila vseh pet svojih nasprotnic, orožniki pa vodijo preiskavo 'glede krivde te nesreče, kajti lastnik trpi nad 100 tisoč kron škode.
— Odkrito razbojniško skrivališče. V Velikem Nabrdju so te dni odkrili skrivališče znanega zloglasnega razbojnika Caruse, ki ima na vesti precej grehov. Več kot pol leta je živel v neki kmetski hiši, kjer je imel v kleti zelo udobno stanovanje. Hodnik v Iclet pa je vodil skozi zid in se je konča-val na podstrešju, kjer so bila vrata zakrita z raznimi starimi ropotijami. Zanimivo je, da je prišel lastnik hiše često v Osijek in se pritoževal, da se vrše v njegovi hiši pogosto hišne preiskave. Razbojnik je srečno zbežal, lastnik pa je bil predan sodišču.
Sskešski vestnik.
— »Sokol I. zove: Spasimo sokolski Tabori« Pod tem geslom priredi naše sokolsko društvo v soboto, dne 8. septembra 1923 na čast posetnikom ljubljanskega velesejma »Telovadni večer« z ličnim sporedom na telovadišču na Taboru. Toliko v bratsko prednaznaniloi Zdravo! Prireditveni odsek »Sokola I.«.
Spori in furlsflka.
TENIS SEKCIJA S. K. ILIRIJE, KOT ČLAN JUGOSLOVENSKEGA TENIS SAVEZA RAZPISUJE V DNEH 8. IN 9. SEPTEMBRA
H. Pokrajinski Tenis-turnira za prvenstvo Slovenije.
Tekmovalni red. 1. Gospodje posamezno; Prvenstvo Slovenije. 2. Dame posamezno: Prvenstvo Slovenije. 3. Gospodje v dvoje: Prvenstvo Slovenije. 4. Dame in gospodje v dvoje: Prvenstvo Slovenije.
5.	junior ji posamezno: Prvenstvo Slovenije.
Vse igre brez izednačenja. Vodstvo turnirja. Predsednik turnirja:	Pukov.
Milan Bleiweis. Vrhovni sodnik: Janko Pogačar. Zapisnikar: Miron Bleiweis. Vodja turnirja:	Prof. Mirko Seunig. Pogoji
tekmovanja. 1. Pravico tekmovanja imajo člani vseh klubov Slovenije, ki so verificirani od Jugoslovanskega tenis Saveza v Zagrebu. 2. Prijave je vposlati najkasneje do 7. septembra opoldne na naslov prof. Mirko Seunig, Ljubljana, državna realka. Žrebanje se vrši 7. septembra ob 19. uri na tenis prostorih S. K. Ilirije. 3. Igra se po pravilih jugoslovanskega tenis-turnirja. 4. Najmanje potrebno število prijav; 6 za eno točko. 5. Prvi in drugi dobe častne nagrade.
6.	Igra se od 8. ure do nastalega mraka. Igralci, ki bb določenem času niso na igrišču, se, črtajo. 7. Igra se »Contmental«-žo-gami na trdih prostorih. 8. Razpored in potek iger bo objavijen vsak dan na igrišču in v izložbi tvrdke Goreč.
— Gradjanski: Ilirija. — Prvenstvo Jugoslavije v nogometu. Danes ob pol 4. uri popoldne se vrši na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom prvenstvena nogometna tekma med prvakom Zagrebške.'a nogom, pod-saveza Graejanskim Š. K. iz Zagreba in S. K. Ilirijo, prvakom Slovenije. Tekma spada v prvo kolo tekem za prvenstvo Jugoslavije: zmagovalec se kvalificira za odločilno tekmo, ki se vrši 23. septembra v Zagrebu.
— Predprodaja vstopnic za tekmo Gradjanski : Ilirija se vrši še danes do 11. ure v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta.
— Prvenstvene nogometne tekme. Danes dopoldne se vršita prvensteni tekmi Primorje: Slavija (igrišče Primorja ob 10. uri 45 minut, predigra rezerv ob 9. uri) in Slovan : Svoboda (igrišče Ilirije ob 9. uri 30 minut.).
— Ljubljanski športni klub spusti danes v nedeljo 2. septembra točno ob 3. uri popoldne na slovesen način svoj novi regatni čoln ob čolnarni v vodo. Krstu sledi neposredno velika regata, po tej je v čolnarni domača zabava. Vabijo se s tem vnovič vsi člani z rodbinami in njih gostje, da se polnoštevilno udeleže te prireditve, ki je obenem proslava klubove 15 letnice. Prireditev se vrši brezpogojno ob vsakem vremenu. _ Veslači in vsi funkcijonarji imajo biti najpozneje oh 2. uri popoldne na mestu.
— Ženski ahkoatletični meeting, ki bi se bil moral vršiti včeraj na prostoru Ilirije, se vsled dežja ni mogel vršiti ter je preložen na torek in sredo, 4. in 5. t. m. Prijave se sprejmajo še do 4. t m. ob 10. uri.
— Nogometna tekma v Mariboru. Današnja _ prijateljska nogometna tekma med susaškim športnim klubom »Orijent« in mariborskim športnim klubom »Maribor« je končala v razmerju 1 :0 v prilog »Ori-jentu«.
fz druitvenega mijenja.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. V pondeljek, dne 3. t. m. zvečer ob 8. uri se vrši v pevski dvorani sestanek vseh pevcev in pevk. Pridejo naj osobito tudi vsi novi pevci! Pričakovati je polnoštevilne in
tešete, udeležb*. — Odbct,
izpred s©diiia.
ZANIMIV SLUČAJ.
Dne 8. julija letos se je pripetil v Sred. Bitnju izreden, žalosten slučaj, ki naj služi v svarilen vzgled vsem pretepačem, posebno pa onim, ki še vedno in to pri najmanjši priliki potegnejo nož. Sprli so se domačini v gostilni pri Vindišarju in prepir in pretep sta se nadaljevala pred hišo. Tam je razsajal z velikim žepnim, zaklopnim nožem Mihael Hafner. Naletel je z nožem tudi na tri bližnje sosede ki so šle po domačega fanta, ki je bil tudi med pivci v gostilni. Udaril je staro ženico s pestjo, da je padla znak po tleh, ko pa je zavihtel desnico z nožem, da bi napadel njenega spremljevalca Filipa Omana, ga je ta udaril s kolom po roki v namenu, da mu zavrne udarec in izbije nož. Zadel pa ga je tako nesrečno na roko, da se je Hafner sam zaklal v vrat, zgrudil na tla in v kratkem, predno so mu mogli pomagati, izkrvavel in umrl. Pri obravnavi se je izgovarjal Oman s silobranom in ugotovil, kar so tudi potrdile priče, da je imel le namen zavrniti udarec in mu izbiti iz roke nož, vsled česar je bil tudi oproščen.
RAZPOSAJENO!.
Posestnikova sinova Ivan in Peter Dp-iinar iz Primskovega pri Kranju in pa miz. pom. Ivan Žepič iz Preddvora so 27. maja popivali po Kranju iz veselja, ker je prišel Ivan od vojakov na dopust. Pijani so razsajali po Kranju, dokler se jih ni lotil stražnik, ki je hotel Ivana aretirati. Ivan, vojak, pa se ni pustil od civilnega stražnika aretirati, češ, da j,e to za vojaka »Spot«, kar je povzročilo pretep, v katerem je potegnil stražnik tudi sabljo, vendar pa ni nobenega udaril. Ivan je priznal in ugotavljal, da se ne pusti od stražnika aretirati, tovariša njegova pa sta se zagovarjala s popolno pijanostjo. Obsojeni so bili Ivan Dolinar na 2 meseca, njegova tovariša pa vsak na 14 dni zapora.
NA PUSTNI TOREK.
Vesela družba v Wurzbahovi gostilrst v Predvoru. Pili so in jedli, peli in plesali veseli domačini in pustni zaplečniki. V veseli gnječi je naletel delavec Janez Šavs na svojega znanca Antona Cveka, na katerega je bii jezen, češ, da mu je odjedel službo. Veselje ni ukrotilo maščevalnosti in mož je potegnil nož, okla! Cveka na vratu in pobegnil domov. Cvek je dobil težko vreznino na vratu do mišice kimalke tik pred glavnimi žilami, in le malo je manjkalo, da ni mož podlegel. Šavs je vse priznal, zagovarjal pa se je s popolno pijanostjo, česar pa ni mogel dokazati. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, katero bo nastopil ko odsluži še 14 mesecev vojaške službe v Sisku, in mora plačati Cveku precejšnjo odškodnino.
Popisi» -
— Iz Prekmurja. Iz mariborskih zapo-i rov ubegli kaznenec Balažič iz Gornje Bi-; strice, se je skrival v domači vasi, po vsi okolici pa je kradel in napadal ljudi. Orož-i ništvo, ki je imelo nalog Balažiča aretv-j rati, ga vzlic nadčloveškemu naporu ni moglo izslediti, ker ga je domače ljudstvo ščitilo. Poslala pa je po orožništvo neka ženska, češ, da ji je znano skrivališče roparja Balažiča, obenem pa svetovala orož-j nikom, da se preoblečejo v civilno obleko.! Trije orožniki so res prišli v nedeljo ob 11. uri ponoči v civilnih oblekah na določen kraj, kjer so oblcolili dvor in hišo, nato pa se podali na dvorišče, ko pa so bili enkrat v dvoru, jih je napadla večgiava množica z raznimi merilnimi sredstvi ter pobila na tla. Župan Zmaj, katerega so orožniki klicali na pomoč, ni hotel o zadevi ničesar slišati ter se izgovarjal, da je bolan. Drugi dan v pondeljek je šel župan, kateremu se je vsa stvar zdela nekam nevarna, v Beltince k zdravniku po spričevalo, a ljudstvo je napol mrtve, vse okrvavljene in razbite žrtve orožnikov privezalo zadej k vozu, ter jih tako gnalo 16 km daleč do Dolnje Lendave, kjer so jih izročili kot orožnike-roparje. Koncem križevga pota v Dolnji Lendavi, pa je že izdihnila prva mlada žrtev, ki je bil komaj pred kratkim zaročen in iz premožne hiše na Štajerskem, orožniški kaplar tit. podnarednik Josip Postenž-nik, druga dva pa sta bila prepeljana v bolnišnico. Krsta z ranjkim, okrašena z mnogobrojnim! cvetlicami, je bila 28. t. m. ob 3. uri popoldne prenešena iz mrtvašnice v Doinji Lendavi na avtomobil, ki je prepe-’ial ranjkega v Ptuj. kjer se je vršil pogreb. Ob krsti se je v imenu vseh navzočih poslovil od njega v lepem govoru g. dr. Muha, predstojnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. Orisal ga je kot vzornega jugoslovanskega orožnika, ki je umrl v izvrševanju svojega težkega poklica kot žrtev bestijalnih ljudi. V zaporih se nahaja že 52 ljudi, medtemi moški in ženske. Ljudje sami očitno priznavajo, da so imeli strah samo pred madžarskimi orožniki, ker so jih ti neusmiljeno pretepali.
Vozni red
le šile! v založbi „Iwairsa knjigarne“ ¥ Ifu&IJani.
Borzna poročila.
C u r i h, L septembra. Berlin 0.000052, New York 554, London 25.19, Pariz 31.15, Milan 23.45, Praga 16.30, Budimpešta 0.003, Bukarešta 2.50, Beograd 6, Sofija 5.10, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.0078.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Carinsko posredniški in špedfdiski bureau.
Brzojavni naslov: „GROM“.
Podružnice: Jesenice, Karlovac, Koprivnica, Maribor, Osijek,
Rakek, Zagreb.
„GROM“
Oficijelni špediter IH. Ljubljanskega velesejma.
Centrala: Ljubljana, Kolodvorska ul. 41,
Telefon interurban štev. 454.
Ekspoziture: Ljubljana, državni kolodvor, Beli Manastir.
Bančni tek. račun Ljubljanska kred. banka. Carinsko posredništvo drž. žel. kraljevine SHS v Karlovcu, Koprivnici, Osijeku in ekspozitura v Belem Manastiru.	Trgovska banka Ljubljane.
Poštni čekovni račun štev. 12.771, Ljubljana.	Zastopstva na vseh mestih v tu~ in inozemstvu!	Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk.
izdeluje
timstna gnojila žvepleno kislino solno kislino šobimo kislino kristalno sodo pralni prašek giauberjevo sol grenko sol kalijev soliter natrijev soliter žgano apno stenske barve

pisalne tinta v raznih barvah ■—"“fr“——
kremo za Čevlje „Admirabef“ „Meo Noir", „Neosan“, vazelino parketni vosek mast za usnje Čistila za kovine modriia za perilo barve za štampilje olje za šivalne stroje železo-oksidne barve

SVAAAAAAAAAAA&AAiiAAAAAAAAAAAAAAAAA/A'g
•« >-
◄
◄
■*
◄
◄
◄
<
M
<
◄
<
<
<
•4 <
«
SVVVVVTVTTVVVVVVVVV v vvvvvvvvvvvvvvva
SfflfflEBBOBOE S QHQEHjÄIBBBB
a
§ S Splošno ključavničarstvo
A. KRISPER
Ljubljana, Mestni trs 26.
Pp®k¥@j3mje cewSIev.
Zaloga pletenin, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov, krtač, zobotrebcev itd.
►
►
«►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
l
►
t
£•
►
l
e»
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a

Josip Rebek
Liijit Eiliiis ii® t
se prip©r®ča za vsa v to strok® spadajoča dela.
s
a
s
a
a
a
a
a
a
a
e
a
e
a
a
ESSOISEBSBES S EfflHBEfflBEBB
•©•©•«•••••»•e®«»»»»©«©«»**®««»®

„ADRIJA"
mednarodna transportna in komisijska družba z o. t?
LJUBLJANA, Dunajska cesta 31.
Maribor.|J Bakek. LJesenke
■|
Naslov za brzojavke: Adrijasped.
TekoCi račun: „Zadružna gospodarska banka“. — Telet, interurb. 721.
Mednarodni transporti — prevoz vsakovrstne robe — vskladišCenje robe — komisija — carinsko posredništvo — transportno osiguranje — zbirni promet na vse strani — prekomorski transporti.
Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva.
Domaća tvornica bičeva, Glina
tindla S¥@I pri?© ras red mi pr©iz¥©d.
Umreš s 13 šs3®ž®fiš ma Ljubljanskem v@8esajmu pel. de 10. ruma u paviljonu „1“ br©J 418,
0l° °o0 °o0 0o° Oo° °o0 °°0 °o0 °c0 °o0 °o° Oo° °o0 °o0 °o0 0o° °o0 °o0 °o0 Oo° 0o° °o0 °o0 °o0 °l° Oo° °o0 0o° °o0 oo0 °o0 0l° Oo° °o0 °o0 0°° °o0 co°
Uvoz in prodaja
raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
ÜI

❖ °o0 °o0 ❖ ❖ ❖ ❖ °o0 ❖ °o0 ❖ ❖ °o0 ❖ °o0 ❖ °l0
0o° °o0 ❖ ❖ 0o° ❖ °o0 ❖ ❖
°o0 °o0 0o° °o0 0o° °o0 °o0 °o0 0o° °o0 0o° °o0 Oo° '’o0 °o0 °o0 0o° °o0 0o° °o0 °o0 °o0 °o0 0o° 0o° °o0 °o° 0o° °o0 0o° °o0 °o0 °o0 °o0 °o0 0l°
Posebni oddelek
za pletenine, trikotažo in perilo.
.isfcisM tnnšu žil Mii Irib in iälai
G. Skrfoić, naši.
Braća Vidakovič
Zagreb, Ilica br. 40
izdeluje vse vrste roleto v, kakor jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, solnčne plahte in vse dele za iste.
Zahtevajte brezplačno cenike In proračune I
»v o	• s	• v

Osnovana leta 188®.
Iščemo zastopalke!
j - vsCT K*	^	._______- - ^ , i m
• Ws*:-.	;•	■;	• ••
AiifeiHioM!!, kolesa, motoelkli, materijal, paeamatlka
En groš J* ß O R. E C Zn detaU
LJUBIL®!palača Ljatoljaiiske kreditne kamke.


Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.). — Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji zb zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, za kovice, verige, loki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorčili in rizbah.
Izdaja Id fak* -Zveza» tbJcaarpa bi knjigarna« v Ljubljani,
f. priloga „jutramiin Novostim" štev. ISO, z dne 2. septembra 1923.
pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Ljubljana, 1. septembra.
Kljub deževnemu vremenu se je že v zgodnjih jutranjih urah nabralo pred glavnim vhodom na razstavišče nepregledne vrste občinstva, da prisostvujejo svečani otvoritvi III. ljubljanskega »velesejma. Že dolgo pred 9. uro so prijeli prihajati prvi povabljeni gostje, zastopniki korporacij, uradov itd. Silni nalivi so slovesno otvoritev nekoliko Zadržali, vendar pa so se kljub močne-itnu dežju zbrali povabljeni gostje in zastopniki v zelo velikem številu pred pisarno velesejmskega urada, da prisostvujejo otvoritvi.
Slavnostni gostje.
V imenu centralne vlade sta prisostvovala slovesni otvoritvi minister za trgovino in industrijo g. dr. Dragotin Kojič in minister za vere g. dr. Janjič, dalje šef kabinetne pisarne ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Kondič, inspektor prometnega ministrstva inž. g. Gjuričič, načelnik patentnega urada g. dr. Šuman, šef oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani dvorni svetnik g. dr. Rudolf Marn.
Zelo številno so se udeležili slovesne otvoritve zastopniki tujih držav, tako: poslanik češkoslovaške republike na našem dvoru, pooblaščeni minister g. Jan. Šeba, doyen ljubljanskega konzularnega zbora, generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš, avstrijski generalni konzul g. dr. Kohlrus, francoski konzul g. Flache, italijanski generalni konzul v Zagrebu 2. Poccardi, ki je zastopal italijansko Poslaništvo v Beogradu, nemški konzul g. Froll-Oberfell iz Zagreba, italijanski konzul v Ljubljani g. de Comelli in belgijski honorarni konzul g. Dular.
Nadalje so bili navzoči pri otvoritvi bivši pokrajinski namestnik g. dr. Ivan Hribar, veliki župan g. dr. Miroslav Lukan, namestnik velikega župana za-mariborsko oblast g. df. Vilko Pfeiffer, ljubljanski knezoškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, delegat ministrstva financ g. dr. Karel Šavnik, ljubljanski ^upan g. dr. Ljudevit Perič, mariborski župan g. dr. Grčar itd. Nadalje so prisostvovali otvoritvi številni zastopniki državnih oblasti in uradov. Zastopan je bil tudi v častnem številu častniški zbor s komandantom Dravske divizijske oblasti polkovnikom g. Vučkovičem na čelu.
Poleg navedenih gostov so se udeležili slovesne otvoritve tudi mnogobrojni zastopniki raznih trgovskih, gospodarskih in pridobitnih organizacij. Zvezo centralnih industrijskih korporacij je zastopal predsednik g. Bajloni iz Beograda in pa predsednik dr. Fran Windischer.
Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani so zastopali njen predsednik g. Ivan Knez, podpredsednik g. Jean Schrey in prvi tajnik g. dr. Viktor Murnik. Zvezo industrijcev v Ljubljani sia zastopala gg. predsednik Dragotin Hribar in inž. g. Šuklje, za Zvezo industrijcev v Zagrebu je bil navzoč bivši hrvatski podban g. dr. Bošnjak, za trgovsko zbornico v Splitu g. Radiča, za Zagrebški zbor njegov predsednik g. Radkovič in ravnatelj Stiasny. Mestno občino Šibenik je zastopal g. Dinko Si-rovica, mariborsko izložbo g. Džamo-hija, za hrvatske industrijce je nadalje hrisostvoval otvoritvi g. dr. Sandako-vIč. Navzoča sta bila tudi narodna po-sL&nca prof. Reisner in dr. Korošec. Nadalje so se udeležili otvoritve profesorji ■Ipbljanske univerze, med katerimi ometamo g. prof. dr. Kreka in dr. Metoda Dolenca, upravno sodišče v Celju je za-^opal njegov predsednik g. dr. Ivan ^ertačnik, davčno oblast -g. dr. Janko r°nebšek. Poleg teh so bili v velikem li u ilu zast°Pani predstavniki raznih *llibljanskih denarnih zavodov in indu-■ rilskih podjetij. Poleg navedenih ude-2encev je prisostvovalo še mnogo rugega odličnega občinstva. Številno ? .bili zastopani tudi zastopniki časo-ßisja.
utvoritev.
/i+„^!uVn°stni gostje so že zji
sfi 1 vij0 z zanimanjem ogled
e-launfrednji del velesejma,
£™mU vhodu. Utis je bil ki
bilo rifU,+Vrernenu silno ugode bilo citat! z obrazoy gostov.
zbrali ^udeleženci ^ ^
Govor predsednika g. Bonača.
Častita gospoda!
Gospodarska obnova Evrope se vrši v znamenju velesejmov. Da so te prireditve nastale iz nujne potrebe in zgolj slučajno, je izven vsake diskusije. Velesejmi so nekake oaze v strupenem ozračju splošnega povojnega političnega in ekonomskega kaosa, ki nudijo gospodarskim krogom zatočišča, kjer se med seboj spoznavajo in kjer se najlažje sklepajo nove in obnavljajo stare kupčijske zveze.
Historik, ki bo kedaj ocenjeval posamezne velesejme po njihovem večjem ali manjšem pomenu za ozdravljenje gospodarskih razmer, bo brez dvoma moral priznati odlično mesto ljubljanskemu velesejmu. Z žitorodno zemljo skopo obdarjena Slovenija je stala ob osvobojenju pred alternativo, da ali popolnoma obuboža in požene v svet svoje sinove in hčere, kakor pravimo s trebuhom za kruhom, ali pa da se — industrijalizira. Hoteč biti vredna posestri-na Srbije in Hrvatske, se je Slovenija raje poprijela dela in je z mladostnim navdušenjem stopila v svetovno areno, da tam v plameniti tekmi z drugimi narodi skuša doseči čim večjo popolnost.
Smel je bil ta korak in otvorili smo nekoliko v skrbeh I. ljubljanski velesejem, bolj z namenom, da pregledamo naše bojne čete, kakor pa, da pokažemo svetu sadove našega komaj triletnega delovanja. Nj, uspeh nas je same iznenadi] in je redil neprecenljivo posledico, da se je preko noči zainteresirala za nas širja javnost, pred vsem ona iz jugovzhodnih krajev, ki nas do tedaj še ni poznala. Nihče ni verjel, da se je pri nas industrija, in obrt že tako lepo in mnogostransko razvila. Spodbujeni po prvem poskusu, ki je sijajno pokazal, da ni nobeno agitačno sredstvo tako učinkovito nego nazorna predočitev smo lani priredili svoj II. sejm v znatno povečanem obsegu.
Stoječ na stališču, da našim sejmom ne pritiče samo enostranska naloga posredovati prodajo domače robe, temveč pospeševati tudi nakup tega, kar proizvajajo drugi deli naše države, zlasti agrarnih produktov, smo pridobili lepo število interesentov iz gospodarskih krogov Hrvatske in Srbije, da so se udeležili s svojimi izdelki in produkti druge naše razstave. Naravnost razveseljiva je udeležba trgovine, industrije in obrti iz bratskih pokrajin na letošnjem sejmu, kar nas navdaja z zaupanjem, da se bodo našla pota, ker se bomo združili v skupnem, vzajemnem delovanju za lepšo gospodarsko bodočnost naše države.
Nadalje smo si šteli v dolžnost seznaniti na že II. velesejmu domači trg z izdelki inostr. industrije, predvsem takimi, ki se še ne proizvajajo doma. Naš namen je bil obenem z razstavo fa-brikatov razvitejše industrije vzgojeval-no uplivati na domačo produkcijo in podjetnost.
Velesejmi so nam v neizmerno moralno in materijelno oporo. V moralno, ker črpamo iz doseženih uspehov nove moči za nadaljnje vztrajno delovanje, ker pospešujejo živahnejšo izmenjavo ponudbe in povpraševanja. Razven tega nam nudijo velesejmi dragocen pregled o stanju našega narodnega gospodarstva, ki omogočuje ekonomsko izrabo sil in nam pomaga preprečiti, da se nobena gospodarska panoga ne favorizira in razvije na škodo druge, Istotako potrebne.
Ni mi treba še posebej povdarjati, da so naši velesejmi hkrati krepki mejniki v splošnem in državnem in narodnem življenju. Državljani raznih pokrajin in najrazličnejših svetovnih in političnih naziranj, se na teh sejmih osebno spoznavajo in uče medsebojnega spoštovanja. To medsebojno spoznavanje bratov, ki so bili tisoč let ločeni po umetnih granicah, pa je ena najbolj nujnih in važnih potreb.
■ Nadejamo se, da bo delo, ki smo ga započeli pod tako ugodnimi avspicijami kljub vsem nevšečnostim dnevnega političnega boja, obrodilo obilen sad. Letos je priredila Ljubljana v tretjič svoj ve-lesejm. Zdi se mi kot posebno ugoden omen za bodočnost, da je naša prireditev že ob prvem njenem skromnem jubileju doletela izredna čast biti deležna Najvišjega pokroviteljtva. Krona je s tem na svečan način dala priznanje rodoljubnemu stremljenju vseh pridobitnih slojev in delovnega ljudstva za čim prejšnje ozdravljenje gospodarskih razmer ljubljene naše skupne domovine. Vaša radost je tem večja, ker zremo Slovenci v našem kralju prvega borca
za naše osvobojenje in se zavedamo dobro, da bi brez heroične požrtvovalnosti vojske, koji na čelu je stal naš junaški kralj, ne praznovali današnjega lepega dne.
Spoštovane dame in gospodje!
Zastopniki gospodarskih krogov Slovenije stopajo danes pred vas želeč dokazati, da kljub vsem težkočam, s kojim! so se imeli in se še imajo boriti, tudi v preteklem letu niso držali križem rok. Podraženje denarja in s to činjenico zvezano zmanjšanje kupne moči konsumenta je res grozilo zadati smrtni udarec našemu podjetništvu. Da je tej borbi doslej držala naša domača industrija, obrt in trgovina, priča o njeni življenski sposobnosti, a obenem tudi dokazuje, da je vredna najizdatnejše moralne in materijeine podpore od strani merodajnih činiteljev. Zagrešil bi veliko nehvaležnost, če bi se raz to mesto hvaležno ne spomnil tudi našega vrlega delavstva, ki z veliko požrtvovalnostjo sodeluje pri gospodarski obnovi naše domovine in ki se je mnogo potrudilo, da bi se končala i letošnja prireditev z uspehom. Z največjim zanosom me navdaja, da ste blagovolili, častite dame in gospodje, počastiti v tako odličnem številu našo prireditev.
Predvsem se prisrčno zahvaljujem g. ministru trgovine in industrije dr. Dragotinu Kojiču, da je blagovolil osebno se potruditi v Ljubljano otvorit naš III. velesejem, ki je bil tudi sicer deležen vsestranske podpore od strani vlade.
G. predsednik Bonač je nadalje v svojem govoru pozdravil ministra g. dr. Vojislava Janjiča kot zastopnika centralne vlade, poslanika češkoslovaške republike pooblaščenega ministra Jana Šebo ter vse ostale konzularne in diplomatske zastopnike, nadalje velikega župana g. dr. Lukana, zastopnika mariborskega velikega župana g. dr. Vilko Pfeifferja, mariborskega župana g. dr. Grčarja, g. admirala Kocha, komandanta Dravske divizijske oblasti polkovnika g. Vučkoviča, narodnega poslanca in ministra na razpoloženju g. dr. A. Korošca in narodnega poslanca prof. J. Reisnerja, predsednika centralne industrijske organizacije g. Bajilonija iz Beograda, zastopnika Zagrebškega zbora g. Ratkoviča, vse zastopnike industrijskih, gospodarskih in trgovinskih organizacij, zastopnike državne in južne železnice,
Nato je g. predsednik Bonač omenil nekatere brzojavke, ki so pozdravile otvoritev III. ljubljanskega velesejma. Med temi brzojavkami je navedel tudi brzojavko ministra notranjih zadev g. Vujičiča, ki je bil zadržan, da se ni mogel udeležiti slovesne otvoritve, a želi velesejmu najboljših uspehov.
Udeleženci slovesne otvoritve so se tej pozdravni brzojavki odzvali z navdušenimi klici: Živel!
Končno je g. predsednik Bonač v svojem govoru še omenil, da obišče Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je prevzel protektorat nad to našo gospodarsko prireditvijo, še tekom današnjega dneva velesejm. Poslušalstvo se je tej radostni vesti odzvalo s spontanimi in navdušenimi klici: »Živel kralj!«
Ko je končal g. predsednik Bonač svoj otvoritveni nagovor, je povzel besedo minister za trgovino in industrijo g. dr. Dragotin Kojič.
Grnmr ministra sa trgovin® in industrijo g. dr. Dragotina Hojica
Velespoštovana gospoda!
Neobično sem srečen, da mi je pripadla naloga prisostvovati v imenu kraljevske vlade otvoritvi III. ljubljanskega velesejma. Ta sreča mi je mila tudi radi tega, ker predstavlja ta izložba industrijsko najbolj razvito pokrajino države, ki je naravnost predestinirana, da prednjači cel idržavi. Pri tej priliki se mi zdi potrebno naglasiti, kako je gospodarski razvoj tesno spojen s politiko narodnega edinstva s splošno politično konsolidacijo zemlje in da je v tem oziru treba, da tudi tukajšnji gospodarski krogi z vsemi silami delujejo na njeno uresničenje. Kraljevska vlada si je tega v svesti in ve, da bi vse gospodarsko podpiranje ostalo brezuspešno, ako bi ne šlo roko v roki s splošno politično konsolidacijo države. Le odtod bo prišla končna rešitev, odtod se bo rodila velika bodočnost, za katero vsebuje naša država in naš narod vse pogoje. Naša zemlja je bogata, kakor maloka-tera, zato delujmo, da se z jačanjem narodnega edinstva utrdijo tudi temelji Industrije in skupnega gmotnega bogastva. Kot predstavnik kraljevske vlade yas morem zagotoviti, da bomo sto-
rili vse, kar nam narekuje naša dolžnost in kar dopuščajo naša sredstva in da bo kraljeva vlada šla neumorno za svojim točno začrtanim programom. Toda preko tega programa želi vlada, da se gospodarsko življenje oprime še drugega činitelja, ki je v gospodarstvu ravno tako važen, namreč privatne inicijative. Privatna inicijativa naj po drugi strani izdela to, kar vlada sama ne utegne izpolniti. Zveza med tema dvema silama gospodarskega življenja nam bo ustvarila srečno bodočnost in bo dala našemu gospodarskemu in industrijskemu razvoju odločen polet. Dovolite, da vas radi nevremena ne zadržujem z daljšimi izvajanji. Prinašam vam pozdrav kraljevske vlade in zagotovilo njene najizdatnejše pomoči. V njenem imenu otvarjam III. ljubljanski velesejem in mu želim najlepše uspehe. — Izjavljam še enkrat, kako se čutim neobičajno srečnega, da morem otvoriti današnji zbor in prisostvovati tako odlični gospodarski manifestaciji. Živeli prireditelji!
Ko je g. minister v imenu Nj. Vel. kralja proglasil oficijelno otvoritev III.
ljubljanskega velesejma, so vzklikali navzoči gostje: »Živel kralj!« Godba Dravske divizijske oblasti je intonirala državno himno, ki so jo navzoči gostje poslušali odkritih glav. Na razstavišču so mogočno zadoneli glasovi bronastih zvonov. Nato so gostje odšli po paviljonih in si ogledali posamezne paviljone.
Minister za trgovino in idustrijo g. Dragotin Kojič in minister ver g. dr. Janjič sta si ogledala v spremstvu zastopnikov velesejma v pisarni sejmske-ga ravnatelja g. Dularja portret N j. Vel. kralja Aleksandra I. in dva portreta Nj. Vel. kraljice Marije. Vse tri slike so umetniško delo akademskega slikarja prof. Vavpotiča.
Nato sta si ogledala oba ministra velesejem. V veliki meri so vzbudili zanimanje g. trgovinskega ministra dr. Kojiča razstavljeni predmeti zlasti izdelki naše domače industrije in obrti, predvsem domače hišne obrti. G. minister si je dal od nekaterih razstavljalcev natančneje razložiti izložene predmete. O razstavi se je izrazil zelo pohvalno, kar je vsekakor za naše industrijce ia obrtnike veliko priznanje.
Poset Nj. Vel. kralja
Ker je bil naznanjen prihod Nj. Vel. kralja in pokrovitelja ljubljanskega velesejma že dopoldne, se je zbralo že na vse zgodaj ogromno občinstva, da vidi svojega vladarja. Vstop na razstaivšče je bil dovoljen do otvoritve samo povabljenim gostom, radi česar so ostali čakali pred glavnim vhodom. Niti najhujši nalivi jih niso mogli pregnati z njihovih mest, potrpežljivo so čakali, v nadi, da pride Nj. Vel. kralj.
Radi preslabega vremena pa je bil dopoldne prihod Nj. Vel. odpovedan. Kljub temu je prebivalstvo še dolgo časa vztrajalo pri vhodu.
Ta vest je zopet privabila sto in sto ljudi, ki so na vsak način hoteli videti kralja. Toda nebo so kmalu zopet pre-pregli težki oblaki, na kar se je vsula silna ploha, ki pa ni mogla pregnati vseh radovednih gledalcev.
Po sejmišču se je že raznesla vest, da Nj. Vel. kralj sploh ne pride. Istotako se je mislilo tudi v pisarni velesejmskega urada.
Ob dveh popoldne je sporočil dvorni maršalat z Bleda upravi ljubljanskega velesejma, da se je Nj. Vel. kralj Aleksander odpeljal z Bleda v Ljubljano, da poseti sejem. Uprava velesejma je takoj obvestila o tem poročilu predsednika sejma g. Bonača, velikega župana g. dr. Lukana, zastopnike tujih držav in druge odlične osebnosti, da se pripravi vse potrebno za sprejem vladarja. Pri teh pripravah so v zelo veliki meri in požrtvovalno pomagali Skavti, ki jim gre za to posebna zahvala.
Točno ob 3. uri se je pripeljal v odprtem avtomobilu Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu princa Arzena na ljubljanski velesejem. Že pred prihodom kralja, čim je publika na sejmišču zaznala, da pride kralj so se zbrale pred vhodom ogromne množice, ki so nestrpno pričakovale vladarjevega prihoda. Ko je dospel avtomobil pred vhod na sejmišče, je zaorilo med množico, ki je vladarja burno pozdravljala in vzklikala: Živel kralj Aleksander!« Na sejmišču pa je zasvirala vojaška godba državno himno, zazvonili so vsi zvonovi in zagrmeli so topiči v pozdrav.
Nj. Vel. kralj je takoj po prihodu odložil dežni plašč ter izstopil iz avtomobila. V tem trenutku se je vlila huda ploha. K vladarju je priskočil tajnik velesejmskega urada g. Zois ter ga spremil z dežnikom na verando. Tu je vladarja pozdravil predsednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, nakar se je Nj. Vel. s kratkim govorom zahvalil za pozdrav. Kralja so nato spremili v posebno sobo velesejmskega urada, kjer visita sliki Nj. Vel. kralja in kraljice. Te sliki je dala povečati Zveza in-dustrijcevi, originala se pa nahajata v Beogradu. Po kratkem razgovoru si je Nj. Vel. kralj ogledal razstavne paviljone po sledečem vrstnem redu: Paviljon I, H, G, K, L. Od verande pa do vhoda v paviljon, kakor tudi od enega do drugega so tvorili gost špalir Skavti s palicami. Vsak paviljon so za toliko časa dokler se je mudil v njem kralj izpraznili, da ni bila prevelika gnječa. Ostali so v paviljonih samo razstavljalci.
Nj. Vel. kralj si je z velikim zanimanjem ogledoval razstavljene predmete. V njegovem spremstvu so se nahajali Princ Arzen, minister trgovine in industrije dr. Kojič, ministra na razpoloženju dr. Gregor Žerjav in Kri-
Aleksandra na sejmu.
stan, admiral Koch, komandant Dravske divizijske oblasti polkovnik Vučkovič, avstrijski generalni kon« zul dr. K o h 1 r n s, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš in mnogo drugih odličnih zastopnikov rajnih oblasti. Gg. konzula dr. B e n e š in dr. K o h 1 r n s sta bila predstavljena Nj. Vel. kralju, ki se je z njima zelo prijazno dalje časa razgovar-jal.
Kralj v posameznih paviljonih.
V paviljonu E se je Nj. Vel. kralj ustavil pred kojo št. 24, čije lastnica je tvrdka »Oleum« d. z o. z. Ljubljana. Kraljevo spremstvo je odšlo že naprej in kralj, ki je zaostal,, si je dal razložiti od zastopnika firme svrho in delovanje omenjene družbe, o katere koji se je izrazil zelo laskavo. Na prvi mah mu je ugajala okusna ureditev koje in izrazil je svoje zadovoljstvo^ da naša industrija tako dobro uspeva. Navzoči zastopnik firme je razložil Nj. Vel kralju, da se bavi njegova firma z razpečavanjem vseh vrst strojnega olja in pa z importom prvovrstnega jedilnega olja. Tudi v paviljonu H št. 322 si je dal Nj. Vel. kralj od zastopnice tvrdke »Tea Import razkazati in razložiti razstavljene predmete ter mu je zelo ugajala jak« elegantna ureditev koje.
Kralj v češkoslovaškem paviljonu.
Nj. Vel. si je ogledal tudi češkoslovaški paviljon, kjer sta ga pričakovala češkoslovaški poslanik Jan Šeba in češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš, s katerima se je kralj dalje časa razgovarjal. Ureditev tega paviljona je Nj. Vel. kralju zelo ugajala ter se je izrazil zelo pohvalno o njej. Cim je kralj zapustil paviljon in se podal v drugega, ga je burno pozdravljala gosta množica, ki ga je pričakovala ob izhodu paviljona. Kralj se je povsod z razstavljalci zelo prijazno razgovar-jai ter je kazal živahno zanimanje za vse razstavljene predmete. Ko se je Nj. Vel. ogledal vse razstavne prostore, je odšel s svojim spremstvom v restavracijo, kjer so narodne dame priredile vladarju zakusko. Stregle so mu pa dekleta v narodnih nošah.
Kraljev odhod z razstavišča.
Ob pol šesti uri se je podal Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom zopet k izhodu z razstavišča; nakar se je ob sviranju godbe, zvonenju vseh zvonov in viharnem vzklikanju množice odpeljal z razstavišča.
Kraljev prihod, njegovo nadvse prijazno občevanje z vsakomur, kogar je srečal, veliko zanimanje za naše gospodarstvo in za naš velesejem posebej, ki ga je Nj. Vel kralj pokazal o priliki tega poseta je zapustilo pri vseh, ki so bili navzoči, nepopisen vtis. Neka dama iz Nemčije se je izrazila o našem vladarju, da smo na svojega kralja lahko ponosni, in da bi se mogel bivši nemški cesar Viljem zelo veliko naučiti od našega kralja.
Nj. Vel. kralj se je zelo laskavo hi pohvalno izrazil o ljubljanskem velesejmu ter nm je želel mnogo uspeha. Prisotnost vladarja je umevno silno dvignila slavnostno razpoloženje otvoritvenega dne, ter bo ostal ta dan, dan ponosa in veselja v zgodovini našega go- r spodarskega življenja, naše industrij« in slovenskega naroda. »Živel kralj Aleksander!«
VELESEJEM: Glej danainjo 4. In S. priloge.
1. Priloga „Jutranjim Novostim" & 180 z dne septembra 10Š3.
„Bila le čtadna, poletna noć...“
(Dokumenti o vzrokih svetovne vojne.)
(Nadaljevanje.)
III.
Vojna se pripravlja...
tVrnil sem se iz Sarajeva z občut-; kom, ki me je davil. Vrnil sem se v zavesti, da se vrši tam doli nevarna igra. Z zavestjo, da se v tistem mraku, miru in v atmosferi zlobnih laži in nedovoljenih sredstev pripravlja — vojna... In milijoni žrtev, Idi bodo pozneje propadali na galicijskih poljanah, se ne zavedajo, niti ne sanjajo, da se tam doli za njih pripravlja grobnica... Prišel sem v mesto, kjer so se šetale ogromne množice. Vsak, ki sem ga srečal, je imel na svojem čelu znamenje jagnjeta, pripravljenega za klavnico. In napisal sem uvodnik za »Az Est«, v katerem sem hotel ljudstvo opozoriti na fatalnost resnega trenutka. Opisal sem svoje čudno čuvstvo, ki me je obvladalo, ko sem slišal, vmivši se iz Sarajeva, iz neke restavracije hripavo pesem: »Enkrat sem šel na ples...« Napisal sam, kako nenavadno se mi je zdelo dejstvo, da je odredil grof Tisza v parlamentu nočno sejo radi nekega davčnega predloga^ aE nobena beseda ni padla z ozirom na usodni moment, ki je lebdel nad našimi glavami...
Takrat sem bil še neizkušen v takih vprašanjih. Verjel sem, da ljudje niso v stanju, presoditi resnosti takega trenutka. Zato sem grofa Tiszo globoko preziral... Sedaj šele vem, da je delala zavestno in da je dobro vedela, kaj dela, V takih drobnarijah so bili naravnost impozantni. Človek se je moral vprašati, kako da so se takih stvari spomnili Ko je prišla v Beograd vest, da je avstrijski prestolonaslednik umorjen, so tam prenehali iz pijetete in kurtoazije z godbo po vseh javnih lokalih. V Budimpešti in na Dunaju pa ni bilo dovoljeno, opozarjati ljudskih mas na nevarnost, v kateri so se nahajale. Izbrane žrtve je bilo treba pustiti v lahkomiselnem, dobrem razpoloženju. Mase so morale ostati brezbrižne. To razpoloženje je bilo potrebno, da bi tako čim lažje vbrizgavali parole o maščevanju prestolonaslednika. Da je masa vedela za nevarnost, bi se bila gotovo uprla strupu iz obeh prestolnic. Umetnost kamarilje v intrigah je bila odlična: pripravljati vojno, na drugi strani pa siliti ljudstvo v brezbrižnost.
Jaz sem medtem vedel, da se v Sarajevu pripravlja vojna. Obenem sem vedel, da so se slična vojna razpoloženja vedno zaustavila ob pošasti svetovne vojne. Druga vojna sploh ni bila mogoča. Po balkanski vojni je nekdo moral popuščati: ali monarhija, ali pa Rusija. Ali nadejal sem se kljub temu, da se bo zadeva tudi tokrat zaustavila pred grozotami svetovne vojne. Vojna brez ljudi je nemogoča, a nemški delavec in francoski kmet ne bosta hotela iti v vojno samo zato, ker je sarajevska policija zaprla svoje oči pred atentatom, ali pa zato, ker se je avstrijska monarhija prepirala z nekim srbskim majorjem. Nisem našel dovolj razlogov za svetovno vojno. Takrat sem, neposredno po povratku iz Sarajeva, napisal v številki »Az Esta« z dne 2. julija sledeči uvodnik:
»Govori se zopet o onem, čije ime je grozno že takrat, ko ga samo spregovorimo. Govorijo o tem, kar za njih predstavlja gole številke, razne armade, odnošaje med državami, nikdo pa ni govoril o razkrojevanju trupel, o živalskih strasteli, dolgem trpljenju sto-tisočev itd. Ni še minulo dni, odkar nas je zadnjikrat tresla vojna groznica. Tudi takrat se Je govorilo o vojni, kako
sedaj. Po političnih klubih, oficirskih kazinah in kavarnah. Zopet se nam je približal fantom, ki ga mrzijo milijoni, ki se ga bojimo vsi in kateremu vendar dovoljujemo približevanje... Dogodek, radi katerega obupujemo, še nismo prav razumeli, a gavrani nam že krokajo: Vojna! Kakšna vojna! Danes je mogoča samo svetovna vojna, druge vojne ni na obzorju. O tem si mora biti javno mnenje na čistem. Svetovna vojna, vojna vseh proti vsakormm, vojna, v kateri se bodo civilizirani narodi Evrope spremenili v vojna taborišča. Še več: vojna, po kateri se bo spremenilo vse obstoječe; nove forme, odnošaji, meje in situacije... Kaj moremo pričakovati s svojimi narodnostnimi problemi? Kaj moremo pričakovati za slučaj, da se bo svet na novo krojil? Kaj moremo pričakovati mi in naša država, ki je sestavljena iz narodnosti in ki je v notranjosti bolna vsa v mrzlici? ..,«
*
V Sarajevu se je nadaljevala preiskava. Poslali so tja nekaj madžarskih detektivov, cel vagon — svinj. Poslali so one mesarsko nadahnjene ljudi, ki smo jih pozneje tako dobro spoznali. Bili so sami Madžari. Policijski reporter »Az Esta« mi je pozneje pripovedoval, kako so živalsko mučili Principa in Čabri novica... Ko so ju dovedli do ječe, sta bila že vsa krvavo izpre-bičana. Princip je kmalu umrl, čabrino-vič pa za časa vojne. Po strašnih mukah sta priznala vse, kar se je od njiju zahtevalo. Tako se je prvič slišalo ime majorja Voje Ta^kosiča, o katerem je srbski zgodovinar Stanojevič v svoji nedavno izišli knjigi ugotovil, da ie zares sodeloval pri atentatu. Ali Stanojevič je ugotovil tudi to, da je društvo »Udruženje ali smrt« (Črna roka) bilo le udraženje nevarnih fantastov, saj nista o njihovih ciljih vedeli vlada in Narodna obrana ničesar. Srbska vlada se je morala s tem udruženjem boriti in je bila primorana, ustreliti njegovega vodjo, polkovnika Dimitrijeviča, ker je poizkusil atentat na regenta. Princip in Čabrinovič dva za vse pripravljena bosanska omladinca, sta odšla v Beograd, kjer sta naletela na majorja Tankosiča. Pozneje se je Črna roka sama ustrašila konsekvenc tega čina in jima je izvršitev atentata prepovedala. Kljub temu sta izvršila svoj namen.
Vsled trdovratnega molčanja sta gotovo razkrila svoje beogradske zveze. Toda njuni mučitelji niso rabili Cme roke, saj ni bila v dobrih zvezah z vlado. Rabili so pa Narodno obrano, poluradno, kulturno organizacijo, ki je imela svoje člane tudi v Bosni. V tedenskih preiskovalnih poročilih ie bilo govora o Narodni obrani ter o njenem predsedniku Milanu Pribičeviču. Izmislili so si same neumne legende, kakršne se lahko porode v oslovskih možganih detektiva. Na Dunaju, in v Pešti niso niti vedeli, kaj je to: Narodna obrana. Sugerirali so masam, da je to tajno društvo. Vedel sem dobro, da je to javno društvo, ki ima v Beogradu svoj lokal in svojo firmo. Poznal sem Pribičeviču dobro vedoč, da ni zmožen takih neumnosti. Pozneje, ko sem prišel v Beograd, kjer sem imel interview s Pribi-čevičem, sem to napisal za »Az Est«. Neumnosti, ki jih je raztrobila preiskava, so se pozneje razširile po vsem svetu, da, prišle so celo v modre note diplomatov. Karakteristično pa je, da g. Pribičeviča kljub temu niso smeli spominjati v diplomatskih notah, dasiravno je briljiralo njegovo ime v celem av-
strijskem in madžarskem tisku kot ime
atentatorja.
C
Pripravljali so vojno... Beograd se je vojne branil na vse kriplje, z obupom. Regent Aleksander je izrazil svoje sožalje in cesar Franc Jožef mu je odgovoril s toplo brzojavko... Uradno niso srbski vladi očitali prav ničesar, zato pa so v notranjosti monarhije širili svoje laži... To je delal tudi av-stro-ogrski poslanik v Beogradu. Demantiral je uradno vse vesti o preganjanju avstrijskih podanikov v Beogradu, ali vse tozadevne vesti si je poprej izmišljal sam... Beograd se brani vojne. Pašič je izjavil dopisnilcu »Az Esta«, da so srbski narod, vlada in dvor globoko pretreseni vsled atentata;, izrazil je iskreno svoje sožalje. Srbske oblasti so podvzele vse potrebne korake proti revolucijonarnim elementom. Pripomnim naj, da je stal čabrinovič pod zaščito avstrijskega konzula. Nato se je vmešala še usoda: ruski poslanik Hartwig, veliki prijatelj Srbov, je umrl v avstro-ogrskem poslaništvu, tako rekoč v rokah poslanika Giesla ...
IV.
Črna sobota.
Spominjam se onega trenutka, ko se je pojavil v osamljeni beogradski ulici voz, iz katerega je izstopil Pašič. Zazvonil je na vrata avstrijskega poslaništva, kjer ga je pričakoval dolgi Giesl von Gieslingen v potni obleki... Spominjam se tiste proklete ure, v kateri se je odigrala ta nema drama, ki je za dolgo dobo uničila evropsko civilizacijo.
Par dni po umora prestolonaslednika sem odšel v kopališče, da si nekoliko oddahnem, ali dolgo tega nisem mogel vzdržati. Vrnil sem se v Pešto, medpotoma pa sem doznal za tragično smrt poslanika Hartwiga. Njegova smrt je globoko pretresla srbsko javno mnenje. Srbe je globoko pretresla smrt njihovega mentorja na dan 10. julija v hiši svojega sovražnika... Detalj morda ni važen sam po sebi, toda tragičen je vendarle. Njega ne morejo aranžirati diplomati in provokatorji, to je bil posel usode. Kakor da je hotela reči: Zastonj se vsiljujete, ljudje, tudi jaz sem ta... Morda ima prav nova psihoanalitična šola, po kateri je Hartwig baje odšel nezavestno v hišo svojega sovražnika, da bi tam umrl in ga tako pred svetom obtožil. O Hartwigu sem izvedel, da je bolehal na neld srčni hibi. Sicer je pa vseeno, kaj je ta mala tajnost napram katastrofi, v kateri se je naenkrat znašel ves svet?
*
Srbsko javno mnenje se še ni pomirilo, legende so še vedno krožile, ali v Beogradu so se že pojavile »ništavine« tistih, ki so pripravljali vojno. Oficijoz-na brzojavna agentura je objavila v tistih dnevih vznemirjajoče vesti o življenju avstrijskih podanikov v Beogradu. Ravno tako so širili vest, da je v nevarnosti tudi avstrijsko poslaništvo. »Pester Lloyd« je objavil z mastnimi črkami tatarsko vest, da je ugroženo življenje avstro-ogrskih podanikov v Beogradu, da je mesto polno komita-šev ter da je morala srbska vlada storiti potrebne korake v svrho zaščite avstrijskih podanikov, kateri si ne upajo v Beogradu spati... O teh ljudeh so pisali, da iščejo v poslanstvu zaščite. Nadalje vest, da so morali poslati uradniki poslaništva svoje rodbine v Zemun ... Nadalje vest, da ležijo avstrijski podaniki v poslaništvu ter na vrtu poslaništva zgolj na slamnjači, da se jim ne bi kaj pripetilo. Vse to je bilo naravnost — izmišljeno. Bil sem tedaj v Beogradu, pa nisem videl niti enega komitaša, pač pa so se lepo sprehajali po korzu avstro-ogrski podaniki ter se
M. Pugelj:
Popotnik.
Čakali smo na vlak. Hodili smo po peronu, stari in mladi, gor in dol, gor in dol. Peronska restavracija je bila zaprta. Za praznimi in nepogrnjenimi zelenimi mizami so spali moški in ženske. Težkd, nerodno, vzdihovaje, steza je dolge, mravljinčaste roke in drsaje s težkimi1 in nespočitimi nogami
Luči je gorelo malo. Med eno in drugo se je nabralo' v sredi mraka, ki je zastiral oči kakor pajčevina. Tam je šla gospodična, mlada, sama in mlad gospod, ki si jo je že davno ogledal, se ji je pridružil. Prej eleganten v korakih in kretnjah, je bil naenkrat okoren in neroden.
Ura ie Mia eno ponoči Vlak, na katerega smo čakali, je imel že pol ure zanrudei. Iz pisarne je prišel sluga, stopil k črni deski, zbrisal prejšnjo zamudo in napisal novo: še pd ure.
Počasi sem šel k mizam pred restavracijo, poiskal prazen stol in sedel. Tik mene je spal tak prileten mož z mravljinčastimi rokami in jih pretezal po miži. Naenkrat je dvignil glavo in se oglasil.
__ Mislite, da spiim? Hudiča spim!
O pri moji duši!	t j „
— Hudič, hudič! Taka prokleta smola! Hahaha! Vrag naj vzame vse skupaj!
Mož je bil prileten in plešast. Izza gladkoobritih ustnic so se mu svetili široki ploščati zobje in v njegovih očeh se je užigal star, toda divji ogenj.
— Ste že vi kdaj srečali hudirja, samega satana, pravega zelenca, kaj? Če bi bili v moji koži, nocoj bi ga bili. Pri moji duši, da!
— Kako pa je to, sem vprašal preplašen.
— Tak je spak, poslušajte. Peljem se iz Maribora. Tam smo pili, to je res. Trije sedem litrov, pri moji duši! Pa nismo bili kavke, hudič ve, da ne! Potem me nese vrag na postajo, da se odpeljem v Celje k pravemu hudobcu, k svojemu bratu. Danes, mi je ta zlodej pisal, ima tam dve babi, taki, junaški (pripovedovalec je iztegnil roke, stisnil pesti, jih majal in kazal moč), dva kraljeviča Marka v kikljah! Bog i bogme! Hmmm! Hudič naj vzame vse skupaj! Hahaha!
Tujec se je zagledal predse in umolknil. Naenkrat pa je treščil z roko po mizi, da se je dvignilo dvoje glav in ga strmeč pogledalo.
— Pri moji duši, to sem neroden. Hudič, pa je le res, da sem vaju zbudil. Brez zamere, moška beseda velja* saj . jdsta Jl.evil
— Veste, moje vražje mnenje je täko! Zenska mora biti ženska, ali ne? Phahaha, eni pravijo: metuljček! Kaj boste z metuljčkom, vrag jih pihni s tega sveta! No, ti dve pa sta ženski. V lica rjavi, pa belih zob kakor repa in oči kakor satan ter polnih nedrij in tako.
— Da, sem rekel, tako je.
— No in zdaj me sreča hudir. Vlak na celjsko postajo, name pa spanec. Zaspim in spim in spim ter se zbudim — veste kje? Kondukterji nas drmajo in kriče: Vsi ven, vsi ven! Jaz pobaram: Hudiči, kje pa smo? A?
— Kje, sem vprašal še jaz.
— V Ljubljani, ne, pri meli duši, kaj ni to ljubljanska postaja^ kaj še zdaj spim, hudič vendar in no!
— No, no, sem ga hotel miriti, toda gledal je tako besno in belo, da sem hkratu utihnil.
— Je Ljubljana, vsi peklenščki, ali ni? Sem jaz Andrej Potrata ali nisem? Sem še v svoji koži, ali sem skočil že v drugo?
Pripovedovalec je zgrabil naenkrat spečega soseda, ga stresel za vrat in zakričal:
— Hudiči, povejte vendar, je to Ljubljana ali je Bagdad, ali le mogoče glavno mesto Luciferjevega kraljestva. Je Emona, kaj? Ste vi rimski stotnik,
myjÄ hai^asDl»*»?
razgovarjali o poslovnih stvareh. Res, da so bile tam nekake slamnjače, ali značilno je, kako so se uporabljale. Videl sem namreč nekaj, česar dragi niso videli. Dva tipa sta hodila po mestu in nudila avstrijskim podanikom slamnjače s pozivom, naj raje pridejo v poslaništvo prenočiti, češ, da je zunaj nevarno. Toda podaniki so šli raje na svoje domove, če se je pa znašel kak človek, ki je reflektira! na tako posteljo, je napravil kliki veliko uslugo. Na ta način je zbralo poslaništvo pol tucata klijen-tov za slamnjače.
Iz Budimpešte so me vprašali, če je vse to res. Jaz sem odgovoril, da ni. Ali peštanski listi so prihajali v Beograd polni lažnjivih vesti in ljudje so vedeli, da to ni res. Toda če piše tako »Pester Lloyd«, potem... V Pešti so ljudje čitali te vesti, odhajati na svoje delo in — pozabljali. V Beogradu je pa to vzbudilo veliko vznemirjenje. Vlada in listi so protestirati in demantirati. Na energični protest srbske vlade je moral sam poslanik Giesl izjaviti, da so vse vesti o kaki nevarnosti za avstro-ogrske državljane neistinite. Ta demanti je bil izdan samo za Beograd, kajti v Budimpešti in na Dunaju so ga skrbno zakrivali. Srbska vlada je hotela izgnati nekega človeka, ki je te vesti sistematično širil, toda avstro-ogrsko poslaništvo tega ni dovolilo...
*
23. julija, ko ie bila v Budimpešti strašna žeja, je izšla v listih nota, ki jo je Tisza poslal srbski vladi. Sprejeta je bila zelo indiferentno. Ljudje so rezonirali takole: Prestolonaslednik je ubit, Srbi so v nekih zvezah z atentatom, pripravlja se diplomatična nota in nič več. Morda bo celo vojna... Ljudje so biti drugače nervozni, vsak moment mobilizacija, nekaki vojni zakoni itd. Resna buržuazija je govorila javno: boljše vojna namesto te nervoznosti. Vojna bo trajala, par mesecev, potem pa »gremo domov«... S Srbijo bo že lahko obračunati. Revni ljudje niso študirali te note. Vedeti so, da je prestolonaslednik ubit in da bodo diplomati že nekaj storili. Misliti so: besede, samo besede in nič več. V parlamentu ni vedela večina poslancev, kaj se dogaja. Malo je bilo tistih, ki so vedeti, kaj se odigrava v črni mafiji. Največ sta videla krvi žejna grofa Andrassy in Ap-ponyi. V soboto pa sem se odpeljal v Beograd. To je bilo 25. julija 1914... Istega dne (popoldan) je potekel rok za odgovor na noto...
(Konec sledi.)
SLOVANSKI KONDOTIERE.
»Revue de France« priobčuje Cla-retiejeve »Spomine izza pojedin pri Bi-xiu«, polne anekdot. Evo vam ene o ruskem generalu Skobelevu. »Ime Sko-belev je bilo izrečeno. Vogiie pripoveduje njegovo smrt. Tri dekline šibajo vojščaka. Bičanje. Kri zalije možgane. Pozovejo stražnika. Bivši vojak spozna svojega generala. Bil je Skobelev. Polože ga na nosila, ga odenejo s plaščem in odnesejo v bolnišnico.
To vam je bil človek iz 15. veka. V Transkavkaziji je odpošiljal kurirje, spravljal je izvirnike svojih brzojavk zaradi datuma in velel vsakega brzo-teka na poti ubiti. Tako je ostal sam gospodar kakor Pelissier, ki je prereza-val brzojavne žice na Krimu ...
Ko je nekoč Gambetta govoril z njim o vojni z Nemčijo ter o njenih nevarnostih, se je Skobelev izrazil: »Kaj za to? če zmagam, sem vitez Svetega Jurija in drugi za carjem, nekak kone-tabelj. Ako pa sem poražen, okrenem glavo svojemu konju in sem prvi!«
— Ka — ka— kaj, je vprašal ponižni in krotki sosed. Dai, da, to je Ljubljana.
— Vidiš, zdaj pa vem, pravičnik vražji, evo, to je Ljubljana.
— Vidiš, zdaj pa vem, pravičnik vražji, evo, to je Ljubljana.
Vstal je, vtaknil pesti v žep in se zamislil.
— K vragu vse skupaj. Nazaj grem v Celje — peš. Nato, pri moji duši da ne! Naj gre, če hoče, kateri drugi hudir! Jaz ne! Spat grem. Ati pa v kavarno, kaj? Tam nam še ena lučka gori, ena nam pa sveti! O hudič, hudiči Toda, gospod, zbogom. Dovolite, da se predstavim, ko tako hudirjevo neumno z vami čenčam! Jaz sem Andrej Potrata. Uradnik — bivši državni!
Povedal sem mu svoje ime in ga vprašal, opravičevaje se, za poklic, četudi »bivši«, ki me je res zanimal.
__Bil sem šolnik! Pa so me hudir-
jevci — fc!
Upri je kazalec ob polec in sprožil.
__ Takole vidite. Vrag jih pocitraj.
Gledal sem začudeno itn kimal.
— Da, da, je dejal on trdo! Šolnik sem bil, vzgojitelj mladine!
Nato je prisopihal vlak, šumeč, rohneč in divji, zavit v oblak gostega, smradljivega dima.
Vsi križem smo se pomešati. Kje je obtičal pripovedovalec, ne vem
Rekordomanija«
Po vojni je dosti junakov. V zapadnih državah se javlja to herojstvo v nekaki bolezni, kolektivni monomaniji, ki spominja na verske prenapetneže, tr-zavce svetega Medarda: mislim na ljudi, ki hočejo po vsej siti doseči nekje višek, pa bila stvar še tako neslana. Kak pomen ima plesati neprestano dan in noč? Ati pa nad 60 ur brenkati in klimpati na klavir? Kosati se, kdo bo dalje časa ostal brez spanja? Kadilci, ki iščejo slavo v tem, da popušijo svojo pipo v pol minute, oziroma v pol dneva, pivci, ki se nalivajo s pivom ali alkoholom, da bi jih utegnilo razgnati, nimajo nič sportskega niti prikupnega. Pomilovanje zaslužijo tisti 4 kavarniški veleumi, ki nepretrgoma štiri dni igrajo maniljo ter usuše pri tem 25 kav, 42 žganin, 6 litrov mleka, 27 litrov piva, 74 različnih paljenk. Voziti se nizdol po stopnicah na Montmastru ati po Eiffe-lovem stolpu z dvokolesom ie blazne zaradi nepotrebne nevarnosti.
Ako so njega dni uganjali posamezni prismojenci slične budalosti, jim je oblast urno prepovedala. Tako se je zgodilo De Brunoyju, ki je ob pogrebu svojih roditeljev izpremenil vse svoje posestvo v pravcato podružnico krtove dežele: cerkev, sohe in drevje v parku, konji, krave in kure, vse ie bilo črno poslikano, oziroma zavito v temne tančice; v ribnik na vrtu in v bližnji potok Yeres je dal naliti cele sode črnila. Navzlic krotkosti Ludovika XVIII. so prismodeža vtakniti pod ključ.
Čudak De Saint-Cricq si je deževnega večera vtepal v glavo, da bo vsem gledalcem po predstavi v Theatre Francais izmaknil izpred nosa kočije, če nimajo lastnega voza, in da istega večera ne bo noben večerjalec v Caf6 de Paris pil kanca vode. In res izvošč-: ki, z zlatom plačani, so odklonili vse goste, da so mogli slavnostno spremiti De Saint-Cricqa, ki se je peljal v prvem koleslju pred 200 praznimi v Cafč da Paris. Tu je v glavni dvorani sedelo takih 20 gostov za mizo. Naš izvimež naroči steklenico vode, nalije nekaj kapljic in jih motri skozi povečalo. »Gospodar, te vode mi ni mogoče piti. Poglejte.« Podjetnik pokuka skozi pove-, čalno steklo in se glasno zgrozi; vsf gostje so se zaporedoma ozrli v voda in prestrašeno vikali, videč ogabna zmajčke. Ko je minil prvi trenutek studa, so se jeti smejati. Vendar pa se nihče ni omrsil studenčnice^ vsakdo si la privoščil šampanjca.
Ondan so šumarji baje v ljubljanski »Zvezdi« plačali 100 Din za večerjo, ne vštevši pijače; Je li to višek? Ne. Pač pa ga je v gori omenjeni pariški kavarni dosegel grof Horace de Vielcastel, ki je spravil pod streho svojih reber južino za 500 frankov, in sicer 1. 1837, ko je bil ta račun drugače osoljen! Jelovnik je obsegal: juho iz izvlečka divjačine, toka jec, karpovo zvaro s heresom (šeri-jem), prepelice brez kosti v ponvici,, ščuko iz Ženevskega jezera, ledeno vino iz Johannesberga, pečenega fazana pretaknjenega z vrtnimi strnadi, stos celih gomoljik, starino Clos-Vougeat iz
1.	1819, zavarek martiniškega sadja S paljenko gospe Amphouxove, sorbet a maraskinom, stilon, mrzel maršala, ma-laško grozdje, ciprsko komtursko vino, kostniški vino. Ko je pospravil to ko-, silo, se je Vielcastel dvignil čvrst in čd kot po navadi in je krenil na poset v angleško poslaništvo k lordu Granvillu. — Pa naj se gredo moderni rekordi; poskušat s tem!
— Laški kralj pisatelj. Italijanski vladar že dolgo zbira denarje in svetinje, njegova kolekcija je menda ena najlepših na svetu. Razen tega izdaja Corpus nummorum italicorum, krasna opremljeno delo, čigar šesti snopič j« baš ugledal beli dan. Prvega je bil Viktor Emanuel III. posvetil penezom Savojske rodovine, ki pa ni imela posebno umetniških vzorcev. Dragi se bavi z, novci iz Piemonta in Sardinije, nadaljnji z ligurskimi, korsičanskimi, lombardskimi, tesinskimi. V poslednjem se omenja poleg drobiža v beneških pokrajinah tudi dalmatinsko denarstvo. V 7. in 8. zvezku bo kronani numizmatik govoril o novčarstvu beneške ljudovlade. Posebno lepe in umetniške so zbirke iz re-nesance, kje je vsaka kneževina kovala svoj denar, n. pr. veliki zlatnik (forint), iz Florence, benečanski cekin ati srebrni »matapan«, ki ga je prvi dal kovati prosluli slepi dož Enrico Dandolo.
— Pij X. (1835-1903). Deset franco^ škili škofov, ostalih pri življenju od onih štirinajst, katere je bil prekoniziral ati razglasil kot izvoljene Rj X., je poslalo sedanjemu papežu spomenico, kjer prosijo, naj proglasi pokojnega svetega očeta za blaženega.
— Verska strpnost. V Jackson HeiČ-htsu na Long Islandu, ki je dolg otok v Atlantiku, odvisen od Newyorške države, so sezidali skupno cerkev za raznih veroizpovedi. To je v Zedinjenju državah edina božja veža pod župnikom. Zgradbo je posvetil vladi*» \ Luther B. Wüsoo
1 Priloga „Jylrafiliifi Novo§liniif šl@¥01®@ i ci^© S.septB^feris 1§Ä
fR^©¥SS
[ POBRUŽMiCEi ~~j Hariber
Ü©¥Ö EH0St@
Rakek
Sloveni@ra€iec Slovenska Bistrica

r€
P



Ssl@sakyrs9¥a ^Slss ISav. 1
KÄPSTai. ša EtiZEHWi BIM 1?,S©§,SS3°--
izvriuje mt bančne posle naiti3|-ii@|s žsi nalkylaofnele.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 14G, 458
L J Ü N A
SKSPOZITUREi I
i^eSa-©ra¥®^rad Ljubljana Cme-nfalaisa ¥ ic®3©-d^orski y!Ssi|
'	. .	; ;	.	. v; t 0. ž, UublianavKmska certa 13,
Projektira in izvršuje nals©ildnele zgradbe ysen vrst» ◄*aBSSHasi^ lastno tesarstvo» — Stavbno mizarstvo» — Parna žaga.
T©Ina iZVrŠIteV. "»■■Ka™aataaa^^
Vrtnarska razstava
se bode vršila tudi letos so sicer ¥ dueli
od 31. avgusta do 4. septembra.
Ze lanskoletna razstava je s svojimi redkimi, eksotičnimi in tuzemskimi cvetlicami, rastlinami En drugimi pridelki domačega vrtnarstva pokazala, da je ta važna obrt, ki je ozko zvezana z umetniškim udejstvovanjem, dosegla v lugosiaviji že zelo visoko stopnjo, ki se izpopolnjuje vzdržno tako, da se pričakuje na letošnji razstavi izredno lepa presenečenja.
PršjavSJeni so mnogobrojni obiskovalci Iz cele države, ki bodo naše mesto zopet oživeli.



u
€
15
*
fi
.«*
m
I
I
sčko Po tnik
^ .irnica sadnih sokov, esenc Sn eterom
vLIiibljani, Haidkova ulica 13
Pr * oča naravne sadne šoke, arome za nealkoholne pija-' u le etere za kandite, esence za rum in žganje, poseb-li( > pecijalne sadne likerje oz. ratafije iz svežega sadja.
Cenjeno občinstvo se opozarja na
pavlll®« „L“, @dtiel@k 477
IK: tretjem Ljubljanskem velesejmu.
2®ffl
e
m
m
9
9
m
9
m
9
m
9
n
9
m
o
m
9
m
o
d
©
m
9
m
9
m
9
O. ZUZEK
LJUBLJANA
SOBS8S UL. 11. - TEL. 461.
se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 J Din. 150 7a ^ Din. 80. Steklenico je prinesti seboj.
Oran-Parfumerija
Lfubfjsna, Mestni trg 11.
Industrija perila
NoHBute (tonip).
Razstavni paviljon
it. sm»
A
T
Ljubljanska karionažna tovarna
¥
A
¥
I J. Bonač, sin, Ljubljana ?
4
¥
priporoča
$
A karicmaže vseh vrst, rjavo in sivo lepenko po ^
¥
A
¥
A
¥
A
¥
naj nižjih cenah.
Solidna in točna postrežba!
¥
A
¥
A
¥
A
¥

® e
g
© © @
ii
g 'S
® @ © © © © ©
©
Preselitev š
iLFOHZ mim
tvrdka klavirjev, harmonijev in vseh godbenih instrumentov se je preselila iz Kongresnega trga štev. 15 na
i^tesltsi ti=s llev. 3,
pcieg maslstrata
ter se priporoča slavnemu občinstvu za nadaljno naklonjenost.
a»

Eros lim i E!5, Fari
f
i
Tgskan© Marklzsttes mm
>■----—..-..———<
Flargeiii^ Satiai, Frsncli®
>---------—-------—<
eiavrs© sastöpst^® m SHS
Kiinzli & Menzi
lli<a 3« Zagreb Rte 3S
Underwcod
pisalni strel
Koja 235.

zastopst¥© za Slovenijo
Fraite Bar,
. LjublfaiRa,
Cankarjevo nabr.
:. 57Ll. 40^Jj
inililllllllll llllllllllll 11 IIP" ■IIIMU—
lil
1 POSETITE NA VELESEJMU PÄVIUON „I“
p	DOMAČIH TOVARN OVUEV TVRDKE
B PETER KOZINA & KO
POD ZAŠČITNO ZNAMKO
mm NA3MOVE3ŠA IZDELAVA ||| QAUNTEBI3SKEQA BLAGA!
pl NOVOSTI
«BjliailBlIRB
GALÄNTERDSKO BLAGO DOMAČEGA IZDELKA l
Priporocg se SconfaSccIJa in specijalna
^gmska isi moška krojažnka.
^ Lastni Izdelki najnoveiše mode.
UUbOANA, Židovska ulica štev. 5.
NOVOST!
lllilillili!
Vsak naj si ogleda izdelke razstavljene na
velesejmu, paviljon H štev. 311.
Cene zelo konkurenčne)

I. orilofiia jutranjim Nevostitn“ štev. 180. z dne 2. septembra 1923.
Inserat! v
Jutranjih Novostih Imalo velik uspeh!
Gostilna Pßi VITEZU
Breg šte^f. 13
izborna kuhinja in pristno dom&ie itajer-sko in dolenjsko vino Priporoča se PAVEL in MARI3A 3EMC.
Žl
THE IEEX C©,
LJUBLJANA.
TES.EF. ŠT. 26S INT. GKASIŠČE 10.
indig® papls5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Jakob Trček
pek v Ljubljani, Breg št 4.
Dvakrat na dan sveže pecivo.
Delniška gäawuica:
Bm
Reserve:
Dill
LJyBLiHHM, Dunajska cesta v paSaii
Brsofavni naslov; BANKA LJUBLJANA
Tel. št. 261, 413, 502, 503 in 504
Čekovni račun: it. 10.509
Podružnice:
Brežice	Novi Sad
Celje	Ptuj
C3©rka	Sarajevo
Kratil	Split
Maribor	Trst
Metković
Izvršuje vse banine posle najkulantneje.
Trboveljski
premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „IUROAH, Ljubljana,
kralja Petra trg 8.	Tel. št. 220.
Pisalni stroji, poMščinc itd.
Mehanična delavnica (popravljainica) L3ÜELM
Šeienburgova ul. 6||.
L. Baraga.
AND. 3ÄKIL x
tvornica koša i cipela d. d. • Karlovac
Brzojavi: Jakil - Karlovac. - Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan 118. - Podružnice: Zagreb, Gundulićeva ul. 20, Ljubljana: Rimska cesta 13, Beograd: Skopljanskaul. 3.
PFolzvsidJa:
Vaches džonove u poluticama :: Vaches krupone :: Okrajiae :: Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i crnu :: Kravine žute :: Kipse cugovane :: Boxcalf. Solidna kvaliteta. — Cipele muške ,ženske i dječje iz boksa u svim bojama, teletine i kravine. Moderne, amerikanske i obične radničke (bakandže). Elegantna izradba iz čiste kože.
Paviljon „J“ 4M.
Oglašujte ¥ „Jutranjih Novostih"!
jjiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiüiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiniiuniuuinuiiiiimiiiiiiitiii^

&	9
O Brzojavke: Globus Vrhnika. Telefon Interurban Vrhnika 10.	•
®	Mim^ervua
„GLOBUS“
na Vrbnik! pri Ljubljani
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge izdelke. Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in sočivnib konzerv. Sprejema naročila za izdelovanje pločevinastih doz.
Na velesejma lastni paviljon.

:
.9
9
9
9
9
9
S
i
a
3
‘-'iiiiiiiiiiuiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiEisiiiiiiiiiiiiHiiiiUiiuiiiuiiiiiiiuiiiiiuiumuiumiimiiiuiuuiuuiuiuiimmuumiumiiiHiuiiiuHiiiuiiitiiniuiuummiuiiiiiiiniii

Večje
stanovanje
se lameoia ¥ LiubSlani. Ponudbe na upravo lista pod „ZAMENJAVA*8.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo ;
Pisalni!! strojev „Ä15LEM“ Slvalmlli strojev
za rodbino in obrt
Voznili koles
Styria - - Siirkopp,
Orožno kolo (Wafierarad)
Ceniki zastonj in franko.

Elektrotehnično podjetje
Leop. TRATNIK
L3UÜUANÄ, Sv. Petra cesta št. 25
Gradnja elektrarn, polaga motorjev in instalacijskega materijala. Svetilna telesa, likala itd.
9
9
#
O
O
9
O
®
O
@
©
©
9
©
©
O
@
©
®
9
9
9
9
9
9
9
©
©
©
9
®
©
©
&
9
9
9
9
&
9
©
©
&
9
@
@
i®®«e
® ■ U. iw (I Ili ®
lama m ia oieiai Usa Kiaai.Ljabliaaa.lia.
Centralna pisarna Uubliana, Tei. 528. Sv. Peha c. S8. Tei. 528. I. Industrija usnja.
A. Vegetabilno (čreslostrojeno usnje):
1.	kravine, rjave, črne in chagrin,
ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
3.	teletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazana, rjave in črne,
b)	barvane, za mobilje, tapeci-ranje in konfekcijo;
5.	vaehettes:
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne.
b)	za izdelavo nogometnih žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6.	svinjine (specialiteta);
a)	za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
b)	za kovčege,
c)	za mobilje in galanter, konfekcijo (portemonnais, porte-feuilles in knjigoveštvo);
7.	podplati:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati;
b)	vache;
8.	crouponl za izdelavo transmisijskih jermenov,
a)	specijalno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1.	box~calf, črno in barvano,
2.	cbevreaux,
3.	chevrette,
4.	chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
5.	chrom-usnje za izdel. jermenov.
C.	Galun-usnje
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D.	Lak-usnje:
T. box-calf,
2. cbevreaux.
II. Industrija usnjatih izdelkov.
A. Čevljarski izdelki:
1.	čevlji	za	strapac,
2.	„	„	rudnike,
3.	„	„	sport in	nogomet,
4.	„	po	vojaškem	vzorcu,
5.	sandale.
B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj,
2.	hrastov stroj.
3.	chrom-stroj,
4.	jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C. Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.


Lokomobile, motor in bencin, nekaj drugih strojev in poljsko-železniški materijal, vse rabljeno, proda ceno
'dnoUfT, gradbene družba
z o. z.
v Ljubljani, Dunajska cesta.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
L3UBUANA. Bohoričeva ul. 20.
m
Priporoča se
veletrgovina s železnino
FR. STUPICA
in poljedelskimi stroii g Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
¥ zašogi J@ uedito
smodnik (barut) in vsa druga razstreljiva, traverze, želez* niške šine, cement, palično železo vseh vrst, vse orodje za obrtnike, železne peči in štedilniki, kuhinjska posoda^ kotli za žganje in krmo, pumpe za vodo, vino in gnojnico» cevi (rori) vseh vrst i. t. d.
troji za obdelovanje lesa
T
urbine	Armature
. „ Sesaljke
transmisije zvonovi
Na valesejmu pauiilon „I“
Strojne tovarne in livarne d. d.,
Ljubljana

li feylfurneia sweta
Pesimistični nas^rl © kulturi.
Tako jpo končani vojni so se začeli V Nemčiji pojavljati zelo črnogledi nazori. Da se je nekaterih fanatičnih pri-stašev nemške vojne ideologije lotila težka depresija, to je razumljivo. Zna-Čilno pa je, da so razširili propast svo-Sih idej na propadanje zapadne kulture JPloh. Nemški duh ima lastnost, da rad Generalizira pojme in pojave, zato je tudi razširil lastni krah na vso Evropo, temed knjig, ki so za to stanje najznačilnejše, si je pridobila izredno popu-tarnost in svetovno ime delo Oswalda Spenglerja »Der Untergang des Abendlundes«. Ali je bilo to delo, ki obsega dve debeli knjigi, spisano pod neposrednim vtisom nemškega poraza ali ne, to je vseno; ko je izšel prvi del/je •’ila Nemčija najdovzetnejša za pesimizem in je razumela Spenglerja povsem v duhu svojega razpoloženja. V Nemčiji je kmalu nastal prepir o Spengler ju; demokratično orientirani duhovi so ga 'Jdločno pobijali; konzervativni pa so •Uu v splošne mpritrjevali. Pravzaprav te šlo za povsem znanstvena vprašanja, l;i so bila začeta že zdavnaj pred Spen-i'Ierjem, saj so ravno Nemci mnogo go-šili tzv. »Geschichtsphilosophie«. Toda Spengler je nastopil s svojo knjigo v : dQbi, ko je poraženi nemški imperija-'teem, naslanjajoč se na zgodovinsko in Materijalno pravo nemškega naroda, jteibolj občutil tragiko svojega padca. Njegovim vernikom se je zahotelo to-'ažbe. In ker je bil Spengler pristaš starega duha (glej njegovo delo »Preus-senthum und Socialismus«), so Spen-Slerjevi nazori o propadanju evropske kulture res tolažili razočarane nemške duhove. Tako je vprašanje napredka ub Propasti zapadne kulture postalo politično vprašanje. Konzervativni življi So zavzeli stališče, da nova kultura bropada, da ni zmožna razvoja in da Morajo izginiti prej ali slej njene nabave in tvorbe. Cim bolj se je v poraženih deželah širilo to pesimistično na-žiranje, tem bolj se je jačal konzervati-vizem. In danes vidimo, da se v poraženih deželah, ki so hkratu ekonomsko najbolj razrovane, uveljavljajo konzervativne smeri. Vera v napredek in v stalnost novega reda peša, kajti ta vera črpa svojo moč iz kulture. Kjer ni vere, da je ta kultura izmed vseh najboljša, tam mora pesimizem prej ali slej raz-v?uko trdnejšo vrednoto. Tudi Uied religijoznimi ljudmi je vera le te-raj I:'iOčna in delotvorna, če je vernik Prepričan, da je njegova religija ne sa-Mo najboljša, ampak tudi edino resnična. ’ x
Pisec teh vrstic je v članku »Evrazija« (»Jutranje Novosti« z dne 10. lunija t J.) opozoril na nekatere slične Pojave v ruskem intelektualnem živ-‘tenju. Mnogi ruski misleci so že dolgo oznanjevali propast zapadne kulture in oje nesposobnost za trajen napredek človeštva. V zadnjem času so dobile Več ali manj pod vplivom romantizma Pisane sodbe mnogo hvaležnih posnemovalcev, ki nadovezujejo svoje pesimi-stične zaključke na sedanje kaotične razmere v Rusiji. Značilno je, da je gi-ulna sila teh pesimističnih pokretov kot v Nemčiji: njeni pristaši so nedovoljni s sedanjim redom v Rusiji
ir menijo, da so zakrivile rusko katastrofo takozvane moderne ideje in smeri. Pesimistična sodba o razvoju evropske kulture se je torej najbolj razširila ondi, kjer so ji pognojili tla zunanji činitelji: vojni poraz, velike politične izpremembe, ekonomska kriza, obubožanje intelektualnih slojev itd. V takem slučaju tudi vznika samoobscbi razpoloženje za konzervativno pojmovanje socialnega življenja in trdovratna udanost idejam, ki so jih morda v posamezniku že zdavnaj razmajali dvomi, ki pa so pred sedanjo katastrofo vzdrževale ravnovesje vseh individualnih in kolektivnih sil.
Z ugotovitvijo, da so glasovi o propadanju zapadne kulture v zvezi s političnim in ekonomskim porazom nekaterih narodov, ali — kot bi dejali stari materijalisti — z vprašanjem boljše ali slabše prehrane, ni nikakor rečeno, da to vprašanje ne obstoji in da ni tudi brez politične lupine važnega pomena. Današnje evropsko življenje kaže obilo bolestnih simptomov in ne daje mnogo pobude k rožnatim upom. Povsod čutimo slabost volje, nadvlado vzburjenih čustev in nizkih strasti, slabost intelekta, pomanjkanje notranje sile in veselja do dela, pomanjkanje čuta za realnost. Resnične duševne vrednote se izpreminjajo v lepo dekoracijo. Moderna družba ni mogla ustvariti enotnega svetovnega nazora, temveč je zlorado razmnožila skepso in ž njo vred načelo, da je vse problematično, zato pa tudi vse dovpljeno. Teh in mnogih podobnih znamenj ne srečujemo zgolj v premaganih državah, ampak jih vidimo tudi tam, kjer se je po vojni razpasel optimizem. Z upadanjem religioznosti se je začelo upadanje tiste kulture, ki je izšla iz religije, a to je zapadna kultura, ki je organično zra-ščena s semitsko krščanskim duhom.
Spenglerjev nazor, da so kulture tako kot živa bitja, ki rasto, žive in umirajo, in da je zapadna kultura stopila v dobo počasne agonije, je pač le teorija, ki ima moč, da raziskri duhove, ki pa se bo v svojem nadaljnem razvoju prelila v nove oblike. Samo jedro pa bo ostalo v prehodni dobi kot je naša, se bodo višji intelektualni, krogi še mnogo ukvarjali s problemom kulturnega propadanja, kakor so se v politično in ekonomsko ustaljenejših dobah bavili z vprašanjem napredka in evolucije. Zakaj človeku, ki se skuša postaviti na breg kulturne zgodovine in premotriti nje nemirno valovanje, postane jasno: Vsak razvoj nosi v sebi nazadovanje, vsak začetek pomeni tudi konec, sieherno življenje nosi v sebi smrt. Življenje je večno nastajanje in propadanje. Tudi kulturno življenje, ki je v tako ozki zvezi z osebnim življenjem, se ne more izogniti večnim zakonom. Če tedaj ideje »žive«, je gotovo da tudi »umirajo«. Ako so posamezne močne ideje postale središče drugovrstnih idej tedaj »umrjejo« enkrat tudi tzv. kulturne kategorije. A smrt je le navidezna, tako v »delavnici božji«, v prirodi, kakor v svetu idej. Človeštvo ima nedvomno še dolgo bodočnost, a njegova duhovna prihodnjost bo izgrajena iz kulturne snovi našega časa. Oblike se izpreminjajo, snov ostane, duh živi!	Fedor Ivanov.
Gabriel Mauriere:
lem!ji na čast.
Najnovejši Maurierov roman »A h ‘Mre de ja Terre« predočuje junaka ije te^a’ ^ ga te Z(telala vojna in žiV' nanM; po raznih pripetljajih se je ustali Metih. Sledeči list izraža njegove mišljenje:
iskat ■ H’ da i® Prav teko resna stvar
tejiV listeji sled v beli rosi med posu
- š0pj4' Sladežem (mačkovcem) in me<
še e M'bre misli kakor vedeti, če so na
: Taz 0stence zapodili in če je zadnji igro
r0 g0Sp°da Petra in Pavla zmota ozi
: s ane? Ak0 bom jutri zarana v osri
Mih’ • • d Ptene pred nos rdeče solnce
skijumed svojima gričema, stupa
latniu6- Po Pokajočem listju, sredi škr
• tr,j v„.Slb krvavordečega drena, pc šu
brin, Jevte in če bo vstajal dim iznat
kter se smodi suho zelišče, d;
M'r i 5 živad, _ ah, kako mi pomen
Bo"1/? MČ glediški uspeh zasoplih na
Vo nh--Kl z nSmi Pesnik trobi svojo sla
ŠčnKo nstvu na uho, in slavnostna ble
IvaS ^Hškega sejma! Ah, blagi obra.
mojega sluge, ki nesi
Chn	za vratom! In ljudje g;
Mhjo gledat in govorž.
a°bTega ujel! Klžwdii 16 pa neka
botnSŠ ii’,„da ri,ba’ švigajoča v mojen ie za ’i de‘a živo in drhtečo; d; gol? ‘?rczov™ deblom in za bukov. mir in ” Jutranji mrg, razredčen ser
MoL ^ ;01’ /Z lt bIagor, tišina, res °a’ svečanost, večnost?
ce, kTeS !i’ da VarU1?m v božansko Soln
nebu? ° 1Utr° S aVn° Vzha3a na mo
da ie zeinlia teko krasna po-i	da.ne jBore p
svetu med človeškimi deli odt alita ti' svetlega in popolnega praznika, ki ga nudi mojim očem, kadar se iskri na cvetu lokvanjev?
»Bom ii našel, da se pomenim s teboj o vsem tem, izrazov, ki božajo kakor ustnice? Izraze vidim, kako prihajajo na moj poziv v strnjenih množicah. Evo vsakdanjih besed, žuljavih in okornih delavcev misli, ki lezejo na plan iz brezličnega ila in kažejo svoja široka pleča. Tu so rahle, nežne besede, naslonjene na ograjo; sanjajo; moj glas jih je predramil iz sanj in obstopile so me, da se mi poklanjajo ... Tu so bese-de-žene, prosojne in vitke, tam daljne sence, ki gredo mimo... Je li to odsev prvih? Toliko da jih še morem razločiti; da bi jih pa objel ter posadil predse, na to ni misliti.
»Rabil pa bi onihle, da bi ti dopovedal, kaj čuiim nocoj, in neskončno vrednost te minute, tega dne, te večnosti, ki se kopljem v nji, ki sta mi jo dali zemlja in ljubljena žena.
»Ona je tam v stranski sobi, oblečena v preprosto, ohlapno obleko. To ti ni krhka punčka. Čvrsta je in mirna; na prsi ji smem polagati svojo glavo; in iz nje vse, iz njenih korakov, iz pravilnega bitja njenega srca, iz njenega pokojnega in smehljavega obličja čutim kako kipi tihota. Ona bolje razume življenje nego faz. Globok smisel ima za to življenje, ki se nadaljuje, ki mora trajati naprej. Zmožna je čitati, kar sem napisal, in to presoja z besedami, ki postavijo na pravo mesto, kar delani, in na pravo pot misli, ki blodijo. In sedaj, ko je vzklilo življenje v nji, prijatelj, čutim, da sem velik kot vesolje! Meni se hoče plezati na stolp in kričati drevju, bukvam, bre-jskvaiu, bregwn* yseniu kar živ) okoli
knjige«,
Miodrag Ibrovac: Jose-Maria de Heredia, sa vie, son oeuvre. (3 vol. Paris, Les Presses francaises.)
Gospod Miodrag Ibrovac, profesor za francosko slovstvo na beograjskem vseučilišču je izdal monumentalno delo o življenju in delovanju pesnika Heredie.
S tem delom, ki je ravnokar izšlo, si je pridobil naslov doktorja slovstva pariške univerze.
O Heredii ni imelo francosko slovstvo do sedaj še večjega dela in tako izpopolnjuje ta knjiga veliko vrzel. Bila je sprejeta silno ugodno od francoske kritike. Hočem omeniti le eno, namreč Henrija de Regnierja, člana francoske Akademije, priobčeno v pariškem Figa-roju (21. avg.). Regnier pravi med drugim sledeče:
Gospod Ibrovac je izvršil to važno kritično delo s skrbnostjo, učenostjo in rekel bi spoštovanjem, ki ga ni mogoče dovolj pripoznati. Četudi je morda par posameznih nijans v detajlu spregledal, ver dar delo kaže, da je svo j študij izvanredno poglobil. Heredia je našel v njem poštenega in inteligentnega tolmača svojega življenja in delovanja.
Življeniepisni del Ibrovčeve knjige je posebno zanimiv, ker sloni na mnogih in dragocenih še ne objavljenih dokumentih. Knjiga nam pa ne riše samo živahne zrelosti, odkritosrčnosti in dobrohotnosti »parnasovca« Heredie, njen namen ni samo naslikati portret poeta »Trofej«, temveč seznani nas tudi s kompozicijo njegovega delovanja z izvorom in nastankom znamenite pesniške zbirke, ki je eden biserov sodobnega slovstva.
To razlago in kritični študij »Trofej« nam je podal g. Ibrovac s silno natančnostjo, ki je šla v marsičem predaleč. To pa razumemo, ker je bila knjiga spisana kot doktorska teza za univerzo in se je v tem moral ravnati po absurdni vseučiliški maniji, ki se v takih stvareh vse preveč izgublja v potankosti. —
To monumentalno delo pozdravljamo z veseljem in častitamo g. avtorju na uspehu, vedoč, da je s tem storjen velik korak naprej v zbližanju Jugoslovanov in Francozov. Le z delom si bomo priborili priznanje inozemstva.
P. V. B.
— Rado Murnik: Na Bledu. Povest. Splošna knjižnica št. 2. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 181 strani. Cena broš. Din 16, vezani Din 22. Z drugim zvezkom nam je »Splošna knjižnica« dala lepo domačo povest, ki smo jo lahko veseli. Ni to morda kako zavito razglabljanje po globinah in skrivnostih človeškega srca in življenja, temveč je pripovedovanje človeka, ki se zna smejati — in sicer v vsakem življenjskem položaju. To pa, se nam zdi, je mnogo vredno in danes celo morda več nego kdajkoli. Zato lahko mirno trdimo, da smo te Murni-kove povesti veseli in ji samo želimo, da bi v najkrajšem času dobila čim najširši krog čitateljev. Po svojem načrtu bo nova »Splošna knjižnica« zbrala poleg te današnje povesti »Na Bledu« vse druge boljše obče priljubljene Mur-nikove humoristične spise. Knjiga se naroča v Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
In
BrssSna.
Mostarski pesnik Aleksa Šantič, eden najznačilnejših srbskih in jugoslovanskih lirikov, znani preiagatelj »Su-žnjevih pesmi« od Svatopluka Čeciia, pripravlja preklad »Šleskih pesmi« od Petra Bezruča, za katerega goji toplo občudovanje. Šantičeva prestava bo prva popolna prestava Bezručevih pesmi v srbohrvaščino. Drobni primeri prevodov iz Bezruča so bili objavljeni med vojno v zagrebški smotri »Književni Jug« in sicer v stihih od mladega bosenskega slovstvenika Iva Andrica, v ritmični prozi pa od Dragutina Pro-haske. Pri tej priliki pripominjamo, da je prvo slovensko prelogo Bezručevih verzov priredil slovenski pesnik France Albrecht. V to izdajo je sprejetih tudi nekoliko uspelih prevodov od največ-jega sočasnega slovenskega pesnika Otona Župančiča. —• Prvi prevod iz pesmi Otokarja Brezine je obelodanil v sarajevskem časopisu »Narodu« Jovan Kršič, znani sotrudnik praških no vin »Časa« in »Čes. Slova«. Prvi prevod iz pesniške proze Bfezinove (»Množice« iz »Godbe žarkov«) je oskrbel za »Književni Jug« 1. 1918 dr. František Scd-laček. — Znani angleški poet in preiagatelj iz slovanskih književnosti, Paul Selver, pripravlja angleški prevod Bfe-zinovih pesniških proz »Hudba pramenu«. (Tako češki Amerčanv Clevelandu, 3. avgusta 1923. — Sestavil A. Böhm?)
— Šaijapin. Slavni ruski tenor, ki se z dovoljenjem sovjetske vlade mudi v Franciji, odide 1. septembra v Ameriko, kjer bo sedemdesetkrat nastopil. Za vsako predstavo dobi 5000 dolarjev, skoro 6 milijonov frankov! Na zadevno časnikarjevo vprašanje, če morda obišče dolarsko deželo na korist svojih nesrečnih sodeželanov, se je Fjodor Šaijapin odrezal: »Potujem za svoj dobiček.« Doslej je prepeval po Angliji. Prihodnje poletje, ko se vrne na Francosko, bo nastopil tudi tod. Ko ga je novinar še vprašal, kako mnenje ima o boljševikih, je dejal: »Nobenega mnenja nimam.«
— Paul Bourget član medicinske akademije? O tem se že govori nekaj časa in stvar utegne postati resnica. Kdor ve, koliko prostora zavzema v Bourgetovih spisih študij fizioloških in patoloških slučajev, se ne bo čudil odloku zdravilstvene Akademije. Pisec dela »Zmisel smrti« sicer ni po zvanju zdravnik, a bi bil lahko. Kdo je toliko katom razkrajal in raztelešal morbidne elemente, ki jih skoro vsak posameznik nosi v sebi?
— Kdaj se največ čita? Javna čitalnica v Cambridgeu pravi: 14 leten mladič prebere povprečno 43 zvezkov na leto; 20 letnik 59; pri 30 letih 174; pri 50 letih 27; pri 60 samo 15 zvezkov. Viktor Hugo je nekje zapisal: »800 let bi rabil človek, ki bere po 14 ur na dan, ako bi hotel prečitati samo zgodovinska dela, kar jih je v Narodni biblioteki (1. 1819); takih spisov štejejo nad 20.060 večinoma po več zvezkov.
*
Misliti, da je človek revolucijonar, ker zanika Domovino, je ena tistih oslarij, kateri se bodo pozneje, ko bo zgodovina opravila svoj posel čudili, da je mogla obstajati, (J. P. Boncour.)
mene, da se jim porodi brat... Tu hočem živeti! Svoje izmučene možgane bom uspaval. Obogatim se z naravo; ničesar ne bom imel, ničesar užival, kar ne bi prihajalo iz teh tal. Zopet sem zdrav in resničen ko drevesni poganjek. Pripeti se mi, da več ne čitam. Ričet idej poznam, sam sem ga že skuhal; pa je pokvarjen. Kar so mi povedale knjige, ni vredno tega, kar mi pravijo lastne odprte oči. Sledim večno silo, ki me vleče za sabo. Ako še kaj napišem — to je verjetno, kajti človek nikdar ne okreva od one bolezni — bo to spev dela in dni — ali pa bom prav zgolj uganil, kar napiše zemlja v meni — zemlja, mati žetev, ljudi ter umetnosti, večni vir vse lepote!
»Prijatelj, izvršil sem svojo usodo.. Mi smo v pravcu te stvarniške sile. V velikem naravnem toku smo. Zemlja ras ima.«
To pismo ni bilo nikdar odposlano. Jakob se je bal, da ga Beaune ne bo čisto nič umel. Vendar čez nekaj dni mu je naslovil naslednji listič:
»Dragi prijatelj, v liričnem napadu sem ti bil napisal lepo pismo o svojem življenju na polju. Poslal ti ga nisem. Ti bi bil dejal: »Ubogi bebček! to je iz hrbtnega mozga.« In ti bi se bil smejal. Zategadelj ga nadomestim s temle. Ne, prijatelj, Pariz me ne bo videl to zimo. Ker sem vprežen v zelo veliko delo. Neka stvaritev me pridržuje tukaj. Razplet je blizu. Z eno besedo, dete se porodi, podpišem ga s svojim imenom. Morda sem ti pozabil povedati, da sem oženjen? Poskočil boš in porečeš tovarišem: »S tem človekom je pri kraju. Škoda!« Ne, brate, to ie mož, ki pri-
,gesät*1	^ A*
Marc Twain:
Nesreću! ženin gospoclfžne Ävrelfle.
Sledeča dejstva sem izvedel iz pisma neke mlade dame, ki živi v lepem mestu San Jose. Ta dama mi je popolnoma neznana in je svoje poročilo podpisala samo kot »Avrelija Marija«, kar je mogoče njen pseudonim. Pa naj bo že kakor hoče, ubogemu dekletu hoče zbog nesreč, ki so jo zadele, kruto počiti .srce. Zakaj nasprotujoči si nasveti njenih prijateljev in zahrbtnih protivnikov so jo bili tako zmedli, da ne ve, kako bi se izmotala iz mreže težav, v katere se je bila brezupno zapletla. Iz otežkujočih okolnosti se sedaj obrača name po pomoč in me z ginljivo zgovornostjo, ki bi omehčala še kamenito srce, pretresljivo prosi za nasvet in olajšanje. Tu sledi sedaj njena žalostna zgodba.
Ko ji je bilo 16 let — tako mi piše — je spoznala nekega za približno šest let starejšega mladega gospoda iz New Jerseya, Williamsona Breckinridgea Caruthersa, in se je z vso vnemo svoje strastne narave zaljubila vanj. Kmalu sta se mlada ljubimca zaročila (s privoljenjem svojcev seveda) in edelo se je nekaj časa, da bosta kar najbrezskrb-neje mogla uživati življenje, ki ponavadi ni vedno samo z rožcami postlano. Toda končno se jima je sreča izpre-vrgla: Caruthers je obolel za kopami in ko je po dolgi bolezni spet okreval, je bil v obraz podoben strugalu in njegove lepote je bilo za vselej konec. Začetkoma je Avrelija nameravala razdreti zaroko, toda sočutje z flesrečnim ženinom ta ie premagalo« da je ta odložite mo?
ii gasnorskega slovstva.
Dasi niso morda še toliko sposobni za znanstveno mišljenje, vendar črnci niso brez umetniške čutljivosti: dokaz temu njih godba in ples in precejšnja narodna literatura. Med umetne pisatelje pa so se najprej pririnili polutani in mešanci, mestici in mulati. Pri Francozih spadajo semkaj Aleksander Dumas, starši, slavni sonetist Jose Maria de Heredia, tudi parnasovec Leconte de Lisle je prišel iz kolonij. Cisto malo evropske krvi je imel v svojih žilah Rene Maran, čigar »Batuala« je s svojim figovim peresom povzročil tolikšno pohujšanje v podlistku ljubljanskega dnevnika, da se je moral čez noč umakniti iz bele naše prestolice: pravijo pa, da se bo pojavil na drugem koncu slovenske metropole. Popolnoma črnega po-kolenja pa je knez Kožo Tovalu Huenu (Kojo Tovalou Houenou), dr. zdravilstva, ki je lani obelodanil delce »L’in-volution des metamorphoses et des metempsycoses de 1’ univers«. V knji-ževniških krogih je zbudil pozornost: Andre Billy mu je posvetil cel uvodnik v dnevniku »Petit Journal«, zgovorni Louis de Gonzague-Frick je obravnaval o njem v dolgem predavanju (Comoe-dia) in »Eclair« je že ponovno opozoril čitatelje na črnega moža. Vzemimo še mi nekaj iveri iz prinčeve slovstvene prtljage:
Razbijati malike ss pravi verovati vanje. — Specialiteta je alibi, ki so ga ustvarili učenjaki. — Umetnik ali strokovnjak ,ki ne ljubi sveta (ljudi), nalikuje zdravniku, ki bi želel poznati bolezni, pa da ne bi obiskoval bolnikov.
Sredi spopada ne pripoveduješ o bitki. — Veleumi so vzporednice, ki se srečajo v neskončnosti. — Ljubiti, oboževati in molčati:	Bog zahteva samo
to. Duhovni in ženske imao rajši klepetanje. — Odkritosrčnost dolgujemo samim sebi, ne pa drugim.
Cim smo zopet našli Boga in svobodo v svojem srcu, je svet sama skladnost in lepota. =- Neskončnost je kislina ,ki razkraja snov. — Naše definicije počivajo ko šibki čolni na življenju; ob slednji vihri se potopč in njih brodolom pokaže valovito, samotno brezmejnost oceana. — Misel je obleka, ki prikriva naše občutke in čuvstva: to so naše najboljše misli.
Največja zloba napram junaku je: razredčiti njegov heroizem v pripovedi njegovega življenja. — Dejanja ne razložimo, marveč jih zamotamo,_ če jih vložimo v druga dejstva. — Istina jaše vse vprek na treh zmotah: prošlost, sedanjost, bodočnost. — Kršiti zakon pomeni biti v njem, takisto izpričuje vstajajoči dim zakon o padanju teles. — Kolobocija (spakedrani jezik) učenjakov je edina težava, ki sem jo srečal v znanosti.
Afrika še ni prinesla svojega prispevka mestnemu življenju, omiki in oliki. Tudi ona pride na vrsto. Pazite na njene barvaste ljudi, njih moč in luč bosta presenetili naše meglene dežele: solnce je pri njih doma.	N. K.
ss Zahtevali© povsod :s
3UTRÄN3E NOVOSTI
ko za nekaj mesecev, hoteč se medtem vživeti v tako žalostno izpremenjen položaj.
Tisti dan, ko bi se morala vršiti poroka, je padel Breckinridge, ker je preveč sledil z očmi letečemu zrakoplovu, v obcestni jarek in si zlomil nogo, katero so mu pozneje v bolnici nad kolenom odrezali. Zopet je menila Avrelija razdreti zvezo, toda spet je zmagala ljubezen in znova je odložila poročni dan, da bi se navadila na nove razmere.
Toda spet je nesreča dole/la mladega moža. Ob priliki državnega praznika mu je prenagljen strel iz topa strl desno roko in tri mesece kasneje mu je mlatilnica odtrgala še levo. Te nezgode so skoro zmlele Avrelijino srce. Globoko je bila potrta, ko je videla, kako ji zaročenec pred očmi razpada na kose. Izprevidela je, da spričo tega razkroje-valnega procesa ne bo mogel več dolgo obstajati. Pa mu na noben način ni mogla pomagati. Toda zatrla je v sebi ves odpor in se skušala sprijazniti z nenaravnimi pripetljaji svojega ženina.
Zopet se je bližal dan poroke in spet se je zaročencu pripetila nesreča: Caruthers je nevarno obolel in oslepel na enem očesu. Nevestini sorodniki so menili sedaj, da je bila že storila več, kot je po vsej pameti mogoče zahtevati od nje, in so jo silili, da naj takoj razdre zaroko. Toda Avrelija jim je po kratkem obotavljanju odločno in velikodušno odgovorila, da je zadevo dobro premislila in da ni mogla najti ničesar, kar bi obremenilo Breckinridgea.
Tako je spet odgodila dan zakonske zveze in medtem si je žejuji zlomil S»
um
lanimiwostio
Splošna paraliza ^ ozdravljiva.
Dtaajski profesor Scripture javlja, <2a le ponovno ozdravil splošni mrtvo-ad na osnovi paludizma ali močvirne mrzlice. 2e 1. 1887. je Wagner-Jauregg opazil, da pred napadi splošne mrtvič-nosti nastopajo mrzlični neredi, kakor pri legarju in paludizmu. Bolnikom je radi tega vzbrizgal staro Kochovo tu-berkulino in jim podaljšal življenje za polovico poprečne starosti. Nato je združil tuberkulinsko metodo z uporabo živega srebra in potlej še salvarsa-na. Pri kakih 50 pacientih se je zabeležilo zboljšanje, pri nekaterih okrevanje. Od 86 takih slučajev je 1. 1920 A. Pilez dosegel 23 ozravljen, tako da so prizadeti mogli zopet na delo. Posameznikom se je bolezen povrnila.
Po poskusih s tifičnim cepljenjem 1. [1917. je Wagner Jauregg inokuliral splošnim ohromelcem s trodnevno groznico, ki ni huda in se da premagati s kininom. Na stotine mrtvičnih so lečili doslej na Dunaju po tem načinu. Inkubacija traja dva tedna po vbrizganju paludičnih plasmazen. Po 8. ali 10. pojavih mrzlice, ki jo spremljata trepetanje in značilno potenje, se da kinina, nato večkrat neosalvarsana. Lani je profesor Scripture dosegel 102 popolni izlečenji pri 202 slučajih.
I@p@f
Nekoč sem potrkal pri znani gospe, ki ml je prišla sama odpirat, do brade tesno zavita v haljo dopetačo. »Oprostite, nisem oblečena,« me je prosila za malce potrpljenja. Čez čas se je vrnila v prosojnih koprenah, z oprsnikom brez rokavov, tako da je zdaj pa zdaj zablestel kodrasti puh, katerega je pokojni Tavčar obsojal pri Pastuškinovi-Gon-courtovi »Elizi«, in z globoko izrezanim ogrljem. No, sedaj pa vedi, kdaj je ženska »oblečena«!
Tega očividno tudi ne ve dušni pastir v Meudonu tik Pariza, kjer je svoje dni župnikoval bujni Rabelais. Čujte, kako je grmel te dni zoper nagec v cerkvi: »Po strogih propisih najsvetejšega očeta papeža in prečastitega vladike in po še strožjih navodilih krščanske spodobnosti, se gospe in gospodične opozarjajo:
Da ne smejo drugače vstopiti v božji hram kakor popolnoma oblečene; nikakor pa z razgaljenim vratom in goloroke.
Za božji čas, ogrnite si plašček, ljube dame!
Ako vam je vroče, se je bolje nekoliko potiti na zemlji nego cvreti se v vicah... in spraviti še koga drugega tjakaj.«
Propoved je hkrati kanonična in skrbljiva. Kajti v cerkvah je splošno hladovina in vnetica sapnika preži okoli stebrov na nezaščitene prsi. Ni sama krepost na prevesici, tudi zdravje utegne trpeti. Toda čemu nasvetovati haljico. Prečastiti bi se moral malo razgledati pri šiviljah in uspel bi, če bi delal reklamo za kako modno odelo.
— Za ostrigarje. Že več let se poudarja pomen, ki ga utegnejo imeti ostrige v etiologije (povzročevanju) ti-foidne mrzlice ali mačuha. Zato je pristojno francosko ministrstvo izdelalo nov odlok, ki ureja zdravstveno proizvodnjo, prevoz in prodajo ostrig.
Ctote ©npsii?.
Nedavno umrli mož je imel tako naglo srečo kakor nepričakovan mrk: minister, predsednik zbornice, zopet ministrski predsednik je bil v 6 letih; pustil pa je spomin na zgodovinsko krilatico. Anarhist Vaillant je z gledalske tribune vrgel bombo v skupščino. Strašanska vreva in zmeda. Dupuy, ki je predsedoval seji, je zaklical: — Gospoda, seja se nadaljuje.
Toda miru ni bilo mogoče vzpostaviti. Vse se je gnetlo krog abbeja Le-mira, ki ga je bil zadel drobec bombe. Zato je Dupuy čez 2 minuti zaključil zborovanje. Redarstvena preiskava je trajala več ur. Med tem ni smel nihče oditi razen ranjencev, med katerimi je bil tudi hudodelec Vaillant. Izza tega atentata je uvedena poplašna služba: glavni tajnik pritisne na gumb in vsi izhodi iz parlamenta se zapro. Ali še nobene prilike ni bilo potlej, da bi bil zvonec deloval. — Ko je bivši republični predsednik Feliks Faure umiral, je bil navzoč tudi Ch. Dupuy. Bolnikova hčerka Lucija ga je prosila, naj bi poslal po duhovna za njenega očeta. Dupuy je naročil najurnejšega stražnika in mu velel: »Sedite na kolo, peljite se v ulico Ville l’Eveque k župniku cerkve Madeleine in privedite s seboj vikarja, ki ima službo. Ako pa spotoma srečate kakega drugega svečenika, naj pa kar on pride z vami, ne da bi še naprej iskali.«
Redar je zajahal svoj bicikelj in na sto korakov že naletel na mašnika. Dobesedno je skočil nadenj, rekoč: »Pojdite z mano v Elysee. prezident vas hoče«. Ubogi »žrec« ni dobro razumel misleč, da gre za samovoljen zapor, se je otepal, ugovarjal, vendar pa je moral naprej, kajti policaj ga je čvrsto vlekel za sabo. V Elyseeju je spoznal položaj. Vstopil je. v sobo, pokleknil ob po-telji in pričel moliti.
»Ampak ves čas, ko je žebral svoje molitvice — je pripovedoval pokojni Dupuy — se je plaho oziral okoli sebe po sobani, kakor da si hoče dobro vtisniti v spomin ves ta prizor in se zagotoviti, če ni morda postal žrtev kake prikazni, fantasmagonije.«
Miška, koristna
Duhovit industrijalce v angleškem mestecu Keikeldey uporablja miši v predilnici. Živalce se denejo v gibalni stroi in s svojim premikanjem gonijo nekakšno kolo. Vsak dan naredi špič-moh ali voluharica 10—11 angleških milj in sprede okoli sto niti bombaža. Hrana, t. j. ovsena moka, stane letno kvečjemu 6 pene (60 centimov ali 3 Din 50 par). Nasprotno pa zasluži miš do 7 šilingov (47 dinarjev). Ako odbijemo strošek za živež in 1 šiling za popravilo stroja .ostane na vsako tlačanko na leto 5 šilingov čistega dobička. Ste li čuli o tvorničarju, ki je najel hišo, kjer je nastanil 1000 kolesc in istotoliko če-tveronožnih delavk repatic? Čez leto in dan je prigospodaril 2500 liver, to je nad 3 milijone dinarjev... Učinki so kaj mikavni. Mogoče bi se »zarada« podeseterila, ko bi se posrečilo dobiti belih miši. Ljubi bravec, pojdi in tudi ti tako stori!
Pa ii@assr@pair@3
Precej pozabljen in skoro siromašen je preminul ta državni pravdnik, ki je toliko slovel ob času boulangisma: voj-. ni minister Boulanger, ki si je 1. 1891 v Bruslju pognal kroglo v glavo, je vodil monarhistično zaroto (gl. Anatol France, Pingvinski otok). Zoper tega generala kakor njegove sokrivce (n. pr. Henri Rochefort, grof Dillon) se je odlikoval Beaurepaire kot obtožitelj. Zato ga je Rochefort obkladal s pikrimi psovkami ter ga je nazival samo »le O. de Beaurepaire«, kar zveni kot zadnjica iz čedne luknje. List »Intransigeant« je dve leti prožil puščice v neustrašenega jurista, ki je vodil tudi Dreyfusovo zadevo. Junaštvo je pokazal tudi v nastopu drznega anarhista Ravachola: porota mu je priznala olajševalne okolnosti iz strahu pred nasilnežem, morda tudi iz usmiljenja, ki ga je znal izzvati izvrstni zagovornik Lagasse.
Beaurepaire je v mladosti napisal dvanajstorico romanov, ki jih je podpi-saval nekaj s plemiškim psevdonimom Jules de Glouvet, nekaj pa z bolj vsakdanjim, a ženskim imenom Lucie Her-pin. Zato ga je Rochefort včasi za spremembo klical »la fille Herpin« (vlačuga Herpinka). Kritik Jules Lemaitre mu je posvetil razpravo v enem prvih zvezkov svoje zbirke »Les Contemporaius«, ki se je mnogo čital, dočim Beturepaira nihče več v roke ne jemlje, ker so to romani osladni, še veliko bolj nego Sar-deaujevi in FeuilletovL	. D.
wlnsisl bratec»
Štefan Pijaniga, ki je povabil precej spirituozi, je bil duhovit šaljivec. Kadar je zjutraj začel delati čast paljenki, je vselej prijazno nagovoril prvo Šilce: »Dobro se kam postavi, pa boš videl procesijo.« Ali si je dobro mesto izbral uvodni brinjevec? Ne vem. Vem pa, da je bila procesija dolga.
Štefan si je bil prisvojil mnenje, ki ga je nekje izrazil naš slatinski starček, Josip Stritar, da namreč duša prebiva v želodcu. Kadar je v hudi pripeki imel žolti lonček z belim pokrovcem pred seboj, je viteški opozoril: »Duša, beži, ploha pride!« ter izlil vso merico piva v razbeljeno grlo.
Nekoč ga je slučaj usode prinesel na Koroško. Ker je bil gladen, je stopil v nizko krčmo in vprašal, če imajo kaj za pod zob. »Ble’ e lahko dobite,« mu odvrne debela krčmarica. Ko je doznal, da so »bleki« isto kot vampi ali drobovina, si jih je pač naročil in jih polagoma spravil pod streho. Teda-jci se v prešernem samozadovoljstvu razkorači gostilničarka pred njim, upre pesti v bok in ga ljubeznivo pobara: »’A’o so se vam dopadli naši blek?« — »Prav dobri so bili, mamica! Če hočete, da bodo še boljši, denite drugikrat ble’e posebej, dre’e pa posebej!«
— Tudi rekord. Ekspresu med Saint-Louisom in Novim Yorkom se je pripetila cela vrsta nezgod. Na nekem prehodišču je vlak najprej trčil ob avtomobil s 4 osebami in vse ubil. Na daljnji vožnji je pospešil brzino, da bi izravnal zamudo. Toda na drugem takem križišču je zopet zadel na voz samokret, kjer je sedelo dvoje moških, pet žensk in dvoje otrok: vsi so obležali mrtvi. Tretja nesreča se je primerila na postaji, ko je brzec odhajal: Kolesje je zmlelo moškega, dočim so staro neumnico, ki je hotela čez tir, še pravočasno zadržali.
.....	, MEKA.
Blizu Versaillesa leži precej zapuščeno groblje, nazvano Gonarda, ki je samo tedaj malce oživelo, kadar so prinesli mrtveca. Zadnje čase pa je podoba, kakor da se hoče tu razviti nekaka božja pot. Vsak dan se pojavi kak izletnik, osobito ženske, pred grobom pod smreko. V gomili je zasajen križ z napisom: Henri-Desire. Tu je pokopan Landru, mož z 11 zaročnicami. Z njim je legla pod rušo tajna, ki se utegne sčasoma izpremeniti v zlato legendo. Mohamedov grob sicer privlači več romarjev, a tudi Landrueva Meka je privabila v enem letu znatno število radovednežev in radoglednežev. Množice pač nikoli ne izgube veselja do fantastičnih zgodbic in skoro vselej po versko časti ljudožrce in vampirje. In Landru spada tudi med nje.
KJE JE OUEMENEUR."
Moro-Giafferri, znameniti odvetnik iz Korsike, je lani zagovarjal Landru-ja, ki je spravil 11 boljših polovic, tja, kjer ni muh. Letos preiskuje znano zadevo, pri kateri je g. Quemeneur neznano kam izginil. Te dni je vnovič izpraševal svojega ščitenca Sezneca. Potem so ga njegovi stanovski tovariši na dolgo in široko gnjavili s svojo radovednostjo, češ, kedaj se bo našel Quemeneur. Duhoviti zagovornik pa potegne za rokav najbolj nestrpne radoznalce v ozek krog in reče jako res-, no:
— Zdaj pa že vem, kje je Quemeneur.
— Kje pa?
In Moro-Giafferri se skloni k enemu svojih drugov in mu zaupno pošepeta na uho:
Z Laudrijevimi ženkami kroka.
ŽENE POSTAJAJO HIJENE.
Tako je vzkliknil prerok pesnik in ameriški listi potrjujejo to trditev, pišoč o dvajsetletni Newyorcanki, ki se je pravkar vpisala med »prostovoljce prohibionistične lige«. Miss Isahella Premm preža slednjo noč na tihotapce z alkoholom (footlaggers). Ako nanese, bo človekoljubna gospodična seveda streljala. Nima li prav francoska rečenica, ki pravi »Vodopivci so hudobni«? Izza Cassija, treznega, suhega in bledega moža, ki mu Caesar ni nič kaj zaupal, pa do sodobnih političnih atentatorjev — se zdi — so vsi fanatiki asketi: groza jih je vina, veseli pa jih kri. Miss Premmova je taka opasna prena-petnica, ker jo mržnja do pijače dela besno kakor nekatero mačko pomanjkanje ljubezni. Ubijala bo, da ne bi Whiskey ubijal. Vendar pa menim, da bi premnogi Yankee rajši utonil v sodu malvazije, nego da bi ga samokres poslal v krtovo deželo. Naš narod pravi: Vodo pije žaba v luži, ki si drugega ne služi. Voda še za v čevelj ni dobra, itd. Veste li, zakaj pomeni ponekod »kamela« bedaka? Ker velblod čezmerno črepa čisto H2 O.
GALANTNA IZPRAŠEVALNA KOMISIJA.
V Reimsu, mučeniškem mestu, ki je malce popravljeno, se vrše izkušnje zopet kakor pred svetovnim pokoljem. Letos se je prijavilo 32 kandidatov k višjemu tečajnemu izpitu. Izdelalo jih je pa zgolj osem. Ali med zrelimi maturanti so bila sama dekleta! Nobeden moški ni dobil dragocenega pergamenta, ki otvarja pot v akademske poklice.
To je bil žalosten dan za ubogo dekle, ko je videla, kako so zdravniki resnih obrazov odnesli vrečo, katere "uporabo je že od prejšnjih slučajev dobro poznala, in njeno srce ji je odkrilo grenko resnico, da je že spet izgubila en del svojega nesrečnega zaročenca.
Pa se je kljub temu spet zaročila in določila poročni dan.
Toda malo pred poroko se je zgp-dila zopet nesreča. Tisto leto so Indijanci skalpirali samo enega moža in ta mož je bil ravno Williamson Breckin-ridge Caruthers iz New Jerseya. Veselega srca je bil hitel domov, pa je izgubil za vedno lase in v tej trpki uri bi bil skoro preklel to nemilostno milost, da mn ni vzela kar celo glavo.
Tedaj Avrelija že sama ni več vedela, kaj naj stori. Še vedno ljubi svojega ženina od vsega srca, piše mu iz-krena, topla pisma, toda njeni starši odločno nasprotujejo taki brezsmiselni zvezi, ko vendar ženin povrhu ni niti bogat ampak popolnoma vsakega dela nezmožen, Avrelija pa tudi nima denarja nič odveč. »Kaj mi je torej storiti?«, me sprašuje vsa potrta obupana, preplašena in uničena.
To-le je pač kočljivo vprašanje, ki zadeva življensko srečo žene in približno dveh tretjin moža in zdi se mi, da bi si naprtil preveliko odgovornost, če bi zadevo razsodil. Kako bi bilo, če bi poskusili moža spet zložiti? Ce bi imela Avrelija potrebna sredstva, da bi kupila pokvečenemu zaročencu lesene ude, stekleno oko in primerno barovko, bi le-ta takoj napravil boljši utis. In pojem bi mu lahko dovolila 90 dni dopu-
sta. Ce bi si v tem času ne polomil vratu ali ne izgubil cele glave, bi ga brez skrbi lahko poročila. Po mojem skromnem mnenju bi pri takem ponašanju Avrelija ne mogla mnogo izgubiti. Če bo ženin še nadalje ob vsaki priliki tako silil v neizprosno pogubo, ga- bo že takoj prvi eksperiment gotovo popolnoma uničil in potem bo Avrelija, poročena ali samska, tudi končno rešena. Če bi bila v tem slučaju že poročena, bi leseni udi in kar ima še drugih podobnih vrednosti prešli v vdovino last in potem bi žalovala kvečjemu lahko še za izgubljenim ulomkom plemenitega a nesrečnega moža, ki je očitoval prav nenavadna nagnenja. Le poskusite, Marija. Preudaril sem zadevo trezno in mislim, da je to pač edini izhod za vas. Dobro bi bi! seveda storO Caruthers, če bi bil začel pri vratu in najprej tega zlomil, ker pa je ubral drugo pot in z odločitvijo tako dolgo odlaša, mislim, da ga pri tem početju nikakor ne smemo ovirati. Zatorej počakajmo!!	P. K-n.
Znatnega plačila ni upali, razen če bi se Nemčiji vsilila uprava Dolga, kakor se je Turčiji ter Egiptu. Ustanoviti se v samem Berlinu, razbiti stroj za nakaznice, ki poraja trilijone papirnih mark, dobiti v roke produktivna zastavila — carine in državne rudnike n. pr. — to bi bila edina započetba, ki bi dajala overovljene rezultate in bi nam^ omogočila, da se odstranimo iz Poruhrja.
(De Roux, Revue critique des iđees et des livres.)
Poslednja želja.
Dragi prijatelj, moj zvesti Šolobar-da! Dolgo sem premišljeval, predno sem se odločil, kako in kaj. Nazadnje se mi je le utrdila vera v Tebe, ki si mi bil zvest pajdaš, odkar se poznava. Da ne bo preveč ovinkov, Ti povem naravnost in prav na kratko, kako je z menoj. Poslušaj!
Ker je tako odločila božja volja in mojega življenja senčna stran, ter mojih dni pregrenka polovica, se pravi: zakonska moja žena, sem sklenil prenehati z uporom in reči vedno:	da in
amen! — naj pride pač, kar hoče. Pod silo teh moči sem torej sklenil, da zvežem stare cunje svojega življenja, pokažem svetu in jarmu svojega zakona fige, ter se preselim v krtovo deželo. Ker pa ne maram, da bi se na mojem grobu pasli z žulji in s tem, kar sem kdaj prigaral, Ti tu sporočam svojo zadnjo voljo, ki jo sporoči jarmu mojega zakona, da mu tako vsaj malo zagreniš veselja, ki mu ga napravi »tužna« vest o moji smrti.
Moj testament,
1.	Nič nisem bil, ko sem na svet prilezel, nič nisem zdaj, ko zopet lezem vanj. Zato gre vse v nič, kar sem kdaj prigaral.
2.	Najboljši, najzvestejši moj prijatelj mi je bil vse žive dni moj Milan Šolobarda. Naj si ne misli, da sem ob smrtni uri pozabil nanj! V dokaz, kako mu vedno vračam zvestobo za zvestobo, naj on dobi za menoj tale delež: Vsi nepokriti računi po hotelih, kavar-
nah, gostilnah in beznicah, kar se jih kje glasi na moje ime, naj bodo odslej izključno le njegova last. Ako bi se jih branil, naj ga oblast prisili, da sprejme dedščino. Pojedel in popil je vedno večji del, zato sem mu pravičen.
3.	Zakona mojega bridkost, se pravi: moja žena, naj ne dobi po meni prav ničesar. Dovolj naj bo za njo, da grem s sveta in ji tako prihranim vse skrbi, ki mi je ž njimi krajšala življenje. Kar je denarja, naj ga dobe veseli vinski bratje, pa samo taki, ki niso nikdar pili še z menoj. Knjige naj bodo delež slepcev, klavir naj bo last gluhonemih, opravo in vse drugo pa zapuščam nunam. Izbran pa mora biti kak prav poseben oster red; kjer so redovnice temeljito zaprte in ni nevarnosti, da bi kdaj premotile kakega moškega. Zakaj vse to, Vam lahko pojasni moja žena, pa mi gotovo daste prav.
5. Da ne pozabim še prijatelja Andreja Šleve. On je bil desna roka moje žene. Vse, kar je mogel skovati zlega zoper mene, ji je gotovo nesel na uho. No, jaz mu vse odpuščam v dedščino in last svojega grenkega zakona, (jarem, ženo, ki bo zdaj kmalu vdova. On, je bil desna njena roka, zdaj pai naj bo njen oblateni podnožnik, kot sem bil jaz. Vem, da se bo še zlodeju v peklu smilil, a moji — oziroma tedaj njegovi ženi se ne bo. Jaz pa mu vračam le zvestobo za zvestobo.
Tako je torej vse lepo zdaj v redu in lahko voščim vsem skupaj lahko noč.
— Slano plačan/ Kinernafografsk! veščak Rudolf Valentino se je pritoževal pariškim novinarjem, kako so zastopniki »sedme umetnosti« nezadostno plačani. Vendar pa si je mladi strokovnjak na svojem pohodu skozi Anglijo nabavil v Londonu kar osemdeset kostumov, v Parizu pa še namerava znatno izpopolniti svojo opravo kakor tudi nakupiti več oblek za svojo prelestno soprogo Matašo Rambovo. Kako pa so bili njega dni plačani takšni odličnjaki? Francoski dramski igralec in obenem skladatelj, Gilbert Louis Duprez, ki ie imel okoli 1835—1850 velik uspeh pri občinstvu, pripoveduje v svojih spominih, da je svojo najboljšo pogodbo sklenil z italijanskim impresarijem Lanari-jem: za tri leta po 30.000 frankov na leto zase in za svojo ženo. Današnja kinematografska dvojica bi sprejela tako ponudbo jedva za teden dni!
— La Duše. Ako pride, kakor se govori, slavna, Italijanka letos igrat v Pariz, bo krožilo nešteto zgodbic o nji» Navesti vam hočem eno, malo znano, o njenem krstu. Dušica se je rodila na železnici od staršev glumačev. Ko so jo nesli še čisto majčkeno v cerkev, da bi prejela prvi zakrament, so jo po šegi zaprli v kristalno skrinjico. Bilo je leta 1859. Avstrijski vojak, videč mimoidoči sprevod, je menil, da vozijo mrlička in je izkazal čast. Otročičev oče pa, ves blažen zbog vojnikovega dejanja, se je oglasil: »Njena bodočnost me ne skrbi.«
In Alessandro Duše se ni uštel.
— Ni pozabil. Ameriški topničar Slator Washbum je bil 1. 1918 pri 26. diviziji 101. poljske artiljerije, baterije C, ki je stala pri Apremoutu na griču Saint-Julien. Washbum, stanujoč v Worcestru (Massachussetts), ne dovoli prenarejati hriba, s katerim so spojeni najpretJesljivejši spomini njegovega živ- ! ljenja. Zato je kupil to brdo, ki bo poslej ostalo »nedotaknjeno in neoskrunjeno«. Skrivališča in jame se bodo pobožno vzdrževale. Da se rovi, podkopi in zakoni, zlasti pa stojišče bitnice C., ne podsujejo in zamaše, se tam nastani hišnik čuvar. »V Worcestru je nekaj doslnžencev 26. divizije — pravi Wash-biun — ki bodo, ako pridejo na Francosko študirat ali počivat, obiskali holm in z veseljem ugotovili, da je še tak* kakor so ga ostavili.« Pač redka je taka prijateljska zvestoba!
— Bežimo, polip! Tako smo včasi nespoštljivo zakričali mladi zlikovci, ■ kadar nas je pri tepežu zagledalo oko postave. Tu pa ne gre za dvonožca, temveč za mnogonožca, živečega v morju. Letoviščarji so nedavno na nor* mandskem obrežju (Courseulles) lovih ribe; na veliko presenečenje pa so se jim ujeli jastogi ali morski raki. 5e bol! pa so se kopališčniki začudili, ko se jh11 je usula pred noge cela jata teh desete-ronogih in dolgorepih kleščarjev, bežečih pred vršelom polipov ali hobotnic, v nekaj urah se jim je nabralo 90 lupinarjev. Pa tudi neprevidne hobotnice so se drznile na obalo in so takisto izdatno pomnožile plen.
— La Garconne. Prosluli roman Viktorja Marguerita, ki se je že toliko pisalo o njem, je prišel na film. Ali lTa^‘ coska cenzura ga je zabranila, češ, d3 je v jedru nezdrav.
LAHKA POMOČ.
Slikarica: »To je čudno, razstavila sem 30 podob v sijajnih okvirih, a se nihče ni ničesar kupil.«
Modelka: »Tak poskusite brez podob.«
i—.......	... i	ign
SKROMNI KARDINAL.
Papež Pij XI. mora visoko ceniti talent francoskega poslanika Jonnasta. kateri ga je pred izvolitvijo pozdravil kot svetega očeta. Dva dni pred zatvo-ritvijo konklava je Jonnast sprejemal visoko duhovščino. Ko so priglasili sto-žernika Rattija, mu je poslanik dejal-»Preverjen sem, da se Vaša Prevzviš®' nost vrača za dlje časa v Večno mesto. Veseli me, da pozdravim tu velikega prelata, katerega tolikere zaslug® označujejo za sedež svetega Petra-* Milanski nadškof se ni zdrznil ob te-prerokbi. Vendar pa se je na vse strau1 opravičeval:	»Popolnoma nevredeu
sem želj Vaše Ekscelence ... Bog var1’! moje uboge rame pretežkega breme1)3' Nikdar in nikoli nisem nato mislil. lim edino na pretrgan posel, ki me 2ak_ doma na mizi, in kupil sem si vozovnico za sem in nazaj.«
Med tem pa se je nabralo še veS sobesednikov in pomenek se je sukal bližnji zbornici za izvolitev	^
peža. Nekdo je omenil članek katohs _
ga dnevnika, ki je z neprikrito vne branil kandidaturo kardinala »Njegovo Prevzvišenost mila”5* ?a nadvladiko predstavljajo kot uacei . levičarske stranke ,kot bodočega P tičnega in socijalnega papeža.« ,
»Kako? Kdo pravi to? je vzkUknu stožernik Ratti z nepričakovano nostjo. »To se mora takoj ustavi je povsem nepremišljeno.«	^
Podpirajte
Jugoslovansko Matltf?s
Veda in rastlina.
iVsaka rastlina je sestavljena (kot s^sako živo bitje sploh) iz brezštevilnih Posameznih celic, katerih vsaka je Pfavzaprav individuum zase — a le ob ogromni družbi tvori posamezne orga-novemu višjemu bitju — rastlini. Prvo za nas aktualno vprašanje je: Kako prehaja voda v celico: Privlačnost, da pride voda v celico, leži v raz-“Oni koncentraciji snovi v celici in vo-ki to celico obdaja. Recimo, da se j^kaja v celici raztopljen 1% — slad-70r- V tem slučaju je koncentracija vo-06 okoli celice veliko večja, kot v njej ^oii. Med posameznim delci sladkorja !e prostor, voda prihaja skozi celi-CI,o kožico v celico toliko časa, da so Posamezni molekuli sladkorja popolnoma odločeni od vode. Koncentracija vo-Postane znotraj in zunaj celice ena-ka. Niso pa še iste razmere v sosednji vi^'i celici. Zato se ta proces ponavlja Vedno naprej, vedno više. Zovemo ga rastlinski tlak.
Rastline na suhem morajo prevze-Ptoti vso vodo iz spodnjega dela, iz k°renin. V glinasti zemlji, kjer se na-oore dosti vode — so koreninice ž njo dovolj preskrbljene, a drugo je v pe-š^eni zemlji. Vsled tega imajo rastlne v- Peščeni zemlji zelo dolge korenine.
Enoletna klica bora meri n. pr. 11.938 mm, a ista klica jelke je dolga samo 992 ram. V humoznih tleh (črnica) je voda tudi še ob suši navzoča potom adhezije.*
Delo pri vpitju vode izvršavajo koreninice, oziroma celice na koreninah same — le pri vodnih rastlinah se to vrši po celi rastlinski površini. Pustinjske rastline sprejemajo kot vodo večinoma jutranjo roso. V ta namen imajo listi prirejene posebne žlebiče, po katerih zdrči kapljica v listno pazduho in odtod skozi posebne odprtinice v steblo. Rastlina je potem še polna izrastkov (kosmatin), ki branijo solncu direkten pristop, da ne izhlapi preveč vode. Isto opazujemo tudi pri naših alpskih cvetkah. V peščeni, skalni zemlji morajo izkoristiti vsako kapljico vode. Da ne izhlapijo preveč, so tudi poraščene s kosmatinicami. Klasičen vzgled v tem oziru je naša planika (očnica). Ta potrebuje zelo majhne količine vode za svoj obstoj, (če hočemo ohraniti utrgano planiko dalj časa svežo, ne devljimo jo v vodo, temveč v malce vlažno humozno zemljo, pomešano z drobnim apnenčevim peskom.) Zato mora biti planka tem močneje zavarovana pred solnčnimi žarki, pred izhlapevanjem, in odtod kosmatine. Seveda
* Sprijemnost.
opLdmo to tudi pri drugih zastopnikih alpske cvetane, n. pr. pri skalni lepotici, planinskem jegliču itd. Vsi ti so poraščeni z večjimi ah manjšimi kosma-tinami.
Pri odrezani rastlini bi morali biti dani vsi elementi, ki bi pomagali dviganju vode. Samo tlak korenine je izgubljen. Zakaj toraj odrezana rastlina ne eksistira tako dolgo, kot rastlina s korenino? V momentu, ko uide voda v steblo, uidejo tudi bakteriji iz vode in te mikroskopično male luknjice na ste-blovem odrezu se zamaše —voda ne more več v tisti meri v steblo. Ker voda ne more notri, rastlina pa izhlapeva vseeno naprej, rastlina uvene in pogine. Kako bi se torej te odrezane rastline vseeno dalj ohranile? Predvsem moramo preprečiti, da se luknjice ne zamaše. Najprvo moramo bakterijam preprečiti pot do luknjic. V vodo damo zdrobljenega oglja. Oglje filtrira bakterije, da nimajo vstopa v rastlino. Druga ovira je takozvan preosnovni tok navzdol, ko izhajajo različne sladkorne raztopine v vodo — odkoder prodirajo zopet z vodo navzgor in zamašijo odprtinice. Da izločimo to oviro, odlupimo kožico od stebla. Raztopinam, ki so prihajale v vodo prav tik ob kožici, je za vedno zaprta pot. Eksperimentalno so dognali, da prehaja v
rastlino brez te kožice 2—3 krat več vode, nego sicer.
Največji del vode, ki pride v rastlino, pa se potom transpiracije** zgubi. Botanik Nobel je določeval transpiracijo breze. Breza s 300.000 listi trans-pirira približno 60.000 litrov vode na leto. Haberlandt je isto računal na bukvi, ki transpirira letno do 9000 litrov vode — a zelo malo izdihajo (izmed dreves) naši pritlikavi borovci. Transpiraciji služijo odprtinice, ki merijo navadno 902—903 mm.
Dasi je prevelika transpiracija v enem slučaju škodljiva, je vendar na drugi plati dobrodošla, da se voda v takozvanih »vodovodnih« celicah tem hitreje pomika.
Celi pritisk, pod katerim izstopa voda iz poreze, ne presega dveh atmosfer (eksperimentalno dognano!). A s pritiskom 2 at je po fizikalnih zakonih ■mogoče dvigniti vodo le do 20 cm. — Kako je torej mogoče, da dobivajo naša drevesa vodo v take višine? Mnogo pomaga transpiracija, potem pa tudi dejstvo, da tlak ne nastaja samo v koreninah, temveč v steblu samem in celo v cvetu.
Na travniku opazimo včasi, da je nizka trava polna velikih vodenih kap-
** Izhlapevanje, izdihavanje.
Ijic. Prvi hip bi dejali: »rosa je padla«. Vendar temu ni tako. Če to posamezno kapljico odstranimo previdno s pivnikom, nastane nova kapljica. To toraj ni vse rosa, temveč pojav tlaka, ki iztiska vodo na prosto. V hlape se pa voda vsled tega ne more izpremeniti, ker je slučajno zrak v okolici tedaj prena-sičen z vodenimi hlapi. Ta pojav imenujemo v znanstveni botaniki gutači j o in je v planinah navadno poslanka bližajočega se slabega vremena.
D. B-
— Grozni kinematograf. Zdi se, da
se kino ne bo zlepa udomačil na Novih liebridih. Na Sveti Kildi, najbolj oddaljenem ostrovu tega otočja, je preplašil vse prebivalstvo, ki pa je med vojno prenašalo bombardiranje nemških podmornic. A kinematografske projekcije so spravile domačine iz tečajev. Prvi film, ki je predočeval konec nogometne igre, je vzbudil veselost pri mladini, dočim so odrasli ostali neobčutni in kot otrpli. Drugi film, predstavljajoč ulico v Glas-gowu, jih je pustil povsem mirne in ravnodušne. Pri Petjem pa se je kazala lokomotiva v polnem diru: nastala je panika, otroci so tulili od strahu, v trenutku je bila dvorana prazna.
^doiond et Inles de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
„ '(Nadaljevanje.)
IV teku sedmih let, katere je tu prebil, je pri-ob eni uri. Dež, mraz, utrujenost, bolezen, .!? ie ni moglo zadržati. V govorilnici in na dvorišču so si jo druge matere kazale. Deček jo je po-hmil, vzel slaščice, ki mu jih je prinesla in rekel, a mora končati nalogo ter hitel proč k igri. To je nateri zadostovalo. Videla ga je, in dobro se mu ^ godilo. Neprestano je mislila na njegovo zdravje. £avijala ga je v flanel. O počitnicah ga je pitala mesom, z govejimi ledvenimi pečenkami in mu Izlivala ves krvavi sok, da postane velik in močan. Kupila mu je malo preprogo, da ne bi sedel na Pretrdih šolskih klopeh. Šola je imela sobe za goruće: njegovo je opremila kot moško sobo. Ko ^ bil dvanajst let star, je imel toaletno omaro iz Pmisandrovega lesa.
Deček je postal mladenič in mladenič je prišel z sole in strast gospe Mauperin je samo še bolj obnal’ vr^a> Kako je velik, kako se njegovo Ni micme spreminja in kako mu poganja brada, vala f a n? račune dobaviteljev, ki jih je plače-ni ’ (smveč samo čudila se je načinu, kako se je >V uSm	obuval in kake klobuke je nosil.
na°KPSU tega, kar je ljubil, v razkošnosti njegovih vad, v njegovem obnašanju in življenju je bila eganca, pred katero se je klanjala z začudenjem m oduševljenjem, kot da ne bi bila njen vir in pla-Služabnik njenega sina ni bil za njo popol-P°ma služabnik. Konj njenega sina ni bil za njo Samo konj: bil je konj njenega sina. Če je odhajal. ?e le dala obvestiti, da ga vidi z zadovoljstvom, ^ko vstopi v voz in se odpelje.
L Vsak dan je bila bolj navdušena zanj. Bila je zabave, brez duševnega dela, čitala tudi ni, li^a*a Se 36 p°leg soproga, ki ji ni bil prinesel Ubezni in pri katerem je čutila, da se je zapiral ^eč proč od nje v študijah, v politiki in trgovskih adevah, ob svoji strani je imela hčerko, kateri ni posvetila vsega svojega srca, in tako je Sr_Pniič dala vse svoje življenje Henriju, njegovi ui in bodočnosti.
Tjlu njena edina misel, misel vseh ur dneva in .is bila, poročiti tega oboževanega sina, mu mtj dobro nevesto, dovolj bogato in lepo. S tako
poroko se je mislila maščevati in poplačati žalost in temo svojega životarenja, štedenja in samote, vsega pomanjkanja v lastnem zakonu.
— Ali veste, koliko je star vaš sin, gospod Mauperin? je nadaljevala pogovor.
— Henri! da, draga moja, Henri mora imeti.., Rojen je 1826., kaj ne da?
— O, ta je pa lepa, da oče še sprašuje... da, 1826., 12. julija 1826.
— Torej ima devetindvajset let... Glej, res je, devetindvajset let.
— In vi ostanete tu s prekrižanimi rokami? Vi se ne brigate več za njegovo bodočnost! Vi pravite: Res je, ima devetindvajset let, kar takole, čisto mirno. Vsak drugi bi se vznemirjal, bi iskal... Henri ni kot njegova sestra; poročiti se hoče... Ali ste sploh kdaj mislili na to, da mu poiščete nevesto, ženo? Nič manj kot pruski kralj! Ravno tako kot za vašo starejšo hčerko... Vprašam vas malo, kaj ste storili, da se poroči. Če najde, ali ne najde, človek bi menjl, da vam je bilo to vseeno. Kako sem vas morala priganjati, da ste sploh kaj storili. O, vi si lahko umijete roke nad tem zakonom: sreče vaše hčerke nikakor nimate vi na vesti!... Kaj ne da, brez mene bi bili morda našli zeta kot je g. Davarante... ki obožuje Henrietio... in tako olikanega moža!... vzor soproga.
In gospa Mauperin je upihnila svečo, zlezla v posteljo poleg soproga in se obrnila proč, z nosom v zid.
. — Da, je nadaljevala in se stegnila pod odejo — vzor. Če mislite, da bi mnogo zetov imelo toliko paznosti napram nam, kot jih ima on... Vse poskuša, samo da nam dela prijetnosti. Kako ste včasih sitni, kar je tu, a on ne reče ničesar. In kako je postrežljiv... Zadnjič na primer je bilo treba popraviti preproge ...
— Oprosti, draga prijateljica, o čem govoriva? Povem vam, da bi danes zvečer rad tudi malo spal... Začeli ste s svojo hčerko, sedaj ste pri poglavju o popolnosti g. Davaranda... Poznam'to poglavje... Snovi je dovolj do jutri zjutraj... Čujte, želite, da se vaš sin poroči, kaj ne da? Tako je. Jaz sem čisto istih misli: poročiva ga torej.
— Jaz že vem, koliko morem na vas računati v tem oziru. Koliko si prizadevate in trudite!
— Oprosti, draga moja, delate mi krivico. Dovolj dokazov imate zadnjih štirinajst dni... Šel sem poslušat strašno dolgočasno opero, šel sem sladoled jest zvečer, kar se mi gabi... nato sem se moral pogovarjati o dežju in lepem vremenu s kmetavzom, ki kriči o doti svoje hčerke po vseh
bulvarjih... In vi pravite, da si nisem prizadeval... Vi si upate reči, da sem jo jaz polomil?... Ali je moja krivda, da je hotel ta gospod za svojo hčerko »lepega samca«, kakor se je izražal? Ali je to samo moja krivda, če najin sin nima mišic kot Herkul?
— Gospod Mauperin...
— Res je... slednjič je vse moja krivda, radi vas... Mislili bi, da sem egoist...
— O, moj Bog, kot vsi moški!
— Hvala zanje...
— Ne, to je v vašem značaju... ne sme se vam zameriti... Samo matere imajo take skrbi... Oj, če bi vi bili takšen kot sem jaz, če bi vam bilo vsak trenutek pred očmi to, kar se more zgoditi vsakemu mlademu možu... Vem, da je Henri pameten; toda kako lahko se človek veže... kakšna bedarija... kakšna hudobna ženska, vsak dan se vidijo take stvari... Jaz bi zblaznela! Čuj vendar, Mauperin, če bi skušali potipati gospo Ro-sieres, kaj?
Odgovora ni bilo. Gospa Mauperin se je udala v svojo usodo in obmolknila, se obrnila, skušala zaspati. A to se ji je šele posrečilo, ko se je zdanilo. ,
VI.
vraga, kam pa greš: je vprašal neko jutro gospod Mauperin svojo soprogo, ki si je oblačila pred ogledalom ogrinjalo iz črnih čipk.
— Kam grem? je dejala gospa Mauperin in si pritrdila ogrinjalo na ramo z eno iglo, med tem ko je drugo držala v ustih. — Ali mi padajo čipke pregloboko?... Povej vendar...
— Ne...
— Potegni malo.
~ Kako si lepa! je dejal g. Mauperin, stopil nazaj in gledal obleko svoje soproge, temno toaleto najstrožje elegance, ki je bila okusna, a resna.
— V Pariz grem.
— Kaj, v Pariz? Kaj pa imaš iskati v Parizu?
— Moj Bog, kako ste že dolgočasni s svojimi neprestanimi vprašanji, kam da grem in kaj bom delala!... Spet hočete vedeti, kaj ne da?
— Toda vprašam te Čisto prijazno.
— Prijatelj moj, spovedat se grem, je dejala gospa Mauperin in povesila oči.
G. Mauperin je na mestu obmolknil. Njegova žena je bila v prvih letih zakona pobožna kot one žene, ki hodijo vsako nedeljo k maši; pozneje je spremljala svoje otroke h krščanskemu nauku: to so bile vse cerkvene zahteve, ki jo je videl izpol-
njevati. Že deset let je čutil, kako je poleg njega brezbrižna kot on, na čisto naraven in nedolžen način. Ko je prešel prvi trenutek začudenja, je odprl usta, da bi ji kaj rekel; pogledal jo je, a molčal, nato se je ostro obrnil in odšel iz sobe, polglasno mrmrajoč melodijo, kateri so samo manjkale be^ sede in godba. —
Prišedši v lepo, svetlo hišo v ulici de la Ma-deleine, je gospa Mauperin šla v četrto nadstropje in pozvonila na skromnih vratih, ki so se nato odprla.
— Gospod abbč Blampoix?
— Tukaj, milostiva, je dejal služabnik z belgijskim naglasom. Imel je črno livrejo in ponižen pogled in se globoko klanjal. Vedel je gospo Mauperin skozi predsobo, ki je sladko dišala, nato skozi jedilnico, polno solnca, kjer je bila miza pogrnjena za eno osebo in nato v salon, okrašen z dišečimi vrtnicami. Nad harmonijem, ki je imel bogate vložke, je visela kopija Corregiojeve »Noči«. Na drugi sliki je bilo v žalnem okviru obhajilo Marije Antoinette in njene telesne straže v ječi, lito-grafirana po legendi. Spomini, tisoče stvari, podobne novoletnim darilom, so napolnjevale sobo. Zmanjšan posnetek iz brona Canovine Magdalene je stal na mizi v sredi sobe. Pohištvo, raznovrstno in skrbno delane preproge so kazale, da je bilo vse to podarjeno abbeju od pobožnih duš.
Moški in ženske so tu čakali, odpirali vrata abbejeve sobe, ostajali pri njem par mim^J, spet odhajali, pozdravljali in zginjali. Zadnja oseba, ki je čakala, neka dama, je ostala dolgo. Ko je odhajala, ni mogla gospa Mauperin videti njenega obra* za pod dvakrat pregrnjenim pajčolanom.
Abbee je bil pokonci pred kaminom, ko je vstopila gospa Mauperin. Konce svoje sutane je držal narazen, kot bi bili škrici suknje.
Abbe Blampoix ni imel nobene župnije. Imel je pa obiskovalce prav posebne vrste: bil je dušni pastir višjih krogov.
Mm pefotii imi štampi io psfato?
Anteil Čeri!©9 gravenp
LJublf&ma, Dvorni trg 1.
Klišeji, šablone, ploictone kleSče, vzroclne t Iskal-
nlce, štanee, modeli za predtiskanje perila, mi-meralorjfi, gozdna kladiva itd.
E	„E“ št. SS. 12
Ve
eje
stanovanje
v Ljubljani se zamenja. Ponudbe na upravo pod „Zamenjava“.


°varniško podjetje za Izdelovanje in prodajo metel, sklopnih i ^	stolov in podnožnikov.
0v, skladišču: Metle, držaji za metle, lesene podnožnice, obešajniki za i *eko, sponke za perilo, sklopne stole, klopi, mize, kakor tudi kompletne garniture. Razne deske za rezanje mesa.
Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela
MILAVC & DRUG
LJUBLJANA, Miklošičeva ulica 9. eIefon St. 120. - Brzojavni naslov: Mllavc drug. - SHS ček. rač. 13.121.

starejša špedicijska tvrdka v Slovesaijl
RARfZINfSEitj Idiifolfasaa - Jesenice
H«.
Špedicijska pisarna
*®proya*ai\j* blaga južne železnice- Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v • odje je za Prevažanje pohištva. — Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
ribolovi: RANZbvger.
Interurbnn telefon 60.
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih".
Delavnica
a m
Viljem Seqiiori
Ljubljana
Šeienburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.


ii mi ini! uši,
H. Pakiž, Ljubljana
Kancelarija i skladište Sv. Petra nasip 27
Osnovano godine 1S22


Sohe pira, fižol
in dnp deželne piidelte tapje
Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
Champignons secs Herhoristerse en groš ixporfation

. II. M Ili, llilffl I
Sv. Petra nasip štev. 27 Mašson fondće en 1881
• ******** ••••••••
Naifineiše čaine mešanice, ',ake"h	**
vqpiwnwgqmvs BThea lmport.. dnlžba z 0> Wbllmia'
Sodna ulica it. 2.

'.v/	*-;y:*r>:r - ir-:
J
fl SSiMdi isSsčitežSl BIS! 1
isasss
aiHtesraBC
1 Higipn leilsia i las
■ ©. FETT!€H-FRANKffiEI»f
Ljulbljasa, Kongresni trg 19
" Negovanje las- Ondnlacijau Barvanje z L’ ©real Heim£. El. sna- m saža lica. Manikura. Isvršnje vsa lastna dela. Kupuje ođpadene 1 In odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.
SOBB

I
{{Šalogsi kluwlFfew In plaaln©¥ |
najboljših tovarn s JSösendorfer, Czapka, Ehrbar,	L
: :	Schwelghofer, Original, Stlisgl i. t. d. : :
3EBICA HUBAD, rol. Dolenc, LJII8LJSM, Iliiva il. 5. f
Industrija Sirnišče pri Ptuju
Čuček & mmiK
izdeluje stroje za surovo maslo, tehtnice vseh vrst, popravila gospodarskih strojev in izgotovitev novih.
©gleite sl pswiliOT „i‘:# št 428.
?	i Trn 0	S	šl
I © i Pnstnn I IpihrII i © i
n	^ i ■
B
m m ia
s m
\ FfiIii 1 Brice!] _
r: -^BZKBBSnRranasakBBseisusavaB^BBivnnaBancsTsnsaBsxiiBaRBBaBXs
l	Prei in najstarejll art!>	i
stični ateiije za	J
I	črk©siikarst¥©	\
š	na steklo, kovine, Ses,	[
zid, pfstno itd.
1 »
1 i
I
f fsvs'S'sH'S&as'Hlä £35
® j Hetel pri „Maliču“ | ^ |
Bi	;	11. dvorišče
asKaaBaBnsigsnassasatsBaasBaBs&gsaasia
'
Pozor!
Trgovci 1
Na prodaj je |od jako ugodnimi pogoji dobro vpeljana trgoUna v zelo prometnem kraju v Sloveniji. Se cdda tudi brez blaga. Ponudbe na upravo lista pod „Veletrgovina“.
Pozor!
Pozori


fin
Krogljični ležaji
švedske tvornice krogiječnih ležajev.
Paviljon F it. 145.
D. d. za promet proizvodima
Zagrdb, Wllmnm trg 7.
B
mm DGLRSi
bbS
Cena osiasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaUna beseda 25 para, z davščino vred.
Me. žia
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih. Specljelna tvrdka za izdelovanje fclubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike 1
4 8 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, možno zidana, pripravna za vsako obrt ob železniški progi Zidanimost —Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, 2 orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista.
*a novo tovarno v vežjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blckanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
I
ako se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. Zato vsak pameten turist in športnik uporablja namesto tobaka in alkohola Wrigleyev žvežilnl gumi. General, zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica.
. ii
asolvent knjigovodstvenega te-aja, zmožen trgovskega ražu-anja, slovenske in nemške ste-ografije, išže službe. Ponudbe od »Maribor« na upravo lista.
živež stalno v Trstu, sprejme mesto stalnega poročevalca za kak ugledni, slovenski politični list Pogoji po dogovoru. Naslov pri upravi Usta..
iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista.
Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
ii!
Specijalne zalege, tapetniških izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnlk in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6.
ali večjo prazno sobo tudi v okolici išže iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/n.
se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Bi
železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista.
Im in in
• štirimi kamni ter s strojem za Izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od želez, postaje, se s pripadajočim stanovanjem, evenL z zemljiščem in gospodarskimi poslopji radi bolezni takoj po ugodni ceni proda. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje Ivan Ogorelc, posestnik v Ri-gonoih št, 9. p. Dobova pri Brežicah.
ii i
Kdor žeU dobavljati premog iz vlastitih ležišč — se naj takoj odloži kupiti prostosledstveno pravico. Najdena ležišča premoga, mejd na Trboveljska ležišča, nedaleč od kolodvora. Premog skoro na površju. Cena ugodna. Naslov v upravi.
konfekcija, krojačnica za dame jn gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole. Ljubljana, Židovska
Ulioa. 5.
se običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči Wrigley-ev gumi. Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica.
[siii!
Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodni št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
za večjega dijaka srednje šole se išče pri kaki dobri profesorski rodbini. Reflektira se na dobro oskrbo. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobro nadzorstvo«.
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s priliki, v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4.
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček Vis HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1'5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista.
Restavracija In lavama —
Emona
Aleksandrova fcesta.
Flala.
w
VSAKO:
^ VRsrru
KROCmjfjtA:
spECBAirrarc
NOVOVTI
MrOREC
Stavči
■ m. “«.th
dohodkov, katere oče je invalid z 100 °/o dela nezmožnostjo, mati pa tudi Slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne .premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
feii im
eventualno s sostanovalko se išže za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana.
41/2 letnega, svetlo rujavega, cca 15 pesti visokega, izvrstne krvi, ter kobilo, 31/, letno, angle-sko-arabsko, temnorujavo, plemenite krvi; oba prvovrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. Naslov pove uprava lista.
11
v skoro novem stanju z lesnimi kopiti po primerni ceni naprodaj. Aleksandrova cesta štev. 16 pritlično desno.
Posestnaod3doi75oraiov
gami in mlini.
z grajšžinami, ža-
BOStllPii z mesarijam, pekar
Is !Ä
nam in kavarnom.
po kupu prazne - posestvom, jjllss trgovine in vsakovrstne IfliUv nepremičnine, stanovanja, zakupe, proda pisarna Zagorski Maribor. Barvarska ulica št. 3.
II pl i si
sprejmcni 8 učencev po lanskoletni znižani ceni. Note za učence brezplačno ali proti malenkostni odškodnini na razpolago. Prijaviti od '/2 3 do ’/s4, Gorupova ul. 3/1 levo. Bivši ‘učiteli Gl. Matice.
skoraj nov. tvrdke Lanberger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 13. in 18. uro. Naslov v upravi lista.
Ii
katerekoli stroke za Štajersko prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
„Pii imdf
sfaroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina tor na novourejena prenočišča. Se priporočata. Fr. in Iv. Dolšak,
3 originalni kitajski kimono iz prave kitajske svile z zlatom vezane, prinesene iz Tientstina. Cena nizka. Naslov pove uprava lista.
Ü3
z Laškem, v dobrem stanju, enonadstropna z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga v vrtom se proda. Blaž Zupanc,
Laško.	_____
z 30.000 dinarjev za podjetje, ki namerava izdajati list išče Zagorski Maribor, Barvarska Ulicm &*
Mila zaloga Mstelos in sintotM pri
Franc lifif
družba z o. z,
tovarna v Ste&y, posta Domiufe.
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5
Sprejemanje v sredo-
Zaloga v Celju,
Gosposka uL St. 4.
v
TOarija Rogelj
Ljubljana, Lirtgarjeva ulica 4
manufakturna dame Blago dobro.
trgovina perila za in gospode.
Cene nizke.

Frasi Mi ifeuni
Iz pristnega koprivovega lesa, navadne, pletene, pelitlrane, močne (furmanske Itd. se doM v vsaki množini).
Vzorci so razstavljeni sedaj na
JLfiiMJaiiSkeiia velesejmu
pawli@B „1“ It» 1@B.
Se priporoča
Pii jišjoslOMiia tim Isvife (Mil a ¥Ml
Laverca pri Ljubljani (Slovenija.)
©<&5i0©Ct©»0©O»©'3)©f3®l8©®®©®3®!effl&ffi|©©Ö©2ö"3®e® ©®4>®9®

ijpopoiiiejši pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke!
le Rex So, Ljiijai
Tell. ZIB iüi. Ostanoyijcno IS06. ll’Sltt IH Zahtevajte ponudbe.
Paviljon .H' it. 290.
L llifsul
Ljubljana,
Mestni trg IS
ggd@So¥ate8J
delmtow ZaSoga spre^ajaiiigg?
palic»
Popravila tožno in solidno


$
IrlüElt
v predmestju Ljubljane z vrtom, prostim stanovanjem in lepimi obrtnimi prostori, pos. pripravnimi za strojno mizarstvo za Dinarja
375.000.
Pncpcfiin 60 oralov z mU'
IllauÖSuiiJ nom na 3 tečaje, vinogradi, njivami in travniki lepo ležeče za Din 375.000. Mfjjffl enonadstropen, 4 pare illlllS kamnov ob železnici v zelo prometnem kraju za Din
175.000.
OliFfiB hiša
Ijano mesarijo in krasnimi prostori za vsako obrt za Dinarja
250.000.
ÜRStfl ^ 500 s Par^0,n in üi Žtll vpeljano gostilno na Gorenjskem za Din 175.000.
Ii sina Mša
v Ljubljani z vrtom in prostim konfortnim stanovanjem 6 sob za Din 400.000.
15 oralov arondi-rano z 2 hišami 11 sob, salon, gospod, poslopja ob železnici na Gorenjskem z upeijano gostilno in trgovino a velikim prometom za Dinarja
350.000.
Razun tega vile, trgovske In obrtne hiše, gostilne, razna kmečka posestva 5—60 oralov, stavbene parcele itd.
u Hsalifstni pisarni,
Ljubljana, Poljanska c. 12»,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte,/ cenitve, posebni, oddelek za arhitekturo.
Teodor Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kiejjarska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.

Psseskü
ILfuMJsna, Sv. Petra cesta 3
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira vol. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic in raznih zimskih potrebščin. Moško, damsko in otročje perilo. Velika izbira raznih kravat po priznano najnižjih cenah.
Ma del®©!©!
Ma. dr©lMi©!



Telsfon St.
5S8.
Telefon .**■ 5S8V
ET
‘Svi‘LA
UUBÜAMÄ
Centrala:
ašmska c 2 Hilšerjeva ul.5
• V i:'1
Podružnice:
Dunajska c. 20 Mestni trg 25
Bsogrirä
Tovarniška zalog-/ polnogumijastib obročev, pneumatike in vsake vrste tehflisjT gumijevih cevi, autö - delov in
vrstnega auto - materijala-: r ’> ■. Na razpolago Stiskalnica za moßt>ra^e polnogumijastib obročev.
Velika zaloga elektro-materijalla.
III. Ljubljanski velesejem 1923
Clenerälni Konsul ČSR v Ljubljani, "dr. OtaKar B e n e 5 :
K otvoritvi šli. ijubSlanskega velesejma.
Po treti otevlrajl se bräny veletrhu ljubljanskeho a po treti bude miti jiho-slovanskä a jinozemskä vefenost pfi-ležitost pfesvSdčiti se o bohatem vf~ sledku a velkem pokroku jednoročni prače na poli prümyslovem a hospo-därskem v pilni Slovenil. Okolnost, že veletrh ljubljanski rok od roku se zvet-Suje a se rozšifuje, že počet vystavo-vatelu na ljubljanskem veletrhu rok od roku roste, jest nejlepši a viditelny- du-kaz o rostoucim rozmahu slovinskeho prümyslu a energicke podnikavosti zdejšich prümyslnikü a pracovniku. Každoročni porađani veletrhu v Ljubljani jest jakoby milnikem na ceste, již se ubira slovinsktf prümysl. Tak Jako zdatntf poutnik, jenž sleza vysokou horu, räd ustane na cestč, nejen ab5r si ođpočinul, ntfbrž, aby se presvedčil kolik na ceste sve pfekonal a kolik mu jeste zbyva prekonati, tak take prümysl slovinsktf každoročne pofädä svou vtfstavu, by sobe uvedomil, jak za ten rok opčt pokročil a co mu zbyva jeste vykonati. A bez nadsazovani Ize rici, že s vtfsledky svš prace muže byto spokojen. Narod ceskoslovensky, jenž v mnoh^ch odborech jest pri roz-lcvčtu tom napomocen, s radosti sle-duje v^sledek pilne prace bratfi Jiho-slovanü a preje upfimne, aby prümysl jihoslovanskj'r i dale se rozvijel, zkve-tal a rostl. Vzdyt jen narod, jenž ze sebe a ze sve prace čerpa svoji silu a svoje bohatstvi, jest od ostatnich narodu važen. Ani v československe re-publice ani v Kralovstvi Srbu, Hrvatu a Slovincü neni v tom smeru žađneho düvodu k malomyslnemu pochyboveni a skleslemu mudrovani. Slovinsk^ pfü-myslnik, pracovnik a delnik müze se zadostučinenim pfehlednouti na veletrhu svem vysledek svoji dosavadni Pilne präce a rici v skromnem sebe-vedomi slova Pisma svateho: »Že vi-®el Yše, co učinil, a že bylo dobre.«
V tretjič se otvarjajo vrata ljubljanskega velesejma in v tretjič bo imela jugoslovanska in inozemska javnost priliko, preveriti se o bogatem uspehu in velikem napredku enoletnega dela v obrtništvu in gospodarstvu pridne Slovenije. Da se ljubljanski velesemenj od leta do leta ‘veča .in širi, da število razstavljal-cev na ljubljanskem veletrgu leto za letom raste, to je najboljši in vidni dokaz o rastočem razmahu slovenskega obrta in krepkovoljne podjetnosti tukajšnjih obrtnikov in delavcev. Vsakoletna prireditev velesejma v Ljubljani je takorekoč miljnik ob cesti, mimo katerega hiti slovenska industrija. Tako kakor čvrst potnik, ki hodi niz visoko goro, rad postane na poti, ne samo da bi si odpočil, temveč tudi zato, da bi se prepričal, koliko pota ima že za seboj in koliko še pred seboj, tako tudi prireja slovensko obrtstvo slednje leto svojo izložbo, hoteč se presvedočiti, kako je tokrat zopet napredovalo in koliko mu- je še opraviti. In brez pretiravanja se sme reči, da more biti z učinki svojega dela zadovoljno. Češkoslovaški narod, ki pomaga v mnogih strokah pri tem razcvetu, z radostjo sledi uspehu marljivega dela bratov Jugoslovenov ter odkrito želi, da bi se jugoslovanska obrtnost tudi nadalje razvijala, rastla in se razcvitala. Saj ostali narodi čislajo zgolj ono ljudstvo, ki samo iz sebe in svojega napora črpa svojo silo in svoje bogastvo. Niti v Češkoslovaški ljudovladi, niti v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ni v tej smeri nobenega povoda za malo-dusen dvom in za potrto modrovanje. Slovenski obrtnik, rokodelec in težak more z zadovoljstvom na svojem veletrgu pregledati uspelost svoje doslejšnje prizadevnosti in v skromni samozavesti ponoviti besede svetega pisma:	»Da je videl
vse, kar je storil, in da je bilo dobro.«
ŠIL Ljublana Great Fair
1 nd — 10 bh September 1923.
For the thirt time the Ljubljana Ju-goslav Great Fair invites merchants ali over the world to its great show of samples. The visitors from all countries of the globe will find a considerably different country from that of the former Fairs. The consolidation of the country, tried by the war and its consequences, has made great progress. With a num-ber of foreign states favourable com-mercial treaties have been concluded. The konfidence of the Population in the state has returned and very increased and is shown by the progress of productive work as well as the increase of deposits in the saving-banks.
The Ljubljana Fair so closely connected with the fate of the state grows yith its progress. It has improved its inner Organisation, extended its propaganda considerably, concentrated its Premises for its displays.
, There are this year about 700 ex-Wbitors: Austrians 48, Germans 37, ^hiericans (N. S. A.) 8, Britains 6, w _______________________________________
Czechoslovaks 24, Frenchmen '20, Bel-gians 8, Swiss 1 and the rest Jugoslavs.
The neighbourhood of Ljubljana (Laibach) is about the' finest any town can boast it. The »Gorenjsko« (Ober-krain), the »Haute-Savoie« of Jugosla-via, situated close to the town offers friends of nature a number of most gra-tifying excursions and by running up to the Bohinjska Bistrica and Kranjska gora, a train-journey of about three hours reach a most splendid district of high alpine character.
Situated in the centre of Europe, at the junction of the great rods of traffic from Norh to South, and from East to West, Ljubljana is easily reached by train: express-trains run trough Ljubljana from Constantinople and the great Balkan-toWns to Paris (Simplon-Ex-press-Orient) and from Trieste to Vienna. Fast- trains and Passenger-Trains with clean, well equipped carria-ges enable travellers to reach Ljubljana' in due time.
Selmi.
. V srednjem veku (frankov! .Ie bilo na galskih tleh post '^Učenih mnogo semnjev, ki s 7°vali mednarodni kupci. Ne ^Sali v rimske čase, drugi sc pačili po germanskem običaji skupščin, večina njih pa se je krščanskih praznikih in. Kakor se še danes ob slednjen Jb11 zbirajo lončarji in lectarji < Kvene liPe> ta izvor kažejo -iazi (it> iieraj gp< feria, fra
fair), kar je iz lat. Paznik, prim_ tudi nemško Me znan semenj je zakonito potn
Mi ParIz«)Fr!“lkoY’ l 629- <Sa iZmtaeg1'M
svetovno važni semnji vdChar
Sa m iberskega polotoka in
Ä"S.“0' « - <
Italijani tu vršijo trgovino i epyuie ..;ter obenem opravljali
posle poleg Judov. Kupčijska propast ali kreda ima svoj naziv od polomljene klopi (it. banco rotto), ker so opeharjene žrtve dostikrat v jezi menjalcu razbile stojnico. Laški pretržniki uvažajo živila iz bližnjega in daljnega Iztoka; beneški in genovski mornarji se vozijo po blago k arabskim brodarjem, ruskim karavanam na obali Črnega morja ali pa v egiptovsko delto.
V	15. stol. tekmujeta evropski sejmišči v Ženevi in v Lyonu. Po dolgi borbi se obveljavi poslednje ter obvladuje vse druge shode krščanskih dežel nad 50 let. Sejmi se prirejajo štirikrat na leto po dva tedna.
Sijajna doba nemških Jahrmarktov (odtod ruska »jarmarka«) se pričenja po propadanju francoskih semnjev. Dasi segajo daleč nazaj — Kolonija 973, Mogiincija 975, Lipsko 1268 — vendar so postali vesoljni stoprav tedaj, ko so verske meščanske vojne upropastile varnost na francoskih sejmiščih. Velike osi evropskih transportov so se premaknile od Sredozemskega morja proti Atlantiku in Baltiku.
V	16. stol. privlači Frankfurt ob Menu tržce in kupčevalce, po 30 letni vojni pa preide ta vloga na Lipsko, ki si jo
Tporoannifbima JbyÖJbancKor Bejiecajma.
Kojio speMena ce OKpehe Te Hpe ney3,zip?KJ&HBo cboJiim njTeM. Cnaiai HeiispaöJBeHH uacaic sa jebe je iraryö-JBCH. ijaHamine p,o6a ipaatH o# csaKor noje/pHipa CBy cn.jiy bojlo h MapjBH-B0CTH. »y pafly je cnac«, obv peueHH-pv miajiH cy npep oumia npnpeljn-Baun JbyuJBaECKor Benecajiia, Kap cy paniije ipn ropuno nosBajiii y jkitbot rramy iia jBehy rocnopapcKy opranima-piijy. BejiHKH ycnecH npBiix pBiijy ro-piiTia opöopy iracy aacjiennjiH ouHjy, pa 6h ce opnapao na .nanopnKaMa, Beh oh papu Hanpep BHajyhn, pa Time ne KOpHCTH CUMO HapopHOM OjiarocTaFbV, Hero h yiviepy uiiTaBe ppacase.
0 r.Haueir.y BejiecajMosa sa npn-JiHKe HaKOH para, ocoöhto nai: sa ro-cnopapcKH pasnax Harne Kpa^CBiine, neheMO ryöiiTii penn. 0 tomb Bei ce TOJiHKO nncajio h pcoaTiipa.iio, pa Mopa panac 6hth Bei cBaicoMe jacno, pa je OBäKBa npupepöa Harnoj tpfobhhh h sanaTy, ocoöhto naK HHpycTpnjH HyJK-Ho noTpeöiiTa. IlaMeljy nojepnnHX pe-.aoBa Hame ppmase po panac jom nnje poiujo po HCTiiHHTor 36jmn;eaa h xpe-6ahe jom HHTeHSHBHor papa, pa ojaun-Mo MebycoöHe KyjiTypHe h rocnopap-CK.e Bese, namTo feeMO tck Mohn onpaB-paHO ySTBppHTH, pa CMO SÖHJBa XOMO-rena, ypetjena ppmaßa. YsepeH can, pa ce MO/Re 6am jkhbjbom hsmohom ro-cnopapcKHX poGpiina Hsiteby 6paie, Koja ce Tenajcm pyrax BeKosa Me^y-coÖho nnaK Herero orybiraa, najnpe ojauHTii jepHHCTBCHa HapnjonajiHa Mucao. 3a ojaneme MeljycoöHHx eico-homckhx sesa naK nnje hhtko y obo-jiHKoj Mepn nosBan, nero sejiecajaM nao mgcto cacranKa npiiBpepnnx Kpy-roBa nnTase ppsKase. IlapaBCKii, pa snane TaKBH cacxanpn nemio Bnme nero noicyinajn npupoCnBama ipro-BäUKHx Besa nyieM xjxapnor Konsen-pnjonajinor poniicnBama. Cppauno cn MOJKeMo npyjKHiH pyKC, rior.nepaTir OTBopeno ns Jinpa y jinpe ?e na onaj nauHH CKpanarn npnjaTejBCKe sese h sa öypyinocT. Cbc, Kojn cy nac sa po-capammnx cajMosa noceinpn, öhjio obo oßnunn cejBann hph naK sene-TproBpn, CpaiCKH je npuMiuia otbo-pena cPoBenanKa pyrna re he nac onix enrypno canysaTH y najöojboj yeno-
M6HH.
Kairo npnropoM npnpepöe 1. bcjic-cajMa 1921, TJiauH h panac namy nn-pycrpnjy, sanai n TproBimy onhenHia rocnopapcKa CTarnapnja. HecTarnnpa roTOBor noBpa, cKyn Kpepur oneMo-ryhyjy skhbjbj TproBnny re yspoityjy OBlje h onlje nesanocjienocT, osy pait-pany csaicor ppuraBnor oprannsMa. /(ocapaiinMi noipomauH KoncyMniny cbc to Maine, noTpancHBame nponssopa ne oproßapa Biime npopyKpiijcKoj Ka-napuTeiH HnpycxpHje. Tpeöa paKJie nahn hobhx Tpuairuia ie hobhx nnpy-crpnja. Stepen can, pa he III. bcjig-cajan oneT nspamno noMohn k npe-OKpery na dome re Kao ripse ropime h OBajuyia nosKHBHTH namy TproBimy, sanaT n HHpycTpnjy. Ha yenexy sepe-cajMa HHcy naime HiiTepecoBann caMO npiiBpepmi KpyroBH, nero h papimpn, yonmre naMeiUTenmiH, jep cy 6am obh CTarnapnjoM HajBnme pnpnyTH. Csa-na aKpnja, ko ja je sacnosana, pa parne nyuKy npnBpepy, Mopa paime pa y MefcycoÖHOM cypejioBamy yje-PHHH nocpopaBaopa n nocaonpiiMa-opa.
Beh npoiium namn cajMOBH no-Kasajiii cy, pa HMaMO pocTa npopy-Kara, sa Koje ce nnoseMCTBO Banpepno sannMjne. Saro je ynpaßa Be.xecajMa Hacioja.iia, pa npupoonje hobhx, sa nac ocoöhto sropnnx Tpamrnia. HosBann cy ce y namy epepnny iiHrepecenTn ns Opnjenia, ocoöhto hs TypcKe n Epnice, parne ns cenepne AcJipnKe n. t. p., pa hm noKajECMO npopyivie name nnpy-crpiije n nojnonpnBpepe. Yropan cne-mraj name JLyöJbane y öjihshhh Mopa, sropne n yropne Bese ca jappan-CKHM pyKaMa re jKenesniiuKa Mpema, Koja nac Beate ca cpepninieM name ppacase, npepncrnnnpa JbyöJBany ra-Ko, pa nociane ca BpeMenoM npaso Mebynapopno Tpamrnie. BenecajaM he öes cyMme y nynoj Mepn BpmnTH cbo-jy pyjRHocT Kao nocpepHHK nsMeby npopypenra n noTpomana re npnno-Mohn po napajLiter pasnaxa jyroena-BencKe papnnocTH n MapitEBocrn.
Bypyhn irop Kyhe ne nponsBopimo jom cne mro rpeöaMo re he ce Moparn nama HnpycTpnja ns napnjonajmo-eKonoMCKHx pasjiora Bnme hjh Marne orpaiinuHTH na npepaljHBame poMahnx cypoBnna n nponsBopa, cmo h ose ro-pnne sannrepecoBajin nnoseMCKy nn-pycrpnjy, pa he kop nac hsjiohchth onaKne nponsnope, Koje nyatno Tpeöa-Mo a caMH ne nspaljyjeMO. OBano önhe Moryhe pa sapoBOJwmo csaKOM norpa-atnsamy noceTHUKa-KynoBajiapa. Yno-snaBame cseTCKe HnpycTpnje nnje no nac mTerno, nero naMa paje imiipnja-THBy n Kante nyr, no komc neKa npe nama nnpycTpnja, pa joj öype cjajna öypyhnocr enrypna.
HcKpeno jkcjihmo, pa 6n nac Tai:o-bep ose ropHne y najBeheM öpojy no-cemiiir mhjih toctobh, ocoöhto nama jyntHa öpaha. IIpHMHhe hx npaBa cjio-BenauKa rocroJByöHBOCT re cmo yse-peHH, pa he ce y nameM npHjasHOM rpapy oceharn Kao Kop Kyhe. Mory ce Ha BJiacTHre ohh ocBepouiiTH o nanpe-poBaay name Tprosmie, HHpycTpnje n sanara Te ch hctopoöho or.nepaTH na,me KpajeBe, noju cy nosnarn no-papH CBoje Kpacore. Ha osaj nauHH Mory CBesaTH Kopneno TproBauKo ny-TOBame ca yropnHM HSJieroM Te he ce Mohn opMopHTH op MyKa h neyrop-HOCTH remKe eKcucTenune öopöe. Jlo-hure geh, Kojnx ce jiaha Majiopymje papn Hamnx hojihthhkhx npniiHKa hot nahe nenoyspame y öypyhnocr name ppHtase.
Bnpehere, pa raje ese rano npno, Kao nana cjiraajy SBaimuHH hojihth-Ph, h pa nam napop y nynoj Mepn sa-cpystyje öojlv öypyhnocr, itoja My je enrypna ca.Mo y sajepnanKoj poMO-BHJin. Cto e cTo.ueha jranepn cmo ope-JBenn jepan op ppyrora n noene na-pancKH je, pa cmo ch renajeM npeMena nocTara nemro Tybn. Sapaha nac cbhx nena öype, pa ce hito npe oner sörasHMo Te noKymaMO nam Kpacnn sajepmiuKH pom mro ypoönnje ype-Phth. 3a obo naK cy y rrpsoMe pepy nosBann öam npnBpepnn KpyroBH n ca iBHMa raraBO papuno nynancTBO. ysajaMHH pap na rocnopapcKOM noJBy ponehe crocTpyite capose n jom namn Kacnn sanaMpn Önhe naMa saxsajinn, pa y najreJEHM BpeMenima hhcmo CMa-partcara Kop srpape rparainor TCMe-jna name ppstase.
Opaao Bonam
Dr. Rudolf Koti!russy Generalkonsul der Republik ÖbstfflfrelcK
in Ljubljana:
Zur III. Muster' müsse in Ljub> ijana.
Wichtige Momente tragen ganz wesentlich dazu bei, dass Ljubljana in handelspolitischer Hinsicht einen besonders hervorragenden Rang im Königreiche der Serben, Kroaten und Slowenen einzunehmen bestimmt ist. Die guten Eisenbahnverbindungen nach allen Richtungen des In- und Auslandes und die Konzentration der Industrie im slowenischen Teile des Reiches erweisen sich schon auf den ersten Blick als ungemein günstige Vorbedingungen hiefür; zieht man hiezu noch die hiesige kommerzielle Geschultheit und die organisatorischen Fähigkeiten hierzulande in Betracht, so wird man an einer aufsteigenden wirtschaftlichen Entwicklung und an einer immer zunehmenderen wirtschaftlichen Bedeutung Ljubljanas nicht nur im nationalen Handel kaum zweifeln können.
Eine vergleichende Betrachtung der bisherigen zwei Mustermessen in Ljubljana bestätigt praktisch diese Annahme. Sowohl an Ausstellungsraum, an Zahl der einheimischen wie der ausländischen Aussteller, an Aufmachung und Ausstat-ung der Messen, an Zahl und Herkunftsland der Messebesucher als auch nicht zuletzt an materiellen Transaktfonserfolgen haben sich die bisherigen hiesigen Mustermessen jedesmal wesentlich übertroffen.
Die wirtschaftliche Bedeutung LjuB-Ijanas und seiner Mustermessen wird besonders offensichtlich werden, wenn es den massgebenden wirtschaftlichen Faktoren gelingt, durch entsprechende Propaganda in immer zunehmenderem Ausmasse Kauflustige auch über den Rahmen des Königreiches hinaus aus dem weiteren Orient heranzuziehen. Schon im Vorjahre konnte man Ansätze in dieser Richtung wahrnehmen und auch heuer stehen Besuche Kauflustiger aus dem Oriente in Aussicht; in dieser Hinsicht ist die Koincidenz der hiesigen Mustermesse mit anderen mitteleuropäischen Messen ein förderliches Moment.
Da Jugoslawien als prominentet Agrarstaat auf seinen Messen auch die ausländische Industrie insbesondere in jenen Zweigen, in denen die heimische Industrie selbst nicht vertreten ist, gerne vertreten sieht, so kommt eine fortschreitende Entwicklung der Messen in Ljubljana nicht nur der einheimischen sondern auch der ebengedachten ausländischen Industrie zugute, derart dass die Messeentwicklung nicht nur von den Jugoslawen mit Freude begrüsst wird, sondern auch vom Auslande nur mit wirklicher Sympathie aufgenommen werden kann.
In diesem Zusammenhänge verdient; hervorgehoben zu werden, dass Zahl und Herkunftsländer der ausländischen Aussteller in diesem Jahre auch tatsächlich eine ansehnliche Erweiterung erfahren haben und dass sich darunter auch die Zahl der österreichischen Aussteller im Zeichen einer erfreulichen gegenseitigen wirtschaftlichen Anfreun-dung gegenüber dem Vorjahre erheblich vergrössert hat.
ohrani do 19. stol., to je vse dotlej, ko jamejo tudi nemški sejmi pojemati. Tačas nastopi uspeh ruskih sejmov, ki so se pričeli šele koncem srednjega veka. Preko sejma v Velikem Novgorodu je prehajalo blago iz Nemčije v Rusijo ter Azijo iztočno blago pa v ruske in v nauscatske dežele. (Letos je 200 let, odkar je Hansa odprla svoje zadnje pristane obči kupčiji). Novgorodska jarmarka je do današnje dobe trajala vsako leto od 15. malega do 15. velikega srpana, poslednje čase do 10. kimovca. Obiskovalcev je prišlo okrog 250.000 na leto. V tem središču ogromnega carstva se je tržilo z vsakovrstnimi predmeti; prvo mesto pa je pritikalo bombaževini, kožam, krznu in kitajskemu čaju.
Kakor pri vseh drugih sejmih najdemo tu iste znake: občasnost, varnost, mednarodnost in trgovsko nomadstvo.
čimbolj se v gmotnem napredku izpopolnjujejo prometna sredstva ter občila, tembolj ginejo sejmi. Mednarodni kupci se več osebno ne udeležujejo sejmov, prepuščajoč jih kramarjem, štacunarjem in tržarjem. Bančni posli,
po naročilu. Kupčije se sklepajo po vzorcih. Sejmarji hodijo kvečjemu na majhne razdalje, veletrgovina pa si prisvoji moderne praktične metode: ukorenini se v stalnih in trajnih trgovskih središčih.
Pošihdob se na sejmih kupujejo samo specialitete, napravljene ali nabrane v svojem kraju. Specializacija zadene osobito redka blaga, ki se s pridom kupujejo po letnih dobah in posebno ona, ki se prodajajo »na oči«, n. pr. živina. Ritmika v prodaji živine sloni na noma-dizmu žvinoreje (planšarstvo!) in pri živalih, ki se krmijo v hlevu, na razni kakovosti mesa po različnih letnih dobah —
Proti 1. 1890. se je začel značaj blagovnega semnja v Lipskem izpreminja-ti po modernih načelih. Na trg se poslej ne vozijo velike zaloge, temveč edino vzorci. Namesto direktne prodaje se beležijo naročila na določen rok. Blago se nato pošlje naravnost kupcu. Sejmišče je tako postalo nekakšna borza za kupne naročbe. Vendar pa je to borza ob svojem času, v presledkih.
Drugi vzorčni velesemenj po vzgledu Lipskega je priredil župan Herriot v menjave in pobote se bolj in bolj vrše v Lyonu od 1. do 15. sušča 1916. Spočet-stalnih borzah. JBhyfo eotiue sama ItjL kg.ss.ie. sestajal po enkrat na leto, 1919
pa so ga podvojili in sicer se je jesenski rok omejil večinoma na težke izdelke, na kovoznanstvo ali metalurgijo. Prikladnost vzorčnih velesejmov se razvidi iz njih uspeha: v Lyonu se je sklenilo 1. 1916 za 95 milijonov frankov kupčij, 1. 1917. za 410 milijonov, I. 1919 za 1.035 mil., 1. 1920 pa za 953; v štirih letih se je torej podeseterilo.
Vzorčni sejem, sodobna in umetna tvorba, je primeren za moderni način trgovanja in ima dokaj prednosti pred starimi blagovnimi sejmi.
Kogar zanimajo podrobnosti v razvoju kupčevanja, bo s pridom v roke vzel »The geography of fairs« v obzorniku »Geographical Review«, New York, dec. 1922 ali »Ls Foires« v »La Gčographie«, Paris, mai 1923. Oboje je spisal Andre Allix, profesor na filozof*/ ski fakulteti v Grenoblu, G. G-r.
Dvakrat je Francija prispevala k mši svobodi; prvič, ko je pričel Leda-j yette pomagat Ameriki zavojevati svojo neodvisnost; drugič, ko je bila Francija t,1!!™, Prostosti in Demokradje proti Militarizmu ter Avtokradji.
(f Predsednik Warren HardingJ Ovira naj bo ppdžig in vzmet tvo», temu delovemjur	Mark-AvrsB*
IV. priloga „jutranjim Novostim“ üe«. 180. a dne Ž. šepteaibra IMf.
IH. Ljubljanski velesejem 1923
xuSSti: Äg cönstd fionöraire de Beigi.q[ue, ä Ljubljana:
Rapports economlqyes de la Be!-gique avec !a Yougoslavie.
A ijubljanai mintavisär eie.
Sous le joug de la Monarchie austro-bongroise, les commercants slovenes et croates devaient se borner ä exercer le commerce local; 1’Industrie ne put pas non plus atteindre le degre de de-yeloppement souhaitable. Les progres de 1’ Industrie et du traiic etrangers dtaient ignores ici ou peu s’ en faut: du reste, dtant donnec 1’ impossibilite d’ en tirer profiL ä quoi bon s’y interesser? Ainsi Slovenes et Croates n’etaient point ä metne de se livrer ä V importa-tron ou ä Texportation qui se trou-vaient exclusivement accaparees par les Autrichiens et les Magyars. Avec l’avžnement de FEtat yougoslave, cet-te Situation changea du tout au tout. j.Outre le rapide essor de F Industrie, de-'rnontrd d’ une maniere eclatante par les ioires d’dchantillons de Ljubljana, il y a lieu de signaler un commerce international des plus actifs, caracterise surtout par F ecoulement de produits agricoles et de bois. Ou introduit ega-lement dans une large mesure des produits provenant des pays voisius, no-tamment des articles qui ne sont pas encore fournis par Findustrie indigene. De ce fait furent amorcees ou aifer-’inies des relations commerciales avec la Republique soeur Tchecoslovaque,
La Belgique, Etat eminemment in-dustriel, et la Yougoslavie, pays agraire par excellence, pourraient, sous le rapport commercial, tres bien se completer. Les importateurs yougosla-yes, en suivant quelque peu les commerce et industrie beiges, ne tarderont pas ä se convaincre qu’en Belgique il y a moyen de se procurer des objets manufactures qui, par leur qualite sou-tiennent toute concurrence. Du moment ;flue les produits agricoles de Yougosla-vie sont expertes vers un Etat au chan-. ge inierieur, il v’ y a aucun inconve-nient ä ce qu’ils soient diriges vers la Belgique dont le franc suit de pres le taux de 1’ unitd monetaire francaise et qui achete des grains ä F Amerique, ä la Roumanie et, avant la guerre, ä la Russie.
A cote des cereales importees en 1913 pour plus de 400,000.000 de francs-Ot, la Belgique achete ä 1’ exterieur du jtabaCy du gros betail, des porcs, du bois-surtout a la Scandinavie et ä FAmdrique — et, tout dernierement, aussi du houblon yougoslave. Quant aux articles d’ exportation, il faut men-tionner en premier lieu les produits metallurgiques de marque, notamment
Prihod vlakov v Llyhllan©.
Iz Maribora:
Potniški vlaki: 10.13, 14.00, 18.21, <21,37, 4.04.
Brzi vlaki: 5.12, 10.42, 16.41.
Z Zidanega mosta:
Potniški vlaki: 7.32,
Brzi vlaki: 10.42.
Orijent Simplon Express: 21,58.
Z Rakeka:
Osebni vlaki: 7.28, 10.56, 22.36.
Brzi vlaki: 11.50, 16.15, 0.17. Simplon Orijent Express: 5.40.
>	Z Vrhnike:
Mešani vlaki: 6.40, 10.30, 17.40, 21.50 fcamo ob nedeljah in praznikih).
Iz (Novega mesta), Karlovca:
Potniški vlaki: 6.30, 9.^14.50,20,13. . Brzi vlaki: 19.10.
Iz (Trbiža), Planice, Jesenic:
Potniški vlaki: 7.17, 11.53, 16.24, 1)1.37, 23.45 (samo ob nedeljah in praz-
'tdkiii).
f j ' Iz Kamnika:
Mešani vlaki: 6.54, 12.55, 17.28. Potniški vlaki: 22.08 (samo ob nede-
praznikili).
puis avec FAutriche, FItalie, FAlle-magne, la France, voire meme avec FÄngleterre et la iointaine Amerique Sans pourtant tenir cornpte de la Belgique dont la prodigeuse productiviie et ia grande force industrielle đemeu-raient presque inconnues eher nous.
Delivree de la terrible occupation militaire (1914—1918), la Belgique tra-vaiile ä sa reconstruction ei s’ attache ä rehausser le perfectionnement de son industrie, Les chiffres des produits in-dustriels exportes grandissent sans ces-se,^ le pays tout entier est industrialise gräce ä son reseau ferroviaire et ä ses nombreaux canaux. Cependant eile est forcee d! importer des produits agricoles et des aliments pour subvenir aux besoins de sa Population, qui est la pius dense de F Europe (260 hab: par kilometre carre).
Voici un petit a percu statistique đe-stine ä faire voir 1’ expansion de 1’ Industrie beige depuis 1’ armistice de 1918 jusqu’ en 1921, par rapport ä F annee 1913, Ce qui en ressort c’ est la grande quantite des produits exportes, des sous-produits (un peu moins conside-rable) ainsi que 1’importation remar-quable des vivres et, en partio, desma-tieres premieres.
ceux de fer et d’ acier. En 1910, la somme de ,ces produits entres dans tous les pays europeens, a depasse 300,000.000 de francs-or. Il convient d’ y aiouter quantite de produits textiles, specialement la laine ainsi que la laine filee. Ses verreries, d’une rare perfec-tion, sont reputees jusqu’ en Amerique. Ses produits Mimiques — sulfate de cuivre, ultramarin, zinc, caoutchouc, matieres colorantes, huiles minerales et graisses, produits pharmaceutiques —-peuvent par leur qualite et par leur prix concurrencer les produits analogues allemands, de renommee universelle.
La Belgique parait tout indiquee pour renouer avec la Yougoslavie des relations dtroites qui ne tarderont sans doute pas ä se realiser des que nos ne-gociants auront fixe leur attention de ce cote, comme cela s’est passe dans les autres pays balkaniques, nomme-ment en Roumanie.
Les deux grandes foires d’echantil-lons precedentes oü F on a vu quelques exposants beiges qui ont fait la meil-leure impression sur les marchands yougoslaves, suffiseni ä prouver que F on pourra obtenir des resultats appre-ciables dans ce seus.
Odhod vlakov Iz liuhüane.
Proti Mariboru:
Potniški vlaki: 5.28, 8.00, 12.10, 14.15, 23.52.
Proti Zidanemu mostu:
Brzi vlaki: 17.00 (Trst—Ljubljana-Beograd).
Simplon Orijent Express: 6.15 (Bukarešta—Carigrad).
Proti Rakeku, (Postojni, Trstu):
Potniški vlaki: 5.50, 14.30, 19.30.
Brzi vlaki: 5.24, 12.05, 16.55.
Simplon Orijent Express: 22.20 (Carigrad—Pariz).
Proti Vrhniki:
Mešani vlaki: 7.45, 13.25, 18.40, 22.30 (samo ob nedeljah in praznikih).
Proti (Novemu uiestn), Karlovcu:
Potniški vlaki: 7.40, 13.05, 18.25, 22.45.
Brzi vlaki: 10.00.	L
Proti (Planici), Jesenicam, Trbiža:
Potniški vlaki: 4.40 (samo ob nedeljah in praznikih, do Jesenic), 6.47, 11.25, 15.10, 18.55.
Brzi vlaki: 19.20.
Proti Kamniku:
Poštni vlaki: 5.20 (samo ob nedeljah in praznikih).
Mešani vlaki: 8.02, 14.10, 18.32,
Ljubljana aug. 31.
Holnap nyilik meg a nagyszerii Ti-voli-park alatti ällandö väsärteren az 1923 e vi öszi ljubljanai mintaväsär. Uj-bol felsorakoznak Szlovenia es az egesz S. H. S. kirälysäg gyärosai, iparosai es kereskedöi, hogy felvonultassäk az or-szäg minden reszeböl es a viläg minden täjärol egybesereglö väsärlo es erdek-lödö közonseg elött orszägunk iparilag legfejlettebb tartomänyänak ezcrfele termekeit.
A szloveniai ’ipar es kereskedelem mar a regi Monarehiäban is nagyon te-kintelyes szerepet jätszott, az összeom-iäs 6ta az uj allamalakuläsok utän ez a jelentösege meg sokszorosan fokozo-dott. Küiönösen Ljubljana vält kedvezö földrajzi helyzete es jo közlekedesi vo-nalai folytan Közepeuropa egyik leg-fontosabb ipari es kereskedelmi göc-pontjävä. A termeszeti kinesekben, szenben, vasban, fäban es felhasznäl-hatö vizi eröben gazdag Szlovenia min-dig is a legalkalmasabb telephelye volt egy magas fejlettsegü ipar kialakuläsä-nak, most pedig az Olaszorszägbol es Trieszten keresztül az egesz vilägbol, valamint a szomszedos Ausztriäbol er-kezö es oda iränyulö öriäsi äruforgalom kereskedelmi gocpontjävä 's vält.
Eppen ezert a ljubljanai öszi väsär messze tulhaladja egy kis tartomäny helyi jeleniöseget es ma mär az euro-pai kereskedelmi eletnek jelentös ese-menyeve fejlödött.
A ljubljanai ipar es kereskedelem az evi mintaväsäroktöl eltekintve is nagyon eiökelö helyet vivott ki magänak az SHS kirälysäg gazdasägi eleteben es az orszäg legtävolabb esö videkei is nagyreszt ällandöan itt szerzik be szük-segleteik legnagyobb reszet, nemesak azert, mert az itteni piacon väsäroihat-nak a legolcsöbban, Iranern azert is, mert minösegileg is a legelsörangubb ärükat taläljäk itten meg. Az ösz i väsär jelentösege ennek daeära is oriäsi nagy.
A häboru alatt szetzüllött nemzet-közi kereskedelmi kapcsolatok szük-segszerüen eletre hivtäk es hatalmas modern intezmenyekke fejlesztettek az ipari nagyväsäroknak közepkori ere-detü intezmenyeit. Ezeknek a segitse-gevel az iparos es a kereskedö megta-karithatja magänak az ällandö külföldi utazgatäsok rengeteg költsegeii es egy-etleh utazässal kenyelmesen välogathat egy egesz orszäg legkitünöbb ipareik-
keiben. Ä väsäron felvonulö konkurren-cia az ärakat is olyan kedvezöon be-folyäsolja, hogy ma mär tapasztalati teny, hogy a väsärokon sokkal jutänyo-sabban väsärolhat a kereskedö, mint akär közvetlen, regi összeköttetesei ut-jän is. Felismertek ezt a körülmenyt mär a kormänykörök is, es ma mär mindenütt nagy utazäsi es tarifälis kedvezmenyekben reszesülnek a väsäron väsärlo iparosok es kereskedök.
A nagy nyiivänossag elött lefolyö es egyuttal kiällitäs jellegevel is biro väsärokon termeszetesen minden kiällito legszebb, legjobb ärujäval äll elö, ami az eladäsra kerülö äruk jö minösegenek szinten erös garanciäja.
Küiönösen nagy jelentösege van a mintaväsäroknak a Monarchia utodälla-mainak közgazdasagi eleteben. Az aze-lött egyseges gazdasägi területet kepe-zö ällamok gazdasägi kapcsolotait fel-dultäk az orszäg — es vämhatärok es a különvält orszägok sajätos, egyeni gazdasägi fejlödesnek indultak. De az azelött összetartozott reszek bizonyos gazdasägi tekintetekben ma is egy-mäsra vannak utalva es ami az egyik orszägban hiänyzik, vagy csak drägän termelhetö, azt a mäsik orszägban, ahoi kedvezöbbek a termelesi feltetelek, keil beszerezni, Ez az a pont, ahoi a nem-zetközi väsärok nagy jelentösege a leg-jobban kitünik. A csehszloväkiai, ma-gyarorszägi, ausztriai, stb, iparos es kereskedö ritkän kerül abba a helyzet-be, hogy a külföldröl beszerzendö szük-segleteit közvetlenül fedezhesse es rendszerint rä van utalva az ärakat termeszetszerüen megdrägitö közvetitö kereskedelem igenybevetelere. Egy ilyen olcsön megközelithetö väsäron viszont közvetlen erintkezesbe kerül a termelökkel is es a legkedvezöbb kö-rülmenyek között kötheti meg üzleteit.
A most megnyilö ljubljanai mintaväsär ^ kitärja a lätogatö bei- es külföldi erdeklödö elött ennek a gazdag orszägnak kineseit, hazai iparunk es kereskedelmünk reprezentäns termekeit. Egyetlen seta a pompäs kiällitä-son meggyöz arröl, hogy nein keil sza-vakkal hivalkodni, a kiällitott tärgyak minden dieserö szonal szebben es ered-menyesebben hirdetik a szloveniai gyä-ri es kisipar szolidsägät, kereskedel-menek versenykepesseget.
A harmadik ljubljanai mintaväsär magabizö värakozässal üdvözölheti magyar lätogatoit is.
stre industrie sono ottimi e posson« concorrere per qualitä a qualsiasi pro-dotto straniero. Solo nel prezzo non si apprestono spesso, ad una concorrenza intemazionale.
L’ estendersi, il progresso e perfizio-namento de le nostre industrie farä possibile la diminuizione de le spese di produzione e da ciö la sua maggiore possibilitä di concorrenza, specialmente, quando verrapno utilizzate e sfruttate le moltissime e riebe energie idrauliches, ed in modo corrispondente, le numerose cave di carbone. Sorgerä allora una nuova era per la nostra industria che poträ stendere senza gravi dinicoita i svariati suoi prodotti nel commercio mondiale, senza timore di concorrenza alcuna e non soltanto limitarli a F Italia per la quäle la nostra merce e la piu conveniente.
Non e da temere perö che le reiazio* ni economiche tra il nostro regno e' 1’ Italia abbiano per qualche modo a di-minuire — tutf altro! Esse andranno viepiü aumentando e F utile di tale atti-vitä lo sentiränno tutti e due i paesi.
Il nostro bilancio finanziario si con-soliderä per la quantitä crescente de F esporto dei vari prodotti industriali « naturalmente 1’Italia avrä il beneficio, non piccolo, di ottenere un’ottima merce per la via piu breve ed a prezzi con«? venientissimi.
Industrija živil.
Slovenija je, kakor znano, glede prehrane pasivna ter mora uvažati primanjkljaj iz drugih krajev naše države. Vendar se je tudi industrija živil že precej razvila. Ponajvec so to še mala podjetja, ki pravzaprav še nimajo značaja industrije, vendar jih je večina V prav cvetočem razvoju tako, da bo kmalu tudi na tem polju naša industrija zelo močna.
Ker je v Sloveniji živinoreja zelo razvita, dasiravno je med vojno silno trpela, je umevno, da se je v zelo veliki meri razvila mesna industrija. Naj* večje podjetje te vrste so konzervne tovarne na Vrhniki, Id slove celo preko mej naše države. Tovarne so moderno urejene ter imajo zelo veliko kapaci* teto. Ob osemurnem delavnem časU morejo predelati 150 glav goveje živine in 200 prašičev dnevno. Tovarna izvaža tudi zaklano živino. Podjetje ima lastno tovarno za izdelovanje zabojev,-pločevinastih škatelj za konzerve in sploh vseh predmetov, ki so ji potrebni. V kratkem bo pričela tovarna tudi v lastni režiji predelovati dobljene kože.
Poleg te največje tovarne imamo še celo vrsto drugih podjetij te stroke, ki se skoro brez izjeme zelo lepo razvijajo.
Dasiravno mora Slovenija uvažati precej žita za svoje potrebe, se je vendar deloma razvila tudi mlinska industrija. Nekaj podjetij te vrste je splošno znanih ter predelujejo žitarice tudi Za izvoz.
Nadalje imamo v Sloveniji veliko podjetij za izdelovanje vsakovrstnih drugih živilskih predmetov, kakor čajnega peciva, sadnih sokov, kavinih primesi. Zastopana je tudi industrija: likerjev, slaščic, čokolade itd.
Pivovarska industrija je zlasti v zadnjih letili zelo lepo napredovala ter izdeluje tudi eksportno pivo. Omeniti bi bilo še tovarne za kvas, špirit, in pa konjak ter likerje.	—
X Kovani denar v Avstriji. Kakor srtrO že svoj čas poročali, bo izdala Avstrija začetkom oktobra kovan denar po 100, 1000 in 5000 kron. S tem novim denarjem se obtok bankovcev ne bo povečal, ker bo vzela vlada ravno toliko bankovcev iz prometa, za kolikor bo izdala kovanega denarja (za 130 milijard avstrijskih kron).
X Nova tovarna za pnevmatiko pri Budimpešti. V bližini Budimpešte je pretvorilo neko podjetje mlin, ki je obratoval do zadnjega, v tovarno za gumi. Sedaj namerava kupiti to tovarno neki angleški konzorcij, da io preuredi jr tovarno za pnevmatiko.	;
X Madžarska strojna industrija V zadnjem času zopet v veliki meri napreduje. Madžarska splošna kreditna banka je, usta- x novila koncern madžarskih strojnih tovarn, v katerem je združenih že mnogo najmočnejših podjetij te stroke. Pred kratkim je vstopila v ta koncem tudi Hofiherrjeva tovarna, ki ima veliko naročili iz Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Sedaj vodi koncern pogajanja s Turčijo za dobavljanje poljedelskih strojev. Tovarna' Hoffherr ima toliko naročil, da je morala v poslednjih tednih že večkrat zvišati število delavcev.
X Nove pristojbine za Izvoz lesa na Poljskem. Poljsko trgovinsko ministrstvo je odredilo nove pristojbine za izvoz lesa. Te znašajo sedaj za stavbni les 1 sh, za jamski les in les za kurjavo 4 sh, in za topolov les 10 sh za kubični meter.
X Nezaposlenost v češkoslovaški. Od meseca maja pa do julija je padlo število nezaposlenih za tretjino. Meseca maja je izdala češkoslovaška vlada 24,760.000 č. kron za podpore 114.649 nezaposlenim delavcem, meseca julija pa samo 15,133.000
Le relazioni commerciali fra 3ugo-sSavia e Italia.
Le rakzioni commerciali fra il regno dei Serbi, Croati e Sloveni ed il regno d’Italia sono straordinariamente vivaci. La posizione reciproca e la struttura naturale di questi due paesi, non solo agevolano questo commercio, ma sono per esso una condizione direttamente necessaria. La Jugoslavia; come stato agricolo, produce molto piu di quanto ne abbisogni, mentre F Italia e legata a F importo dei diversi generi alimentari. Le ricchezze di boschi nel regno jugo-slavo, possibilitano un esporto conside-revole di legname e fabbricati di legno, mentre F Italia sente grandemente la mancanza degli stessi.
Data Fimmediata vicinanza dei due paesi e gli ottimi mezzi di communica-zione che li congiungono, e evidente-mente chiarito Fattivissimo commercio che si spiegö tra essi, appeiia conclusa la pace.
Per lungo tempo e stata F Italia uno dei nostri migliori richiedenti di legna-me, la quäle non si arrestava ai propri bisognL ma ne esigeva un quantitativo di gran Junga superiore destinato quasi tutto a F Oriente, dove ha delle rappre-sentanze bene organizzate e col quäle č in attivissima relazione commerciale. L’ Oriente, specialmente F Asia Minore, causa la grande mancanza di legname importa ogni anno delle quantitä rile-vanti de lo stesso e dei prodotti industriali di legno. Il fornitore principale de F Oriente fu appunto esclusivamente F Italia. Il perche di questo fatto va ri-cercato solamente negli ottimi e vecchi rapporti ehe esistono fra commercianti ftaliani ed orientali e nelle poco organizzate rappresentanze ehe abbiamo nei mol ti paesi dove vengono importate le nostre merci.
Da principio fu considerevole F esporto del legname come tale, mentre fü esiguo o quasi nullo quello dei fabbricati in legno. Ouesta industria an-dö perö celermente sviluppandosi cosl da formarne oggi la piü forte fra le nostre industrie. Ancor oggi perö non £ del tutto oquilibratq F esporto del
legname a lo staio primo con F esporto dei prodotti industriali in legnov ma in ogni modo il progresso si fa evidente. L’ esporatazione del legname dovra ne~ cessariamente scemare fino a propor-zioni minime col crescere invece de F esporto dei fabbricati di legno, questa industria č ora tanto sviluppata nel nostro paese da poter senza altro giun-gere al esporto desiderabile senonche aleune circonstanze speciali ne ostaco-lano lo sviluppo completto. Le spese di produzione sono da noi relativamente molto grandi ed e questa la ragione per cui i nostri fabbricati vengono abbattuti da la concorrenza straniera, la quäle lavora in migliori ebndizioni. Data Fattivitä fervida dei nostri industriali, come lo dimostra F enorme progresso degli'Ultimi anni, tutto lascia sperare in un prossimo miglioramento di situazio-ne favorevole al progresso industriale del nostro paese, che giungerä a porlo ne la possibilitä di far fronte a le piü torti concorrenze straniere, aprendosi senza difficoltä la via ne le pdazze commerciali d’ Italia, Grecia, Spagna e de lo stesso Oriente.
Infine e da attendere ehe le nostre firme per F esporto legname — dopo subite, negli Ultimi tempi, de le gravi delusioni da parte dei clienti italiani, si decidano alfine a la ricerca di migliori e dirette relazioni commerciali.
Oltre F esportazione dei legno, non poco notevole e quella dei viveri, spe-cialmente del bestiame, nel quäle esporto con 1’Italia, riscontriamo lo stesso errore, prima notato, parlandosi del legname. Vengono spodite quantitä troppo grandi di anhnali vivi o macella-ti mentre esiguo puö därsi il quantitativo dei preparati di čarne. Per questo fatto viene tolto a F industria interna una grande quantitä di pelli, corna ed altri simili elementi, perche tutte le industrie del genere sono da noj sviluppa-tissime. Anche questo perö si volge al meglio. L’ esporto dei preparati di čarne oomincia a farsi di una maggior impor-tanza. In generale i prodotti de le no«
	Importation		Exportation	
	1913	1921	1913	1921
Bdtaü vivant et abattu . . . tonnes	59.293	36.463	20314	9.013
Produits de 1’Industrie alimentaire „	4,181.250	3,045.987	1,297.830	761.946
Matieres premRres et sous-produits „	26,920.240	13,088.849	16,155.896	13,864.002
Produits industriels	1,493.638	1,340.558	3,410.738	2,525.366
Or et argent fabriqufe ou bruts, monnaies			 . kg	1.862	6	404	28
Total . .	32,656.283	17,511.863	20,885.182	17,160.353

III. LJablanslti

ftäDA BoimSi
O splošnem gospodarskem pomenu velesejmov s posebnim ozirom na III. ljubljanski velesejem.
Dolgoletno sistematično uničevanje gospodarskih vrednot v svetovni vojni Bi moglo ostati brez pogubonosnih posledic v ekonomskem življenju prizade-fih evropskih narodov. Človeški duh pa Bikdar ni klonil niti ob najhujših katastrofah in tako so se tudi takoj, ko je Btihnil bojni grom, pojavila stremljenja, kako naj bi se čimpreje obnovilo svetovno gospodarstvo. Naloga se je zdela Skoraj nerazrešljiva. Nezaupanje med državami je povzročilo, da so odgovorni državniki vsevprek vodili čestokrat popolnoma zgrešeno gospodarsko politiko, ki je podvezavala svobodno mednarodno trgovino, kar je le stopnjevalo Socijalno bedo. Nastopila je doba carinskih in mednarodnoprometnili težkoč, Valutnih kriz, omejitve kredita in drugih ovir, ki niso dopuščale), da bi se čimpreje vzpostavili normalni gospodarski odnošaji. Razmere so nekako nalikovale onim ob časih velikih vojska, nesigurnosti javnega življenja in političnih zmed v srednjem veku, ki so tudi v kali udušile vsak svoboden razmah gospodarskega življenja. Takrat so se obnesli z največjim uspehom takozvani tVelesejmi, ki so vživali posebno zaščito ki kjer so se preko vseh ovir v najiz-datnejši meri izmenjavale gospodarske Vrednote med posameznimi državami in Pokrajinami. Zgodovina razvoja narodnega gospodarstva uči, da so Velesejmi povsod, kjer je promet le malo razvit, Središča najživahnejšega kontakta med Ponudbo in povpraševanjem, prireditve, ki nudijo popolnejši pregled o temi, kako blago se potrebuje in kako je razpoložljivo, ki dalje omogočajo prodajo v več-iiem obsegu in sigurnejše kritje najrazličnejših potrebščin. Te učinkovite insti--tocije srednjeveške trgovine so se poprijeli evropski pridobitveni krogi tudi Po zadnji svetovni katastrofi in tako vidimo, da so si skoraj vsa važnejša bilfflOI>S^a fržišča, zlasti v državah, ki so < nePosredno prizadete po vojni, svoje blagovne razstave po zgledu srednjeveških Velesejmov. V 0381 kraljevini je bila Ljubljana prva, ki
je oživotvorila to idejo. Da smo se podvizali prirediti Velesejm, nas k temu ni gnala želja po mehaničnem kopiranju tujih vzorov, temveč nas je v to prisilila naravnost potreba. Naša ožja domovina Slovenija ni žitorodna zemlja. Velik del njenih prebivalcev je moral živeti ob kupčiji, obrti ter industriji. Biio je pa bolj životarenje nego življenje!, ki ga je živel naš. narod. Industrija je bila skoraj vsa v tujih rokah, kupčija in obrt se pa tudi nista mogla razviti, ker, je bil Dunaj, kamor so se stekale vse železnice bivše Avstrije, žarišče vsega gospodarskega življenja. Prevrat nas je politično ter gospodarsko osvobodil tujega jarma in postavil na lastne noge. Tu ni bilo več časa za oklevanje, kaj storiti. Instinktivno je narod čutil, da bo odsihmal njegova eksistenca bolj kot kedaj preje odvisna od industrije, obrti in trgovine ter se je vsled tega z vso vnemo in z mladostnim ognjem podal na delo. Takorekoč preko noči je nastala cela vrsta novih podjetij. Da bi dobili pregledno sliko o tem, kako daleč se je že razvilo naše gospodarstvo, da bi si obenem poiskali novih tržišč in da bi zlasti za naše izdelke zainteresirali odjemalce v onih delih naše kraljevine, od katerih smo bili stoletja ločeni, to je bila predvsem naloga prvega našega Velesejma. Uspeh prireditve je •nadkrilil vsa naša pričakovanja tako, da smo sklenili polagati redno vsako leto javen račun o napredovanju našega narodnega gospodarstva.
Lanski vzorčni sejm je bil prirejen že v znatno večjem obsegu, ker se nam je posrečilo zainteresirati tudi inozemsko industrijo. Udeležba te se je skoraj povsem omejevala le na izložbo takih izdelkov, ki jih doma še ne proizvajamo in je imela zgolj namen vzgojevalno vplivati na našo industrijo in biti v spodbudo naši podjetnosti. Tudi II. vzorčna razstava je vrlo uspela, tako da se smemo upravičeno nadejati, da ostane Ljubljanski Velesejm vsled svojega dobrega slovesa trajna institucija.
Pomen velesejma za konzumente.
Obiskovalci vzorčnih semnjev so kaj različni, tako glede na svojo narod-tiost, poklic, kakor tudi glede namena, radi katerega obiščejo tako prireditev. Kdor opazuje obiskovalce ljubljanskega Velesemnja, opazi med njimi vse mo-Žoče narodnosti, še večja pestrost pa vlada z ozirom na poklice, katerim posamezne skupine obiskovalcev pripadajo. Od industrijca po do obrtnika in rokodelca, od veletrgovca pa do najmanjšega kramarja, od najvišjega uradnika pa do zadnjega neučenega delavca, Vse je med obiskovalci številno zasto-öano. In zakaj obiskujejo vsi ti, tako mzlični sloji to našo prireditev v tako 0Sromnem številu?
Priznati moramo, da si vse naše Prebivalstvo še vedno ni v svesti veli-*e£a pomena velesejmskih prireditev,
zlasti pa našega ljubljanskega velesem-nja. Velesejm je velikanskega pomena za razvoj industrije, za napredovanje in izpopolnjevanje trgovine, poleg tega je velikega pomena tudi za kulturni napredek naroda itd. Prav velikega pomena pa je velesemenj za vsakega posameznega konzumenta-netrgovca in je popolnoma nepravilno mnenje, da imajo pravi interes in edino korist na velesejmu le trgovci in industrijci. To mnenje, ki je vkoreninjeno še v precejšnjem delu našega prebivalstva, je krivo, da mnogi velesemnja sploh ne obiščejo, drugi zopet le iz radovednosti. Gredo, se čudijo in zopet gredo. Za te ljudi seveda velesemenj nima pomena toliko časa, dokler se tudi oni ne bodo zavedli, da je velesemenj za vsako, tudi najmanjše in vsled sedanjih razmer še tako
^osebnosti
Ljubljane.
I. Spomeniki.
fr Spomenik prvaku slovenskih’ pesnikov “Pcetu Prešernu na Marijinem trdu. .VajSpomenik prvemu slovenskemu pesniku ^tinu Vodniku na Vodnikovem trgu.
^ Spomenik začetniku slovenskega slov-Eria frimožu Trubarju na Bleiweisovi cesti, Vhodu v Trubarjev park. ya Spomenik historiografu Vajkhardu Val-0Jitt na Muzejskem trgu. hezii Sotnenik velikemu Jugoslovenu Ja-otvangelistu Kreku na pokopališču, mfs,. ,0rnenik narodnihia mučenikoma Ada-™ v!5 Lnndru na pokopališču. c:;<,tl.'.Pciniak z obeliskom pred mestnim fta-atom na Mestnem trgu iz 1. 1751. ske nlL ®v* Trojice ^ početku Gosposvet-Postavljen I. 1722.
Stavljenj jggeber na ®v'	*rgu’ P0*
p .	2- Javna poslopja.
Costa	^krajinske uprave, Bleiweisoya

Mestna elekt/arnaV^T^r Mestna plinarna na Tobačna tovarna na^TrJ6^ Deželna bolnišnica na vtvs Mestna klavnica. Poljani?'
3. Civilne oblast m pokrai,K1“ «i
Ministrstvo trgovine in industrijč, oddelek v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Mestni magistrat, Mestni trg.
Sodišče (višje, deželno, trgovsko in okrajno). Kralja Petra trg.
5. Kolodvori.
Glavni kolodvor, Cesta na Južno železnico.
Državni kolodvor, Ljubljana-Šiška.
Dolenjski kolodvor ob Dolenjski cesti.
6. Za trgovino, Industrijo in obrt važne oblasti, korporacije in društva.
Urad »Ljubljanskega velikega sejma« na sejmskih prostorih ob Gosposvetski cesti.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Trgovska in obrtniška zbornica, Beethovnova ulica 10.
9. Kulturni zavodi in šole.
Kr. univerza.
Kr. univerza tehniška fakulteta.
Inspektorat državne železnice, nasproti urada ljublj. velesejma.
Obratno ravnateljstvo južne železnice, Vojaška ulica 5.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS, Šelenburgova ul. 7.
Zveza trgovskih gremijev, Gradišče 17.
Zveza obrtnih zadrug, Beethovnova ulica io.
Narodna banka, Knafljeva ulica 7.
Kr. poštni in brzojavni urad, Šelenbur-gova ulica. Direkcija, Sv. Jakoba trg.
Kr. čekovni urad, Knafljeva ulica 7.
Gledališča, razstave in muzeji.
Narodno gledališče (opera), Aleksandrova cesta
primitivno gospodarstvo Izredne važnosti, kajti ravno tu je gospodarskemu subjektu odprta pot, da si svoj gospodarski položaj izboljša, da se očuva vsakršnega izkoriščanja, vseh nepotrebnih izdatkov ter si na ta način napravi prihranke, katere uporabi za zadostitev svojih nadaljnih potreb, ki bi sicer morale radi neekonomičnih izdatkov ostati nezadovoljene.
Nasprotno pa ne odide brez koristi z velesejmskega prostora oni, ki hoče imeti od obiska kako korist. In kako korist pač moram imeti od obiska velesejma?
Že stare blagovne sejme, na kakršne naletimo še sedaj, zlasti po deželi, so obiskovali kupci zelo radi. Kupec na sejmu, tudi na tem primitivnem, kjer se prodaja le ono in le toliko blaga, kolikor ga je bilo pripeljano na semenj, ni izpostavljen samovolji trgovca, kakor n. pr. v kakem oddaljenem kraju, kjer je samo eden ali le malo trgovcev. Na takem sejmu je ponudba blaga s strani trgovcev že zelo skoncentrirana, ravno tako povpraševanje. Kupec si blago lahko izbere ter se pri tem v mnogo večji meri more ozirati tudi na kvaliteto blaga. Pestra ponudba povzroča močno konkurenco, ki vpliva izravnavajoče rta cene.-
V še večji meri se godi to na vzorčnih velesejmih, kjer so razstavljeni samo vzorci blaga, kakršnega izdeluje, oziroma nudi razstavljalec. Ravno radi tega je tudi omogočeno mnogo večje in preglednejše osredotočenje ponudbe na enem prostoru, kar zopet omogoča lažji pregled s strani konzumenta. Konzument, kateremu ni vse pestra slika razstave, ki si marveč tudi ogleda in primerja razstavljeno blago, že v kratkem času in z malim trudom spozna najboljši vir nabave svojih potrebščin. Tu se prepriča o kakovosti posameznih izdelkov tega in onega producenta ter si ustvari njegovemu razumevanju in spretnosti odgovarjajočo sliko ponudbe in cene. Odločil se bo vedno za najboljšega ponudnika, ki mu nudi najboljše blago za primeroma najnižjo ceno (naj-nižja cena največkrat še ni znamenje najvrednejše kupnje!) S tem, da postane odjemalec solidnih tvrdk, si prihrani mnogo svojega denarja, ki ga more porabiti drugod v svojem gospodarstvu, kar znači zanj, za njegovo gospodarstvo, korak naprej, napredek.
Iz tega se jasno razvidi pomen velesemnja za posameznika, za konzumenta. Tem večje važnosti je za naše kraje velesejm radi tega, ker se more vsakdo prepričati doma, kaj vse lahko dobi in kam se more obrniti za najboljše in najcenejše blago.
Že pred vojno se ni dalo tajiti velikega pomena sličnih prireditev za narodno gospodarstvo, tem manj je to mogoče sedaj. Dasiravno poprej radi solidne trgovine, stalnih, zanesljivih in dobrih poslovnih zvez in zelo razvite mednarodne trgovine semnji niso bili tako potrebni, kakor so danes, vendar so se zelo živahno razvijali v večjih trgovskih središčih. Vojna pa je uničila velik del vzorno organizirane mednarodne trgovine, raztrgala in onemogočila prejšnje dolgoletne in solidne trgovske zveze ter povzročila razmere, ki so onemogočale in deloma v veliki meri še sedaj onemogočajo, da se te
Narodno gledališče (drama), Erjavčeva cesta.
Narodna galerija, Stritarjeva ulica.
Deželni muzej, Muzejski trg.
Jakopičev paviljon v Tivoliju.
Filharmonija, Kongresni trg.
8. Vojaške oblasti.
• Komanda Dravske divizijske oblasti, Zvezda.
Intendantura Dravske divizijske oblasti, Vojašnica vojvoda Mišića, objekt XIV.
Intendančno skladišče, Zaloška cesta.
Artiljerijska vojašnica, Dunajska cesta.
Kr. L državna gimnazija, Tomanova ulica 10.
Kr. državna realna gimnazija, Poljanska cesta.
Dekliški licej, Bleiweisova cesta Št. 27.
Kr. učiteljišče, Resljeva cesta 23.
Kr. državna realka, Vegova ulica.
Srednja tehnična šola, Gorupova ulica.
10. Športni prostori.
Telovadišče Sokola I, Trg Tabor.
Telovadišče Sokola Ljubljana, Tivoli.
Športni prostor S. K. Ilirija, Gosposvetska cesta.
Športni prostor Ljubljanskega športnega kluba. Trnovski pristan.
Vojaško vežbališče, ob južni železnici proti Zalogu.
Športni prostor S. K. Primorje, Dunajska cesta.
11. Električna cestna železnica.
Električna cestna železnica veže glavni kolodvor, dolenjski kolodvor in deželno bolnišnico z Mestnim trgom. Cena vožnji Din 1.50.
Podpšr&Ifa
Jts§osEoveft$ko Matice«
zveze ne obnove. Povzročila je v mnogih pokrajinah, zlasti pa pri nas, občutno desorijentiranost, ki jo je bilo treba odstraniti, da se omogoči uspešen razvoj. In to nalogo vrše v veliki meri ve-lesemnji. Naš ljubljanski velesemenj je poučil našega človeka, kakor tudi ino-
zemca, kaj in kje se najugodneje kupi, — in to je za konzumenta največjega pomena in največje koristi. Brez te koristi ne bo odšel z našega velesejma nihče, ki si ga bo ogledal pazljivo in ki bo pri svojem obisku ne samo gledal» temveč tudi mislil.
Božidar Sbrizaj:
Smernice m bodočnost slovenske
industrije.
Slovenija je kot agrarno pasivna pokrajina navezana na to, da se preživlja s trgovino, obrtjo in industrijo.
Trgovina med Slovenci še ni popolnoma razvita. Pied prevratom veletvrdk v pravem smislu besede sploh nismo imeli. Naša trgovina je služila z malimi izjemami le lokalnim potrebam. Danes pa je položaj tak da Ljubljana in Maribor ne moreta nikakor doseči trgovske važnosti Zagreba, ki je postal važno mednarodno tržišče, saj je Zagreb na pr. glavno tržišče železa za ves Balkan. Nobenega dvoma, ni, da je trgovina Slovenije odvisna od Zagreba, oziroma da ji je celo podrejena.
Obrt v današnjih časih nazaduje. Res je sicer, da se je med vojno in po prevratu zopet oživela, a to le na račun današnjih nenormalnih prilik. Obrt dela od danes na jutri, ^sleđ česar se laglje prilagođuje dnevno se izpreminjajočim prilikam (cenam, carini, davkom itd.) kot pa industrija, ki mora izvrševati naročila z dolgimi dobavnimi roki, kar meša in komplicira kalkule; v času padanja valute pogosto celotni izkupiček za eno dobavo, ne zadostuje za nakup surovin za dobavo enske veličine in kakovosti. Te razmere pa pojemajo z rastočo konsolidacijo na političnem in gospodarskem polju.
Industrijalizacija slovenske zemlje je torej edina rešitev za njeno prebivalstvo, sicer bo moralo v bodoče zopet na tisoče naših najboljših moči iskati kruha izven domovine. Ni nov ta nauk. Treba pa bo, izvajajoč ta nauk z železno doslednostjo, ustanoviti točen program za izvajanje industrijalizacije.
Teza načelnika v ministrstvu trgovine g. Saviča, da je treba industrijalizirati našo državo na ta način, da se predelava produkte poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, da se izvaža žito kot moka, pecivo, pivo itd., les kot stavbene konstrukcije, pohištvo, papir itd., velja tudi za Slovenijo.
Industrija te vrs*e je v Sloveniji že dokaj lepo razvita. Obstojajo veliki mlini na pr. Majdičev mlin v Kranju, imamo lepo pivarsko industrijo, ki krije že skoro ves domači konzum, deloma tudi izvaža v inozemstvo. Na Vrhniki je velika konzervna tvornica, katere proizvodi so izvrstne kakovosti in slovijo še daleč izven meja naše države.
Se lepše je razvita ne-živilska industrija, ki predelava agrarne itd. produkte. Vevške papirnice izdelujejo papir vseh vrst iz lesa domačega izvora in morejo s svojo produkcijo 100 vagonov mesečno kriti porabo skoro cele države. Zelo dobro je razvito usnjarstvo. Usnje se v domačih tvornicah takoj predelava v čevlje, kovčke, razne športne predmete, listnice itd. (n. pr. Indus v Ljubljani, Peko v Tržiču, Peto-vija v Ptuju). Imamo nebroj manjših žag na vodni ali parni pogon, tovarne pohištva in slično.
Na tem polju se da še marsikaj storiti. Slovenija more zadržati čimvečjo količino za izvoz namenjenih agrarnih produktov iz vseh delov države in jih oddati v inozemstvo šele v predelani obliki, vsaj kot polfabrikate. Naloga države je, da to stremljenje podpira z regulacijo uvoza in izvoza: nobena surova koža ne sme oditi v inozemstvo, dokler moramo uvažati usnje.
Kemična in elektrokemična industrija se lepo razvijata. Naj omenimo kemično tovarno v Mostah pri Ljubljani, ki izdeluje polfabrikate iz bauksita, žvepleno kislino, tovarna v Hrastniku proizvaja letno 2000 vagonov superfosfata, 500 vagonov soli, 400 vagonov kristalne sode, 300 vagonov rdeče barve za železne konstrukcije. V Rušah se proizvaja letno okoli 27.000 ton karbida, nadalje kisik v industrijske namene. Naj omenimo še »Državno cinkarno Celje«, anilinsko tvornico Braun v Celju, Mariborsko rafinerijo olja, tovarne žigic, svečarne; tudi farmacevtski in fotografski aparati se že izdelujejo,
Kemična in elektrokemična industrija sta zmožni velikega razvoja. Osobito naj se čimpreje pristopi k izdelovanju aluminija. Pogoji so vsi dani, vodne sile omogočajo ceno dobavo za to potrebnega električnega toka, surovine so tudi doma. Razvita industrija te vrste bo lahko izdatno izvažala. Najti bo
treba pota, da se izvleče iz domačega premoga čimveč kemijskih snovL
Kar se tiče železne industrije, je treba opozarjati na dejstvo, da ima Bosna velikanske zaklade železnih rud. Ljubija more proizvajati na dan 2500 ton prvovrstne železne rude, Vareš 600 ton železne rude. Ker ima Bosna skoro isto dnevno produkcijo premoga kot Slovenija in se je nadejati, da se bo našel premog, prikladen za predelavo v koks, in velike vodne sile (810.000 Ks na površju in 300.000 Ks na podzemeljskih kraških vodah), se je nadejati, da bo v bližnji bodočnosti prihajala od tam silovita konkurenca, ki ne bo dopuščala Sloveniji izdelavo polfabrikatov. Tu se bo treba omejiti na izdelovanje visokokvalificiranih materijalij kot jih proizvaja jeklarna Ravne. Uspevala bo lahko strojna in elektrotehnična industrija, če se bosta omejevali na izdelke, ki se lahko proizvajajo v masah, po katerih je veliko povpraševanje v državi, če bo dovolj strokovnjakov in če jih bo država zadostno ščitila proti nadmoćni tuji konkurenci.
Želeti bi bilo, da se ustanovijo podjetja za izdelovanje raznih luksuznih predmetov. Na teh se da mnogo zaslužiti, ker odloča ceno pogosto ličnost izdelave in ne vrednost založenega materijala in dela. Osamosvojitev od uvoza teh predmetov iz inozemstva je v vse* občem» interesu naše države.
Industrija Slovenije se ima boriti z raznimi in velikimi težavami. Ena glavnih je še vprašanje strokovnjakov in strokovnih delavcev. Nimamo jih še v zadostni meri. Vsaka prenagljenost v prepovedi porabljanja inozemcev vtem oziru bi neizmerno škodila. Naj bo dovoljeno opomniti na pijonirje nemške industrije, 1793 rojenega vestfalca Friderika Harkorta, ki je ustanovil prvo nemško moderno strojno tovarno z angleškimi stroji in angleškimi delavci, katere je izposojal tudi povsem tujim tvrdkam. Radi tega je sicer sam gospodarsko propadel, postal pa je učitelj tedanje nemške industrije. Tudi mi bi rabili takega Harkorta. Žal ga nimamo. Rabili pa bomo tuje strokovnjake, dokler ne bomo sami znali vsega, česar še ne znamo. Pač pa ni potrebno, da sedijo v komercijalnih vodstvih industrijskih podjetij skoro sami tujci Tu bo treba zastaviti.
Od države moramo zahtevati izdajanje točne statistike vsega izvoza in uvoza. Na podlagi te bo treba ugotoviti, katere vrste industrij bi bile zmožne za obstoj. Iz narodnogospodarskih razlogov se ne sme dovoliti ustanovitve podjetij, ki ne bi bila zmožna za obstoj. Škoda bi bilo vsakega dinarja. Iz istih razlogov je potrebno sodelovanje vseh privrednih krogov. Nobenega brezsmiselnega konkurenčnega boja, pa tudi ne brezmejnega dviganja cen v pro-fitarske namene. Industrija ni samo za to tu, da prinaša nekaterim dobiček. Industrija je velevažna institucija, ki mora dajati narodu možnost za preživljanje, in je faktor, ki dviga kulturo in civilizacijo, ker stavi visoke zahteve na vse, ki ji služijo.
Od države moramo zahtevati, da s strokovnjaško vodeno carinsko in tarifno politiko podpira razvoj slovenske industrije, da ji omogoči zalaganje domačega trga in izvoz. Največji dobiček od tega bo Intela država sama, kajti industrija je silen davčni vir.
In proč s strankarstvom iz gospodarske politike. Naj se ne prigodi zopet, da hrvatski in srbski listi smešijo izložbo v Mariboru in ljubljanski veliki semenj. Naj bo ljubljanski veliki semenj zgled za gospodarsko delovanje tudi v ostalih gospodarskih panogah, zgled, da je mogoče pripadnike raznih strank, narodov, ver itd., združiti k skupnemu delu v svrho čim večje produkcije In cenejšega, boljšega zalaganja trga.
Vodilno načelo naše industrije pa mora biti: Kakovost. Najboljše je ravno še zadosti dobro. Da naša industrija tudi glede tega napreduje, je razvidno istotako na ljubljanskem velesejmu. Divota je gledati, kaj vse premore pridnost in sposobnost uaših rok. Naši izdelki prenašajo že danes primero z ino-I zemskimi. Na tej poti je treba krepka J vstrajatl

¥sell ¥FSt ¥lll©
nHiinsiiiiii«!i«!iKH?a!Hiiiiaiim!iiiiiitHimiiiiiiHi!iiiiiii
Sirovi
SPIRIT IZ ARKOVE TOVARNE
rafinirani 96‘70/0, najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah -
o ..VINEA“ O Rudnik
¥seli žg^ufe
Crorlfivi
Cosnae medicinal!
Ljubljana
Telefon 5—18	" ’ družba z o. z.	Telefon 5—18
dšaeralno zastopstvu tovarns „ARKO“ Zagreb
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Liqueur Triple Sec!
Oglašujte v „Dutranjih Novostih“!
Rezerva: Din 32,515.000
Delniška glavnica: Din 60,000.000.
Podružnice:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj ,'r,„	Split
Eicegnovi	Ljubljana
Jeisa	Maribor	Zagreb
Amerikanskl oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi;
3ADSAM5!CA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK. Cortiandt Street 82, New-Yörk City.
Šibenik
SPLOSNA KNJIŽNICA
v zmmihi
Z¥r^ii@ tiskarna in knjigarna
v Ljubljani.
BANCO YUQOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Nataies, Porvenir.
Izšli so zvezki:
St. 1. Ivan Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. , „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . , . „ 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. „ 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.. • n 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre humoreske, 72 str...............
broš.	Din	12,	vez.	Din	17.
„	„	16,	*	*	22.
n	»	12,	„	n	17.
„	„	20,	*	„	26.
» s, ■	; is.
••••
••••
••••
Ceste se razumejo brez poštnine.
••••
••••
••••
Cenjena naročila naj se pošiljajo na: Zvezno tiskarno in knjigarno oddelek kitflffama — Ljubljana, Marijin trg št. 8 telef. št. 44.

:sc

n
SLOORAD«
SLOVENSKA GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D. D
TJSLEIW SMTEEUMBAM štev. 180.
LJUBLJANA
TEMMICMÄ FISAMNA LJUBLJANA 7. FBAMK0PAM8KA CESTA štev. 151.
kvršuie
B stanovanjske hiše, trgovska poslopja, a moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
železobet. cevi za vodne
špecšialfteta
a
a naprave in vodovode.
Patent dr. inž. Empergerja za iz-JLfiSiÖiPiClB vrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih, „silo“, mostovih in podobno.
vse vrs*e tehtnih projektov in iSOSiUjSa statičnih proračunov.
s:
:s:
111 ■ 1
m m m u m u m
y ■ y ■ ^ n ^
M m M
m m m
i 1 I 1 I ■
m	m ^	m m ^ m	^ m — M
Konfekcijska industrija	DRAGO	SCHWAB	Ljubljana,	Dvomi trg	3.
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne pjašče, usnjene suknliče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni predmeti.
Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon „1“ št. 407).
m	■ ^ " m	m m m	m m ^ ^
m M M
m m
m m m
m


Posredovanje podraži blago
f
kar pa ni v interesu trgovca in ne konsumenta. Jugoslovanski trgovci pa ravno v tem oziru veliko grešijo in se poslužujejo za svoje dobave držav, ki prevzemajo samo nalogo posredovalca, katerim običajno ostaja največji dobiček. Zato proč s komodnostjo. Dobro solidno blago se dobi samo v Čehoslovaški, kjer se kupi lahko direktno od tovarnarja. Osobito VI. Praški vzorčni velesejem v dneh od 2. do 9. septembra bo nudil vse kar moramo mi uvažati in to po solidnih cenah,' ki so
nalašč izredno nizko kalkulirane za Jugoslavijo.
a
I
111. Llublsfiilii ities^em 1923
Načrt razstavnega prostora.
Razstavni prostor III. ljubljanskega Velesejma meri 40.000 kvadratnih metrov, ker se je že takoj prvo leto pokazalo potrebno, povečati razstavno ploskev od 25.000 na 40.000 kvadratnih metrov.
Dohodi na sefmske prostore. Glavni dohodi na sejmišče iz mesta so z Dunajske ceste po Gosposvetski cesti ali iz Šelenburgove ulice preko Aleksandrove in Bleiweisove ceste na Gosposvetsko cesto, ali pa z Aleksandrove Ceste skozi Tivolski park. Glavna vho-Sa v sejmske prostore sta ob Gosposvetski cesti tik za prehodom čez južno Železnico in pa iz Lattermanovega dre-Ivoreda.
Na restavracijski prostor po 18. uri jte glavni dohod iz Šiške proti Latter-
manovem 'drevoredu, kjer se nahaja tudi večerna blagajna. Stanovanjski odsek ima za dobo velesejma svojo ekspozituro na glavnem kolodvoru v Ljubljani in preskrbi posetnikom na željo stanovanja. Legitimacije in dnevne vstopnice je dobiti tudi pri ekspozituri stanovanjskega odseka.
Sejmskl prostori so otvorjeni v času od 1. do 10. septembra 1923 vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. (18.) popoldne, na razstavišču nahajajoči se restavracijski prostori pa od 8. ure dopoldne do oblastveno dovoljene policijske ure. Po 18. uri vstop v razstavne prostore ni več dovoljen.
Urad Ljubljanskega velesejma (telefon int. 140, račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.283) posluje vse leto
v lastnih zgradbah C in D na sejmskih prostorih in je razdeljen v sledeče oddelke: Predsedstvo glavnega odbora, ravnateljstvo, tajništvo, knjigovodstvo, korespondenčni oddelek, ekspedit in registratura, glavna blagajna, informativni oddelek, oddelek za posredovanje kupčij, oddelek za zavarovanje, propagandni oddelek, oddelek za izdajo voznih listkov, pošta, brzojav, telefon, ekonomat, stanovanjski odsek, zastopstva tujih sejmov, filmsko-propagandni oddelek in sejmski fotografi.
Spedicijski oddelek se nahaja v posebnem paviljonu ob glavni sejmski cesti od vhoda proti češkoslovaškemu paviljonu.
Oddelek za posredovanje kupčij se nahaja v yelesejmskem uradu. Nanj naj
se obračajo razstavljale! in kupci v vsakem trgovskem poslu. Oddelek posluje brezplačno.
Za vse bančne transakcije je udeležencem na razpolago menjalnica v sejmskih prostorih.
Varnostna straža se nahaja v posebnem paviljonu pri križišču ob Lat-termanovem drevoredu.
Reševalna postaja se nahaja pri glavnem vhodu na sejmskem prostoru.
Trafiki, ena pri glavnem vhodu, druga ob Lattermanovem drevoredu za češkoslovaškim paviljonom.
Komisarijat za tujski promet se nahaja v paviljonu E št. 65.
Zastopstva tujih sejmov se nahajajo V paviljonu E št, 64.
Legenda:
E Razstavni paviljon E,
F Razstavni paviljon F.
G Razstavni paviljon G.
H Razstavni paviljon H.
I Razstavni paviljon I.
K Razstavni paviljon K.
L Razstavni paviljon L’. MSejmska restavracija.
N Vinotoč.
Čslp Češkoslovaški paviljon,
Lp Privatni paviljon,
Np Nepokriti razstavni prostori«
Pavillon E
* Papirna industrija, grafika, kartona-jj? Pisarniške potrebščine. Grafična b-u triia lepenka, papir, pisarniške po-'hŠčine, štampilje, zvezki, u Pohištvo in stanovanjska oprema, -jyg^jnice,; pisalne mize, pleteno pohišt-
XalPstala lesna industrija. Čolni, lesna Difterija, okvirji, parketne deščice, •^Vina, ribniška roba, zamaški. Kemična industrija. Čistilo za čevlje, knm!? za kovine, etri, fotomanufaktura, Parv ' jedilno olje, mazilna olja, milo, *etno voščilo, sveče, vosek. ^Kozmetika. Parfum, puder, toaletna a’ Sobna pasta, zobni prašek.
.Gospodarska
■etošnjega vele
no<i«a trgovino je zelo stabil,V) ,se ie dinar nekal
««bo‘ ÄL“ ‘"sr3
Vse fo	popo
Zf® do ure, mdustrijec up •	za blago, ki gaC ”e
javiti vsaj surovine.
industrija in trgo ’ krizi, vendar sta io
Razstavljeno blago po pavillonlh.
Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. Brane, brusila, kose, motorni plugi.
Paviljon F
Strojna industrija. Stroji za obdelovanje lesa in kovin, lokomobile, mlekarski in opekarski stroji, modeli strojev, armature, pletilni stroji, sesalke, transmisije, turbine, strojni deli.
Izdelki iz železa in jekla, orožje, municija. Električne in plinske naprave, kljuke, orožje, municija, pile, posoda, spojke, stavbeno okovje, štedilniki, verige, vijaki, zavore, žage, žeblji.
Ostali kovinski izdelki. Aluminijevi izdelki, bakreni izdelki, bakreni kotli, izdelki iz medi, jedilno orodje, ključavnice, krste, noži, tehtnice, zvonovi.
Pavillon G
Izdelki iz železa in jekla, orožje, municija. Blagajne, kleparska galanterija, litine, orožje, pločevina, posoda, tehtnice, tiskarski in knjigoveški stroji, železniški vozički, palično in obročno železo.
Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozila.
Elektrotehnika in razsvetljava. Električni motorji, instalacijski materijal, bakrena žica, električne naprave, svetilj-ke, transformatorji.
Poljedelski stroji, orodje. Lopate, krampi, mlatilnice, motike, slamoreznice, stiskalnice.
Pavillon N
Celokupna trgovina.
Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti. Blago, bombaževa tkanina, nogavice, obleke, preproge, uniforme, vrvarski izdelki.
Pavillon I
Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo.
Manufakturno blago, obleke, perilo, pletenine, zavese.
Usnje in konfekcija usnja. Gonilni jermeni, gornji deli za čevlje, leseni
žeblji za čevlje, obutev, podplati, stro» jilni ekstrakti, usnjena galanterija.
Pavillon K
Francoska skupina. Belgijska skupina. Češka skupina. Angleška skupina.
Galanterija, bijouterija, draguljar-stvo, fina mehanika. Igrače. Godala.
Paviljon L
Klobuki, slamniki, vezenine, kožar* stvo, čipke.
Lončena roba, majolika, faience, steklo. Peči, porcelan, steklena roba, zrcala.
Industrija živil. Bonboni, čaj, konzerve, likerji, mesni izdelki, marmelada, pecivo, rum, testenine, žganje.
Sedanji položaj na našem trgu omogoča prav živahno trgovanje ter ima letošnji velesemenj najlepše izglede za kar najboljši uspeh.
Še ena točka je, ki ie za letošnji ve-lesejm izredne važnosti, namreč konkurenčna sposobnost izdelkov naše industrije. Dasiravno nam nudi naraya v Sloveniji toliko prirodnih bogastev, surovin in gonilne sile, kakor le malokje drugje, vendar so produkcijski stroški Pri nas še razmeroma zelo veliki. Največ so temu krive seveda posledice vojnega uničevanja, mnogo pa upliva tudi dejstvo, da je naša slovenska industrija šele v razvoju. Stare in ukoreninjene industrije delajo mnogo ceneje, kakor pa mlade, ki se morajo boriti še z mnogimi težavami. Vendar pa kljub temu ne moremo trditi pavšalno, da bi proizvodi naše industrije ne bili sposobni za konkurenco. Pri industrijah, ki
so se pri nas že dodobra razživele, smo dosegli že tako visok napredek, da moremo brez nadaljnega konkurirati z inozemstvom. Ta konkurenca bo vplivala samo vzpodbudno ter pripomogla k na-daljnemu razvoju in napredku. Ostale panoge industrije, ki se morajo še boriti z raznimi težkočami, pa je treba zaščititi pred tujo konkurenco, seveda le v slučaju, če dotična industrija upa, da se kmalu razvije in okrepi do konkurenčne sposobnosti pa tudi samo do tega časa. Kjer pa ti predpogoji niso dani, bi pomenila vsaka zaščitna odredba le oviro in škodo našega narodnega gospodarstva,
Ljubljanski velesemenj je važen eksportni instrument. Poseti ga mnogo tujcev, ki stopajo v stalne stike z našimi izvozniki. Blago, ki ga nudita naša industrija in trgovina, je izborne kakovosti. Odvisno je le od dobavnih pogo-
jev, na katere more pristati naš indu-strijec in trgovec, v kakem obsegu konvenira inozemcu naše blago in v kakem obsegu bo stopil v zvezo z našim producentom. Tu mora veljati pravilo, da ni glavno čim večji zaslužek v kratkem času, temveč soliden dobiček, za solidno blago, ki trajno povečuje dober glas firme. Velesemenj je tu izredne važnosti zato, ker vrši informativno delo o sposobnosti in obsegu naše domače industrijske in obrtne produkcije. Izkušnje, ki si jih pridobi industrijec in obrtnik, pa tudi trgovec, na letošnjem velesemnju, bodo tvorile v zvezi z lansko- in predlanskoletnimi izkušnjami najtrdnejšo podlago za nadaljne delo.
Naš velesemenj pa bo podal tudi našim finančnikom in diplomatom važno sliko in dragocene podatke o stanju in potrebah našega gospodarskega življenja. Ta slika pa bo izborno služila pri
sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami ker bo iz nje razvidno, kje je največja potreba za sklenitev trgovinskih pogodb, kaj rabimo in kaj moremo dovoliti drugim državam brez škode za našo industrijo in obrt in za naše narodno gospodarstvo sploh. Vojna je pač ustvarila take razmere, da se položaj vedno izpr; "ja, mnogokrat prav občutno. Zato je treba verno študirati slične prireditve, ki so verna slika trenutnih dejanskih razmer in ki zelo natančno kažejo smer razvoja.
Glavno pa je, da bosta dobila pro* ducent In konzument zopet trdno orijentacijo, ki bo služila za podlago na-daljnemu delovanju in ravnanju. Na podlagi. te orijentacije si bo mogoče ustvariti natančen načrt za bodočnost možno bo smotreno delo brez poskusov jn kolebanja, mogoče bo doseči največji uspeh do najkrajši potk
III. LJiiblaiiiki ¥®i©sel@m 1923

Trgovina !e postala tekom svojega razvoja za narodno gospodarstvo prepotreben člen, v mnogih smereh neob-hodno potreben. Vendar je trgovina sekundarne narave, ki jo je spoznati s stremljenja, napraviti jo nepotrebno na ta način, da se skuša preskrbeti to, kar nudi v narodnem gospodarstvu ona, brez nje. To prizadevanje je že zelo starega datuma ter ga je opažati skozi ves gospodarski razvoj, i Pravi nagon trgovca za njegovo delovanje je možnost, da proda svoje blago za višjo ceno, kakor pa ga je kupil. Razlika med kupno in prodajno ceno je njegov zaslužek, torej temelji njegovo delovanje na nekaki spekulaciji. Ravno radi tega mnogi trdijo, da trgovina po-dražuje blago ter jo skušajo radi tega onemogočiti. Ta trditev je mogoča samo zato, ker dotični ne upoštevajo vseh onih funkcij, ki jih opravlja trgovina ravno s tem, da kupuje blago in ga potem prodaja. Trgovec kupi blago tam, kjer je ponudba velika, povpraševanje pa majhno, skratka, kjer je blaga preko potrebe. Proda ga pa tam, kjer dotične vrste blaga primanjkuje. S tem izenačuje blagovne zaloge in zajedno tudi cene. Potom njegovega delovanja se oboje izravna na ono stopnjo, ki odgovarja vsakočasni potrebi in produkciji. Toda to še ni vse. Trgovina omogoča s svojim delovanjem najdalekosežnejšo delitev dela ter neodvisnost posameznega producenta od krajevnih razmer, ker razširi producentu trg.
Znano je, da je vsakemu večjemu trgovcu neobhodna potreba visoka inteligenca in spretnost. Pazno mora motriti in zasledovati gospodarski razvoj, na vsako najmanjšo izpremembo mora takoj reagirati ter se prilagoditi izpre-menjenemu položaju. S tem pa opravlja zopet veliko delo, ker omogoča časovno enakomerno razdelitev dobrin. Dober trgovec ne bo imel v zalogi samo onega, ‘po čemur konzument ravno najbolj povprašuje, temveč bo že naprej naročil blago, o katerem ve, da bo šele postalo potrebno.
S tem svojim delovanjem je trgovina pripomogla, da se je silno razvila produkcija in promet, omogočila je kulturni napredek ter blagostanje narodov, kakršnega bi brez nje danes ne bilo. Zato je brez dvoma, da je trgovina za vsak narod in za svetovno gospodarstvo ogromnega pomena, kajti'brez nje bi še danes ne bilo svetovnega gospodarstva.
Tudi v naši državi imamo trgovino, ki je že na visoki stopnji. Takoj po osvobojen ju je bilo malo čudno na teritoriju naše mlade države: Srbija je imela pred vojno svojo trgovino, ki jo je vojni vihar popolnoma uničil. Hrvatska trgovina ni bila usmerjena k nam, ker je stala močno pod vplivom Madžarov. Naša slovenska trgovina pa je bila pred vojno še majhna. Priznati pa moramo, da je bila že tedaj znana preko ozkih mej naše ožje domovine. Njeno središče, Ljubljana, je uživalo poseben sloves radi široke znane rednosti in solidnosti slovenske trgovine, ter je imelo zveze s celim slovanskim, jugom, deloma tudi z balkanskimi deželami. Kljub gospodarskemu in političnemu.
Pomen trgovine.
pritisku si je naša trgovina vendar priborila sloves in precej obširen delokrog. Vojna je trgovino v vseh pokrajinah, ki tvorijo današnjo Jugoslavijo, skoro popolnoma, v nekaterih krajih, kakor v Srbiji in Črni gori pa sploh popolnoma zadušila. Zastoj je bil tako hud, da se trgovina niti takoj po osvobojenju ni mogla postaviti tako na noge, kakor bi se bila sicer. Toda slovanska žilavost je premagala vse težkoče, kmalu so bili vidni prvi uspehi in nato je sledil epohalni razvoj v tempu, kakršnega se ni nadejal nihče. Spočetka je manjkala naši, na novo prebujeni in pred mnogo večje in težje naloge, kakor pred vojno postavljeni trgovini skoro vsakršna orijentacija. Z mirovnimi pogodbami so nastale nove državne tvorbe, gospodarske razmere so se do temelja iz-premenile, vsaka nova in stara država se je skušala gospodarsko ščititi in si pomagati, mnogoteri interesi so se križali, carine, transportne težave itd., kar jc trgovino pri njenem razvoju silno oviralo. Stare trgovske zveze' so bile deloma uničene, obnovitev radi političnih razmer največkrat še nemogoča. Nastala je popolna desorijentiranost, ki pa ni dolgo trajala, niti tako dolgo ne, kakor so živeli razni med- in povojni izrastki, verižniki itd., ki so spravljali pošteno in solidno trgovino ob dober glas, ki pa jih je zdrava- konkurenca, čim se je zopet pojavila, polagoma brez velikega truda zadušila. Trgovina je kmalu pričela iskati novih potov in jih je tudi hitro našla.
Pri tem so bile velikanskega, tako-rekoč odločilnega pomena razne gospodarske prireditve, razstave, vele-semnji in podobno. Tam so se našli in-dustrijci, producenti, trgovci in konzumenti, tam so se sklenile prve nove zveze, tam je izginilo medsebojno nezaupanje, ki je največja ovira zdravemu trgovskemu razvoju. Naša trgovina je zavzela drugo smer: medsebojno izmenjavanje blaga med posameznimi pokrajinami v državi, ki so po svoji strukturi precej različne, kar je le še pospeševalo živahni razvoj trgovine. Na ta način je vršila naša trgovina tudi važno nacijonalno nalogo. Potom nje so se zgoščali skupni interesi, osredotočevali interesi posameznih pokrajin in potom nje^ se je pričelo zbliževati prebivalstvo naše domovine.
Ta nova smer naše trgovine pa ni bila samo nacijonalnega pomena, temveč je bila eminentno važna tudi za naše gospodarsko življenje, ona nam je ustvarila temelj naši gospodarski samostojnosti, ki ga nam sama politična samostojnost še ni dala. Jugoslavija je agrarna država, s čimur je bil že a priori dan predpogoj za razvoj žitni trgovini in pa mlinski industriji. Ta je bila že deloma zastopana, druge industrije pa skoro ni bilo. Nekoliko, prav malo, kjer se je z neizmernim naporom posrečilo kljub silnemu pritisku germanskega plemena pridobiti si košček industrije. ki ni bil pod tujim vplivom. In vendar so bili dani vsi predpogoji za razvoj močne industrije, kajti naša zemlja hrani prirodna bogastva, s kakršnimi se more ponašati le malokatera druga. Zlasti Slovenija ima v tem oziru
ugoden položaj. Ko so odpadle spone, se je tudi razživela vsa življenska sila, ki je bila do tedaj potlačena ob tla. Trgovina p aje iskala za industrijske izdelke novih tržišč, novih odjemalcev. S tem je oskrbovala krajevno enakomerno razdeljevanje produciranega blaga in omogočila industriji vedno silnejši razmah. In tako ji je pripomogla, da je danes naša industrija močna in razvita, da smemo biti nanjo opravičeno ponosni.
Predaleč bi zašel, če bi Hotel naštevati vse, kar nam je ustvarila in okrepila naša trgovina. Že iz navedenega je dovolj razvidno, kako velikega pomena je trgovina za vsako državo in kako važno delo vrši pri nas. Danes praznuje naša trgovina v zvezi z našo industrijo svoj praznik, praznik dela, ki je tudi naš praznik, dan ponosa in pobude k nadaljnemu delu.
Reklama In trgovina.
Pri nas je še v mnogih krogih ukoreninjeno starokopitno prepričanje, da se dobro blago samo hvali, ter da je radi tega reklama odveč. To nepravilno, prepričanje gre celo tako daleč, da se mnogokrat smatra blago, za katero se dela velika reklama, manj vredno, češ, reklama je draga stvar in izdatke mora trgovec na kak način kriti. In radi tega potrebnega kritja naj bi trpela cena blaga.
To mišljenje je popolnoma napačno. Reklama je danes za vsakega trgovca prepotreben faktor, naravnost življenjskega pomena. Brez reklame vsako podjetje kmalu zaspi ali pa vsaj samo životari, kajti prehitijo ga drugi, ki so v tem pogledu naprednejši. Življenje teče dandanes v velikih skokih; kdor mu ne more slediti, zaostane, nekaj časa životari in potem — umrje. Umrje tudi z dobrim in prvovrstnim blagom), če ga ne zna na času primerne načine placi-rati.
Reklama je danes znanost, na vseh boljših trgovskih šolah, na mnogih univerzah so uvedena o tej stroki posebna predavanja. Tudi literatura o tej stroki je zelo pestra, le da je pri nas še mnogo premalo poznana. Izdatki za reklamo so dane^ za vsakega naprednega trgovca in industrijca ali obrtnika neobhodno potrebni, kakor so potrebni izdatki za hrano ali pa za poslovne prostore. Seveda se morajo ti izdatki prilagoditi praktičnemu življenju, praktičnim potrebam; pretiravanje ali nepremišljeno in nesmotreno postopanje more tu tudi občutno škodovati.
Že dejstvo samo, da stoji danes vsa trgovina in vse pridobitno življenje v znamenju silnega razmaha, govori dovolj razločno o potrebi reklame. Podjetje vstaja pri podjetju, vsako stremi jphn prej), čim hitreje kvišku. V tej konkurenci zmaguje in končno zmaga dotično podjetje, ki si zna potom spretne reklame pridobiti največ zaupanja pri svojih odjemalcih in ki si zna to zaupanje tudi obdržati ter ga prenesti na vedno večji krog odjemalcev. Kdor pa tiho sedi na svojem blagu in ne opozarja javnosti nanj, ta navadno tudi obsedi in ostane osamljen. Čim bolj pa opozarja občinstvo na svoje blago, čim pogosteje in v čim večjem obsegu, tem bolj ostane to tudi v današnjem vrvečem življenju v spominu, tem bolj gotovo se bo konzument v slučaju potrebe domislil dotičnega podjetja, tem bolj zanesljivo bo poskusil tamkaj in če bo res konveniralo, tudi ponovil. In krog odjemalcev se je razširil.
Sredstva za reklamo so silno raznovrstna ter niso vsa uporabljiva v vseh slučajih in razmerah. Zato je važno, da se izbere pravilen način reklame, ki najbolj, učinkuje v danih razmerah in ki ra*'
di tega sorazmerno tudi najmanj stane. Ravno radi tega so zelo potrebni reklamni strokovnjaki.
Izmed mnogih tisočev reklamnih sredstev jih navajamo samo nekaj, ki so za naše razmere najprikladnejša in za sedaj najrentabilnejša. Tu sem spada pred vsem reklama po časopisju. Ni mogoče dovolj povdariti važnosti in izdatnosti te vrste reklame. Učinek inseratov je tem večji, čim večkrat čitalec opazi v listu gotovo firmo in v čim ličnejši obliki je inserat sestavljen. Glavno je, da tak inserat veže oči, treba je, da obrne pozornost nase in da jo tudi obdrži. Zato je v tem pogledu važen pripomoček podpiranje inser-atnega dela po tekstnem delu lista. Razne kratke in daljše notice), pa tudi celi in daljši članki, ogromno vplivajo na psiho čitatelja. Če se ta način reklame izvaja smotreno in dosledno, uspeh ne more izostati.
Drugo, tudi zelo važno in izdatno reklamno sredstvo so razni plakati. Tudi tega načina reklame ne smemo podcenjevati. Enako važno sredstvo je okusno napravljena izložba, izložbeno okno itd. Ta stroka zaposluje po svetu mnogo ljudi kot dekoraterjev itd. Razni napisi v vagonih, na kolodvorih, na zidovju itd. itd. ne zgreše svojega cilja.
Točna in vljudna postrežba in pa kolikor moč večje ugodnosti napram odjemalcu so bila vedno zelo dobra reklamna sredstva. Takih in sličnih sredstev je na tisoče, ter je le vprašanje spretne izbire), ki odloča o največjem efektu.
Trajen in resnično izdaten pa bo uspeh seveda le tedaj, če je blago resnično dobro. Solidna postrežba s solidnim, konkurenčno sposobnim blagom, je predpogoj in življenjska nujnost vsakega trgovca, ki stremi kvišku. V tem pogledu naša trgovina popolnoma zadovoljuje ter ji zato ne bo težko, najti pravo pot za reklamo.
Še enega reklamnega sredstva ne smemo pozabiti. To so velesemnji in izložbe. Njihov pomen je danes v večji ali manjši meri vsakomur znan. Vidni rezultati na tem polju so bili tudi našemu trgovstvu in obrtništvu ter industriji silna vzpodbuda in pogoj nadaljnjega napredka. Ljubljanski velesemenj je živa in zgovorna reklama neprecenljive vrednosti in vrši važno delo v našem narodnem gospodarstvu. To bodo končno morali uvideti vsi oni, ki do sedaj še niso ali niso hoteli. Drugače pa so zapisani — pozabljenju.
X Angieško-jugoslovanska družba za trgovino In industrijo. V Londonu je bila te dni registrirana družba, ki bo delovala na tem, da v kolikor največji meri vpliva fi-nannčno in kooperativno na razvoj naših gospodarskih, trgovinskih in industrijskih razmer in da sploh razširi trgovinske in finančne zveze med Anglijo in našo državo.
Kratek pregled razvoja trgovine.
Ravno oni, ki ne poznajo bistva trgovine, ji med drugim očitajo, da ona podražaje blago. Ta očitek pa ni opravičen. Res je sicer, da dela trgovec za dobiček, da tvori trgovina njegovo preživljanje, na ta način, da skuša izrabiti razliko blagovne cene in pa vrednost v krajih zadostne produkcije in zadostne ponudbe z ono, kjer ta dva faktorja sama na sebi nista zadostna. Ta razlika tvori trgovčev zaslužek, ki je odvisen od najrazličnejših činjenic.
Trgovina je pridobitno delovanje, ki ne skuša doseči dobička s samostojno produkcijo, temveč z nakupom in prodajo dobrin, na katerih ne napravi trgovec nikake bistvene izpremembe. To pridobitno delovanje ima svoj početek že v najstarejši dobi. Z rastočim napredkom je postajalo vedno pomembnejše in tudi vedno potrebnejše, tako da zavzema v mnogih smereh gospodarskega prometa gospodujoč položaj, dasiravno je pravzaprav le posredujoč člen narodnega gospodarstva.
Trgovina služi posredovanj'« med produkcijo in konzumom. To posredovanje je družabno-pogojno, dočim sta produkcija in konzum sami na sebi naravni pogojni činjenici. V prvih počet-kih_razvyajo5ega se prometa trgovine
ni bilo, ker tedaj je poiskal konzument sam producenta ali pa obratno. Pred to dobo, v dobi zaključenega hišnega gospodarstva ni bilo niti tega; tedaj je vsak sam izdeloval, kar je potreboval za življenje. Cim pa so dosegali narodi višjo kulturno stopnjo, čim bolj so napredovali, tem večje so postale njihove potrebe. Pričela je delitev dela v svoji najprimitivnejši obliki. Takrat sta občevala producent in konzument še neposredno. Kasneje je postajalo to vedno bolj težavno, za nekatere vrste blaga celo nemogoče. To velja zlasti za prekomorsko blago, katerega so mogli dobavljati v naše kraje edino le trgovci. Radi tega je začela polagoma nastajati nova družabna tvorba, trgovski stan. O kaki organizaciji trgovskega stanu pa se tedaj še ni moglo govoriti.
Najstarejša oblika poklicne trgovine je bila pač karavanska trgovina in nestalna ali potujoča trgovina. Trgovci so potovali s svojim blagom v kraje, kjer so se običajno vršili sestanki producentov in konzumentovs oziroma trgovcev in konzumentov. To so bili prvi Poče tki današnjih velesemnjev. Posebna pravna zaščita, pravna sigurnost, ugodnosti, ki so jih uživali taki kraji, razvit denarni promet, vse to je močno vplivalo, da se je trgovina po teh krajih vedno bolj razvijala. Udomačili so se v takih krajih tržni dnevi, na katere so
prihajali v velikem številu tako prodajalci, kakor tudi kupci. Iz tega počet-nega stadija so se razvili semnji oziroma veliki semnji, katere so v zlasti velikem številu in pretežno obiskovali ne toliko konzumenti, kakor trgovci, ki so sklepali medsebojne kupčije večjega stila. Del teh velikih semnjev je začel polagoma dobivati mednarodni značaj, kajti zelo zgodaj so jih začeli obiskovati trgovci s prekomorskim blagom, s tujimi izdelki.
Izrazit trgovski stan, ki je kupčeval pred vsem z domačim blagom, je nastal šele okrog 12. stoletja. Trgovina je torej cvetela zlasti v mestih, od katerih se imajo mnoga zahvaliti za svojo eksistenco ravno nji. V mestih se je vedno bolj razvijal samostojen trgovski stan, ki je pridobival tudi vedno večjo politično moč. V dobrem poldrugem stoletju je postal trgovski stan ugleden in prepotreben član družbe.
Šele proti koncu 19. stoletja se je pričela porajati v organizaciji trgovine večja in izrazitejša izprememba. Do tedaj je bila nepotujoča trgovina izvečine nadrobna, trgovec je prodajal vse mogoče vrste blaga. V drugi polovici omenjenega stoletja pa se je pričela tu diferencijacija, podjetja so se specijalizirala na posamezne stroke, mnogokrat na eno samo vrsto ali vsaj sorodne vrste blaga. Poleg tega pa se je začelo
združevati blago z ozirom na sorodnost potreb, kakor na primer oblačilna trgovina, živila. V najnovejšem času se je izvedla ta delitev v silnem obsegu, poleg tega je nastala koncentracija trgovine v veletrgovinah, ki so prodajale samo trgovcem ali tudi surovine producentom in Še v večji meri v raz-pošiljalnicah, blagovnih skladiščih itd.
Trgovina preko mej posamezne države, mednarodna, svetovna trgovina, je bila pred vojno organizirana do popolnosti. Vojna je to organizacijo porušila in omajala. Prizadevanja, to potrebno organizacijo zopet obnoviti, so dosegla že lepe uspehe, vendar položaj radi povojnih razmer, radi ogromnih iz-prememb na posameznih teritorijih, pri vaiutah, produkciji itd. še vedno ni tak, kakršen je bil pred vojno. Mnogo truda in dela bo še potreba, da se obnovi prejšnja popolna organizacija. Pri tej gospodarski obnovi ima tudi važno besedo naša trgovina, ki je pokazala že v kratkem času svoje samostojnosti neobičajno življensko silo. Medsebojno spoznavanje v državi, do katerega so pripomogle in ki ga še vedno pospešujejo razne gospodarske prireditve, razstave in zlasti velesemnji, bo omogočilo in ugladilo čim uspešnejši napredek pri tem velikem delu naše trgovine. In nemalo zaslugo pri tem uspehu bo imel naš ljubljanski velesemenj.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
To podjetje je edino te vrste v naši državi ter edino, ki se je povzpelo že tako visoko, da izdeluje v serijah in po normalijah. Zaposluje okrog 650 uslužbencev ter se nahaja od leta 1919 dalje v popolnoma slovenskih rokah.
Podjetje datira pod sedanjim imenom od leta 1919, ko je bila izvedena pod vodstvom Jadranske banke nacijo-nalizacija. Tedaj so se združila tri manjša samostojna podjetja, staroznane firme Samassa in Tönnies, ki sta bili v nemških rokah, in pa firma Avgust Žabkar, v eno samo podjetje ter si nadele ime Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Samassa in Tönnies sta izstopila, osnovala se je delniška družba, ki je izključno v slovenskih rokah.
Po osvobojenju sta trpeli naša obrt in industrija veliko pomanjkanje tekočega kapitala, kar ju je močno oviralo pri razvoju. Z ravno takimi težavami so se borila omenjena tri podjetja, vsled česar se je izvršila združitev. Spretno tehnično vodstvo in pa velika agilnost in vztrajnost je ustvarila v kratkem času industrijo, ki je edina v državi, Obrat se je vedno bolj razširjal, pričelo se je izdelovati predmete tudi brez naročila, v različnih dimenzijah in po stalnih načrtih. Solidni izdelki so pridobivali Strojnim tovarnam in livarnam vedno večji sloves in vedno večja naročila. V razmeroma kratkem času je bil obrat tako popoln, da so se izdelovali vsi stroji in strojni deli, ki jih je potrebovala razvijajoča se domača industrija. Težkoča je edino v tem, da prav mnogi naši industrije! ali iz nevednosti ali iz neznanokaterega vzroka naročajo potrebne stroje raje v inozemstvu ter na ta način ovirajo uspešen razvoj lastne industrije. Kljub vsemu pa je omogočal vedno večji sloves podjetja vedno silnejši razmah in krog odjemalcev in naročnikov stalno narašča.
Podjetje samo je razdeljeno napet samostojnih obratov: stroji za obdelovanje lesa in vodne turbine, oddelek za transmisije, kovinski obrat, železoli-varna in zvonarna.
Izdelovanje strojev za obdelovanje lesa je bilo nujno potrebno, ker je lesna industrija spričo lesnega bogastva pri nas zelo razvita. Ta panoga producira toliko in tako prvovrstnih strojev, da snm v tem pogledu popolnoma neodvisni od inozemstva.
Od najprimitivnejšega mizarskega stroja do najmodernejšega polnojar-menika, vse se izdeluje v največjem obsega. Poleg teh izdeluje podjetje najmodernejše in najdovršenejše turbine, ki so se povsod izkazale kot prvovrstne.
Izdelovanje transmisij zavzema že tak obseg, da more pokriti potrebe cele države. Ta oddelek izdeluje jarmenice, osi, sklopke in tečaje.
Zelo raznovrstna je produkcija oddelka železolivarne. Ta producira neverjetne množine najraznovrstnejših izdelkov iz litega železa, plošče za štedilnike, rešetke, deli za kanale itd. itd,
Zvonarna je prejšnje Samassovo podjetje na Karlovški cesti. Izdelek tega oddelka je znan po vsej državi, saj so vlile Strojne tovarne in livarne že stotine zvonov za vse kraje naše kraljevine. Najtežji zvon, ki ga je vlila zvonarna, tehta 4104 kg ter je bil vlit za Djakovo.
Kovinski obrat izdeluje vse mogoče vrste kovinskih izdelkov v dveh kategorijah: armature za vodo in paro, kakor tudi kovinsko okovje za vagone, ki ga je pričelo podjetje izdelovati šele v zadnjem času.
že iz teh kratkih' podatkov je razvidno, kak obseg zavzemajo Strojne tovarne in livarne v naši železni industriji. Ogromno je število izdelkov, ki izhajajo iz tega našega podjetja. Toda Podjetje se še vedno izpopolnjuje in razširja. Njegovemu razvoju je mnogo, lahko rečemo največ pripomogel ljubljanski velesemenj, kar priča., ne da bi bilo treba kakega komentarja, o njegovi važnosti.
Izredna agilnost podjetnikov, spretno tehnično vodstvo, stremljenje po napredku in pa ugodni predpogoji za raz-voj_ železne industrije opravičuje pr®" pričanje, da je vsak uvoz blaga to stroke popolnoma nepotreben, da pomeni uvoz teh izdelkov naravnost oškodovanje naše industrije in naše valute*
X Uvoz svile v našo državo. Od 1. aV-
gusta lanskega leta pa do konca julija tekočega leta se je uvozilo v našo državo 5 mf*; lijonov 680.420 m svilene in pol svilene tkanine v ogromni vrednosti 1.116,000.000 dt-narjev. Vsa ta vsota je bila ponajveč plačana v zdravi valuti. Toliko znaša dosedaJ komaj naš izvoz žitaric, ki so naše glavn« izvozno blagol