ilustrirani
Sjlasmk
Letno stane 12 K [ena šteuilka 30 uin.], za riemčijo 14 K, za druge iržaue in Ameriko 1B K. — Slike In dopisi se pošiljajo uredništuu ..Ilustr. Glasnika" u Ljubljani [Katol. tiskarna], naročnina, reklamacije In Inseratl na uprauništoo.
Izhaja ob četrtkih
Of
2. maja 1918
Ob preslaVnem godu Nj. Veličanstva cesarice in kraljice ZITE
Cesarica Žita,
potomka stare, slavne kraljevske rodbine Bourboncev Anjouvincev in sicer linije, ki je po miru v Cahah (Aachen) leta 1748. zavladala nad vojvodstvom Parmskim; prvi vojvoda je bil infant Filip. Vsled Napoleonovih vojska je vojvodska družina izgubila parmsko vojvodstvo, pa pridobila kraljestvo Etrurijo. L. 1847. jo dobil Parmo zopet nazaj Ludovik II., sin etrurskega kralja. Njegov vnuk Robert, ki je 1. 1859. zapustil Parmo in se po smrti svoje matere preselil v Avstrijo, se je po smrti svoje prve žene Marije Pije Bourbon-ske oženil z Marijo Antonijo princezinjo Braganško. Iz tega zakona je izšlo dvanajst otrok, med njimi najlepši cvet, princezinja Žita, rojena 9. maja 1892., ki s svojim blagim, milim duhom napolnjuje cesarsko hišo in osrčuje v teh tako težkih časih svojega visokega moža cesarja Karola, da junaško vodi narode Avstrije do srečnejše bodočnosti; pa ne le visoka, nam vedno dražja in milejša cesarska družina, ampak cela Avstrija, cel svet se čudi in divi dihu materinske ljubezni in srčne dobrote, ki vsakogar mehko objame, kedar in kjerkoli se prikaže nje ljubka postava, kedar in kamorkoli zaveje le njeno ljubko ime.
Modrijan na podstrešju. -
Dnevnik srečnega človeka. — Francoski spisal
Emil Souvestre.
(Nadaljevanje 12. poglavja: Konec leta.)
Ah! če je dvignila razljučena nevednost v najhujših dneh revolucij včasih sovražen krik proti geniju, ne tiči napaka samo v zavistni zlobnosti njene brez-umnosti, temveč tudi v prezirljivem ponosu znanja.
Žal, da sem le preveč pozabil pravljico o obeh sinovih bagdadskega čarovnika.
Eden je bil, prizadet od nepreklicne določitve usode, rojen slep, dočim je užival drugi vse veselje, ki ga nudi svetloba. Zadnji se je, ponosen na svojo prednost, norčeval iz slepote svojega brata in preziral njegovo družbo. Ko je nekega jutra hotel iti slepec ž njim vun, mu je rekel:
»Čemu to, ko pa niso napravili bogovi med nama ničesar skupnega ? Zame je stvarstvo gledišče, v katerem se vrsti tisoč vabljivih okraskov in tisoč čudovitih igralcev; zate je le teman prepad, sredi katerega drvi nevidni svet. Ostani torej sam v svoji temini, in pusti veselje svetlobe onim, ki jim sveti zvezda dneva.«
Po teh besedah je odšel in zapuščeni brat se je pričel bridko jokati. Oče, ki je to slišal, je takoj prihitel in se trudil potolažiti ga, pri čemer mu je obljubil vse izpolniti, kar bi želel.
»Mi li moreš zopet dati vid ?« je vprašal otrok.
»Usoda ne dovoljuje,« je rekel čarovnik.
Nato je slepec močno: zaklical »Prosim te, ugasni solnce!«
Kdo ve, če ni izzvala moja prevzetnost taiste želje pri kom izmed mojih bratov, ki ne »vidijo«?
Toda, kako pogosteje sem grešil še iz nespameti in lahkomiselnosti! Koliko sklepov napravil tjavendan! Koliko sodeb radi dovtipov! Koliko slabega sem storil, ker nisem čutil svoje odgovornosti! Večina ljudi si medsebojno škoduje, da vendar kaj stori! Norčujemo se iz slave, uničujemo dobro ime, kakor lenobni izpre-
onim skrivnostnim spominikom barbarskih narodov, katerim je dodajal vsak potnik kamen; mimogrede vsakdo nekaj prispeva in doda na slepo srečo, ne da bi mogel sam reči, ali gradi podstavek za spominik ali vislice. Kdo bi si upal pogledati nazaj, da bi preklical nepremišljeno sodbo ?
Odstopivši avstro-ogrski zunanji minister grof Czernin — kot general.
Pred nekaj dnevi sem šel ob strani zelenih gričev, na katerih vrhu stoji Mont-martreski brzojav. Pod mano sta stopala navzgor po eni izmed onih steza, ki se vijejo v obliki spirale, da bi dosegle vrh, mož in mlada deklica, na katerih so mi obstale oči. Mož je nosil zelo kosmat površnik, ki mu je dajal podobnost z divjo živaljo in nosil grčavo palico, ki jo je porabljal za svbje drzne risbe po zraku. Govoril je glasno, z glasom, ki se mi je zdelo, da ga jeza prekinja. Njegove ;od
Hrvatski spomini na kronanje cesarja Karola za ogrskega in hrvatskega kralja, ^aprisežna dokumenta cesarja Franca Jožefa in Karla I. za Hrvatsko v Zagrebu. — Sedaj morajo Hrvati v Budimpešto h kronanju; od hrvatske samostojnosti je ostalo le še pismo prisege, pisano v hrvatskem jeziku.
hajalec, ki gre ob živi meji, lomi mlade vejice in osipa najlepše cvete. In vendar ustvarja na ta način naša nepremišljenost dobro ime ! Počasi nastajajo, podobno
časa do časa kvišku gledajoče oči so kazale divji, trd izraz in tako se mi je zdelo, kakor da bi očital ali grozil mladi deklici, ki ga je poslušala z genljivo vdanostjo.
Dva- ali trikrat se je drznila s par besedami, brez dvoma je hotela poizkusiti, da bi se opravičila; a mož v površniku je pričel takoj s svojim krčevito zvočnim glasom, svojimi divjimi pogledi in grozečimi gestami. Sledil sem jima z očmi, pri čemer sem se zastonj trudil, da bi mimogrede ujel kako besedo, dokler nista izginila za gričem.
Očividno sem videl enega izmed onih hišnih nasilnikov, katerih nepriljudno razpoloženje se vzbudi po potrpežljivosti žrtve in ki so, dočim bi bili lahko dobrodelni bogovi družine, rajši njeni krvniki.
Proklel sem v svojem srcu divjega neznanca in se ravno razvnemal nad tem, da ti zločini nasproti krotkosti domačega ognjišča ne morejo prejeti svoje zaslužene kazni, ko je zadonel glas izprehajalca v večji bližini. Prišel je po stezi naokrog in se kmalu prikazal pred mano na vrhu griča.
Prvi pogled in prve besede sta mi sedaj vse pojasnila: tu, kjer sem bil videl hudujoči se ton in grozne poglede razdraženega moža, kakor tudi obnašanje preplašene žrtve, sem imel pred seboj čisto navadno škilavega in jecljajočega poštenega meščana, ki je razlagal svoji pazljivi hčerki svilorejo.
Smejoč se svoji zmoti sem se vrnil; vendar, preden sem dospel v svoje predmestje, sem videl hitečo množico, slišal klice na pomoč; vse roke so se obračale v isto smer in kazale v daljavi ognjen steber. Požar je uničeval tvornico in vsakdo je hitel na pomoč.
Obotavljal sem se. Mračilo se je; čutil sem se trudnega; ljuba mi knjiga me je pričakovala; mislil sem, da delavcev ne bo primanjkovalo in sem nadaljeval pot.
Pravkar sem bil grešil s pomanjkanjem previdnosti; sedaj pa s sebičnostjo in nečastnim mišljenjem.
Vendar ali nisem pri tisoč drugih prilikah pozabil na naloge človeških dolžnosti ?
Se li prvikrat branim izvršiti to, kar dolgujem družbi ? Ali nisem v svoji kri-vičnosti vedno ravnal s svojimi tovariši kakor lev? Ali mi niso polagoma zopet pripadli vsi deleži? Če le kak nepremiš-ijenec od njih kaj nazaj zahteva, se ustrašim/postanem nevoljen in na vso moč bežim. Kolikokrat sem napravil ovinek, če sem zapazil na koncu tlaka čepečo beračico, v skrbeh, da ne bi postal iz sočutja proti volji za milodar revnejši! O koliko bolečinah sem dvomil, da bi imel pravico biti neizprosen ! S kakim veseljem sem si slikal včasih grehe reveža, da bi izpremenil njegovo uboštvo v zasluženo kazen!...
0, nočem iti naprej, ne naprej! Če sem zdravnikovo pre-iskavanje prekinil — koliko bolj žalostno je to! Telesne bolezni vzbujajo sočutje, dušne pa gnus. K sreči me je sanjarij moj dobri so-
zdramil iz mojih sed — star vojak
Sedaj, ko nanj mislim, mi je ravno tako, kakor da hi videl v svoji mrzlici ta
dobri obraz, sedaj sklonjenega nad mojo posteljo, sedaj sedečega za delavno mizo med svojimi lepenkami. Pravkar je vstopil, oborožen s svojim loncem za lep, s svojo knjigo zelenega papirja in svojimi velikimi škarjami. Pozdravim ga po imenu; veselo vzklikne in pride bliže.
• »Ej 1 Torej ste zopet na krovu !« je zaklical in me prijel za obe roki s svojo pohabljeno, ki jo še . ima; »ni bilo lahko, veste ! vojni pohod lahko prinese dvojno odlikovanje! V onih tednih, ko sem bil v bolnici, sem videl že marsikoga, ki ga je tresla mrzlica: v Lip-skem sem imel soseda, ki je menil, da ima ogenj v želodcu
Obleka cesarice Zite,
ki jo je imela pri kronanju na Ogrskem, je bila v izložbi društva Ratnega kumstva v Zagrebu. Straža je v opremi zgodovinsk.Trenk. pandurje v.
in je neprestano klical gasilce ; toda tretji dan je minulo vse samo od sebe, dočim je trajalo pri Vas osemindvajset dni, čas bitke pod malim desetnikom.«
»Torej se nisem varal, Vi ste bili pri meni!«
»Pri moji veri! saj mi je bilo treba prekoračiti le hodnik. Ta okoliščina Vam
je preskrbela bolniško strežnico, ki na levi ni bila okorna, ker ji desne manjka ; vendar to je bilo vseeno! Niste vedeli, s
katero roko sem Vam dajal piti in to tudi ni nič oviralo utopiti, to ubogo mrzlico . . . docela kakor Poniatovski v sraki!«
Stari vojak se je pričel smejati in jaz, preveč ganjen, da bi mogel govoriti, sem pritisnil njegovo roko na svoje prsi. Videl je moje razburjenje in se trudil ga na
kratko pregnati.
»Tu mi pride na misel,« je nadaljeval veselo, »da smete od danes naprej zopet zahtevati svojo hrano! štirikrat na dan, kakor nemški jun-kerji, nič drugega ! Zdravnik je Vaš dvorni upravnik.«
»Preostaja le še, da poičemo kuharja,« sem odgovoril.
»Smo ga že našli!« je zaklical veteran. »Koga pač?« »Genovefico.« »Sadjarico ?« »V trenutku, ko z Vami govorim, cvre ona za Vas, sosed; ne imejte nobene i skrbi, da bi ona štedila z maslom ali skrbjo! Dokler ste nihali med vivat in requiem (t. j. življenjem in večnim
pokojem), je prebila žena svoj čas s tem, da je hodila po stopnicah gorindol, da bi izvedela, kako je z bitko ... In- čakajte, prepričan sem, da je ona tu.«
Nekdo je v resnici šel po hodniku; šel je odpirat.
»Da, res!« je nadaljeval, »to je naša
gostiteljica, mati Millot; še ena Vaših
dobrih prijateljic sosed, ki Vam jo priporočam za tople obkladke. Vstopite, mati Millot, le noter, danes "zjutraj smo*čisto
Levo:
Prestolonaslednikova oblekca, ki jo jc imel pri kronanju na Ogrskem.
Desno: Dragocena mitra nadškofa dr. Bauerja, ki
jo je nosil pri slovesnostih kronanja cesarja Ka-rola v Budimpešti.
%
je res, da so naši notranji in zunanji ne-dostatki naše notranjosti in zunanjosti posledica naše nespameti in naših grehov, tedaj sta sočutje in vdanost tudi plačilo izpolnjene dolžnosti. Vsakdo izmed nas si ustvarja, z božjo pomočjo in v omejenih mejah človeške moči, sam svoj temperament, svoj značaj in ustvarja si svojo prihodnost . . .
Vsi so odšli; samo moje cvetlice in ptički, ki mi jih je veteran zopet prinesel, mi delajo družbo. Zahajajoče solnce rdeči s svojimi poslednjimi žarki moje napol zastrte zavese. Moja glava je svobodna, moje srce lažje; vlažen blesk mi plava čez oči. Čutim ono nedoločno blaženstvo, ki je predhodnik sladkega snivanja.
Tam spodaj, nasproti spalni sobi, se mi prikaže iznova bleda boginja s tisoč-barvnimi oblačili in osutim vencem; vendar to pot ji pomolim roko s hvaležnim nasmehom:
»Zbogom, drago leto, ki sem te pravkar po krivem dolžil! Kar sem trpel, ne smem tebi nabremeniti; kajti bilo si le prostor, v katerem mi je Bog vnaprej začrtal mojo pot, zemlja, na kateri sem žel, kar sem sejal. Tebe, zaslombo svojega potovanja, bom ljubil radi srečnih ur, ki si mi jih dalo videti, jih okušati. Niti veselje, niti bol ni prišla od tebe; ti si bilo le pozorišče. Potopi se torej v miru v večnost nazaj in bodi blagoslovljeno, da mi zapuščaš kot nadomestilo za mladost izkušnjo, od časa spomin in kot plačilo za izkazovanje dobrot hvaležnost.---
-K-O-N-E-C-
je ukazala molčati pod pretvezo, da mi je zdravnik prepovedal govoriti. Videl sem, kako je vse uredila po mojih predalih; pogled nanje me je presenetil: pazljiva roka je očividno dan za dnem izravnavala neizogibni nered, ki ga prinaša bolezen s seboj.
Ko je končala, je prišla Genovefica s kosilom; za njo mati Denis, mlekarica iz nasprotne hiše, ki je ob istem času izvedela za prestano nevarnost in moje vračajoče se zdravje. Dobra Savojka mi* je prinesla pravkar znešeno jajce in me je hotela sama videti, kako ga pojem.
Karseda natančno so ji morali opisati vso mojo bolezen. Pri vsaki posameznosti je glasno vzklikala, nakar se je na opomin gospodinje čisto tiho opravičevala. Postavili so se okoli mene v krogu, da bi me videli jesti; vsak grižljaj je bil spremljan z zadovoljnimi in srečo žele-čimi vzkliki! Kralj Francije ni nikdar vzbudil tolikega občudovanja med gledalci, kadarkoli je javno obedoval.
Ko je bila miza pospravljena, je prišel moj tovariš, stari blagajničar.
Ko sem ga zopet spoznal, se nisem mogel ubraniti tesnobnega čuvstva. Kako so predstojniki sprejeli mojo odsotnost, in kaj mi je prinesel?
Z nedopovedljivo tesnobo sem čakal da začne; toda sedel je k meni, me prijel za, roke in se pričel veseliti mojega okrevanja, ne da bi kaj izpregovoril o najinih gospodih. Nisem mogel dalje prenašati te negotovosti in vprašal sem ga obotav-ljaje se:
»In gospodje Durmeri ? Kako so . . . sprejeli prekinjenje mojega dela?«
»Saj ni prav nobenega prekinjenja,« je odgovoril stari pisar mirno.	.
»Kaj hočete s tem reči?«
»Vsakdo si je delo razdelil, vse je v teku in gospodje Durmeri niso ničesar zapazili.«
To pot je bilo vznemirjenje premočno.
1. Bil pri tvojem sem očetu, snubil sem te za ženo, toda očka so me kleli in me gledali grdo.
Kaj bom storil?
2. Očka so me zapodili, vendar bom še ljubil te; čakaj malo, kmaiu, kmalu bom pri njih spet snubil te.
Prej sezidaj lastno hišo, njej zaženi tisočak . . ." Vem sedaj, kaj bodem storil, saj še mlad sem in krepak.
5. Koso brušeno bom kupil, na ljubljansko šel polje, travo zeleno pokosil, krone bom dobil svetle.
7. Z mošnjo bodem šel k očetu, zrli bodo me lepo . . . Če ljubezen jih ne gane, mošnja jih genila bo!
Jezni so me odpodili očka trdi — bogat mož — in v slovo so še dejali: „Zet za zdaj mi še ne boš!
Tisočak si bom prislužil,
bom prislužil lep si dom, Da bo v zakon s teboj združil, spet pred očka stopil bom.
Angelar Zdenčan.
Cerkev v Tezzah, ki so jo Italijani razdejali.
Avstro-ogrsko topništvo na vrhovih Marmolate.
Po tolikih dokazih naklonjenosti je ta mero napolnila.
Nisem mogel zadržati solz.
Tako je malce uslug, ki sem jih mogel izkazati, stokrat poplačanih! Nekaj dobrega sem sejal in vsako zrnje je padlo v dobro zemljo in obrodilo poln klas! Kako to izpopolnjuje zdravnikov nauk ! Če
veseli fantje in bi plesali menuet, ko bi imeli šolne obute.«
Žena je vstopila, vsa presenečena. Prinesla mi je čisto perilo, ki ga je skrbno izboljšala, in zraven še steklenico španskega vina, dar njenega sina, mornarja; shranila ga je za posebne prilike. Hotel sem se ji zahvaliti, a izvrstna žena mi
Kratka povest o antikristu.
Ruski spisal Vladimir Sergjejevič Solovjev.
Prevel Franc Poljancc.	(Dalje.)
Cesar, ki je stal pred tronom in z veličastno naklonjenostjo razprostrl roki, je izpregovoril z zvočnim in prijetnim glasom:
»Kristjani vseh smeri! Moji ljubi podaniki in bratje!
Od početka mojega vladanja, ki ga je Višnji blagoslovil s takimi čudovitimi in slavnimi deli, nisem niti enkrat imel vzroka, da bi bil z vami nezadovoljen; vi ste svojo dolžnost vedno izpolnjevali po veri in vesti. Toda to mi ne zadostuje. Mojo iskreno ljubezen do vas, ljubljeni bratje, žeja po vzajemnosti. Želim, da bi me, ne vsled čustva dolžnosti, ampak po čustvu srčne ljubezni, priznali za svojega resničnega voditelja v vseh zadevah, ki jih pod-vzemam za blagor človeštva.
In glejte, poleg tega, kar delam za vse, bi vam hotel izkazati posebne milosti. Kristjani, s čim bi vas mogel osrečiti? Kaj Vam dati, ne kot mojim podanikom, ampak kot sovernikom, bratom svojim? Kristjani! povejte mi, kaj je za vas najdražje v krščanstvu, da morem na tisto stran obrniti svoj trud?«
Prenehal je in čakal.
Po templju je šlo tiho mrmranje. Členi zbora so pošepetavali med seboj. Papež Peter je z ognjevito gestikulacijo razlagal nekaj svojemu okrožju. Profesor Pauli je zmajeval z glavo in bolestno cmokal z ustnicami. Starec Joan, nagnivši se nad vzhodnega škofa in kapucina, jima je tiho nekaj prigovarjal.
Ko je bil cesar nekaj minut čakal, se je obrnil k zboru z istim laskavim tonom, ki je pa v njem zvenel komaj viden znak ironije.1
»Ljubi kristjani!« je dejal. — LJmevam, kako težko vam je naravnost odgovoriti. Tudi v tem vam hočem pomagati.
Vi ste na nesrečo v tako davnih časih razpadli na razne smeri in stranke, da morebiti pri vas ni niti enega predmeta, da bi se splošno zanj zanimali. Toda če se vi ne morete zediniti med seboj, se jaz nadejam, da zedinim vse vaše stranke s tem, da jim vsem izkazujem enako ljube,-zen, in enako pripravljenost zadovoljiti resnično stremljenje vsakatere.
Dragi kristjani! Vem, da je mnogim in ne zadnjim izmed vas najdražja v krščanstvu tista duhovna avtoriteta, ki jo krščanstvo daje svoiim zakonitim zastopnikom — ne zaradi njih osebne dobrobiti, kajpada, ampak zaradi občne blaginje, ker se na to avtoriteto zida pravilni duhovni red in nravstvena disciplina, ki je vsem neobhodno potrebna.
Dragi bratie, katoličani! Kako ume-vam vaš pogled, in kako bi želel opreti svojo državo na avtoriteto vaše duhovne glave!
Da bi ne mislili, da je to zvijača in prazne besede, — slovesno proglašam v soglasju z našo državno voljo: vrhovnega škofa vseh katoličanov, rimskega papeža, uDostavljamo odslej na njegov prestol v Rimu z vsemi prejšnjimi pravicami in pred-pravicami njegovega zvanja in prestola, najsibodo podeljene kadarkoli od naših prednikov, začenši s cesarjem Konstantinom Velikim.
Od vas pa, bratje katoličani, hočem za to samo, da me notranje, srčno priznavate za svojega edinega zaščitnika in po-
1 Posmeh.
redčena množica menihov in laikov, ki je spodaj ostala, se je dvignila k njemu in sc stisnila v ozek krog in od ondot se je slišal pritajen šepet: »Non praevalebunt, non praevalebunt portae interi.«:i
Cesar je začuden pogledal na nepremičnega papeža in iznova dvignil glas:
»Dragi bratje! Vem, da so med vami tudi taki, katerim je najdražje v krščanstvu njih sveto sporočilo, stare veroizpovedi, stare pesmi in molitve, podobe in bogoslužna dejanja. In resnično, kaj more biti verni duši dražje nego to? Vedite, predragi, da sem danes podpisal odlok in nakazal bogata sredstva svetovnemu muzeju za krščansko arheologijo1 v našem slavnem cesarskem mestu Carigradu, z namenom, da zbira, proučuje in hrani vsakršne spominike cerkvene sta-rodavnosti, zlasti vzhodne; jaz pa vas prosim, da jutri izberete iz svoje srede komisijo, da presodimo tiste priprave, ki se morajo urediti s tem namenom, da se kar moč približamo sodobnemu življenju, pravu in običajem, sporočilu in ustanovam svete pravoslavne cerkve!
Bratje pravoslavci! Komur je ta moja volja po srcu, kdor me po svojem srčnem čuvstvovanju more nazivati svojega istini-tega voditelja in poglavarja, naj pride sem.«
In večji del hierarhov z vzhoda in severa — polovica bivših starovercev in več nego polovica pravoslavnih svečenikov, menihov in laikov — je z radostnimi vzkliki stopilo na estrado poleg katoličanov, ki so bili ponosno tja sedli.
Toda starec Joan se ni ganil in je glasno vzdihal. In ko se je množica krog njega silno razredčila, je zapustil svojo klop in se presedel bliže k papežu Petru in njegovemu krogu. Njemu so sledili tudi drugi pravoslavci, ki niso šli na estrado. Cesar je vnovič izpregovoril: »Znani so mi, dragi kristjani, tudi taki med vami, ki v krščanstvu nad vse ceniio osebno uverjenost v resnici in svobodo raziskavanja sv. pisma. Kako jaz o tem mislim, ni treba pojasnjevati. Morebiti veste, da sem še v prvi mladosti napisal večje delo o svetopisemski kritiki, ki je tisti čas dvignilo nekaj šuma in položilo temelj mojemu slovesu. In glejte, verjetno, da mi je v spomin na to te-le dni poslala
Ne bodo zmagala, nc bodo zmagala vrata peklenska.
4 Znanost, ki raziskuje starine.
krovitelja. Kdor me tukaj po vesti in čuv-stvu priznava kot takega, naj pride sem k meni.« In je pokazal prazne prostore na estradi.
In z radostnimi vzkliki: »Gratias agi-mus! Domine! salvum fac magnum impera-torem!«2 -— so skoro vsi vladike katoliške cerkve, kardinali in škofje, večji del vernih laikov in več nego polovica menihov
stopili na estrado in, globoko se priklo-nivši proti cesarju, zavzeli svoje sedeže.
Toda spodaj, sredi zbora je ravno in nepremično, kot mramornat kip, sedel na svojem mestu papež Peter II. Vse, kar ga je obdajalo, je bilo na estradi. Toda raz-
- Zahvaljujemo' sc! Gospod! obvaruj velikega ccsarja!
Slovesni sprejem novega trnovskega župnika in pisatelja Fr. S. Finžgarja
v Ljubljani dne 9. aprila t. 1.
tubinška univerza" prošnjo, naj sprejmem od nje častno diplomo doktorja bogoslovja. Ukazal sem, naj odgovore, da jo z zadoščenjem in hvaležnostjo sprejemam.
Danes pa sem hkrati s tem muzejem krščanske arheologije podpisal tudi ustanovitev svetovnega instituta za svobodno raziskavanje svetega pisma, z vseh mogočih strani in v vseh mogočih smereh in za
Tedaj se je, kot bela sveča, dvignil starcc Joan in krotko odgovoril:
»Veliki vladar! Dražje nego vse drugo nam je v krščanstvu Kristus sam — On Sam, od Njega pa je vse, zakaj mi vemo, da v Njem utelešena prebiva vsa polnost Božanstva. Pa tudi od tebe, vladar, smo pripravljeni sprejeti vsakršno dobroto, da le v tvoji roki spoznamo roko Kristusovo
vršilo nekaj zlostnega. V njegovi notranjosti se je dvignil tak infernalni7 vihar, kakor tisti, ki ga je preizkusil v oni usodni noči. Popolnoma je izgubil notranje ravnovesje, in vse njegove misli so se osredotočile v tem, da bi ne izgubil tudi zunanjega samo-obvladanja in se pred časom ne izdal. Trudil se je na nečloveški način, da bi se ne vrgel z divjim krikom na govornika in ga ne začel z zobmi grizti.
Nenadoma je zaslišal znani onostran-ski glas:
»Molči in se ničesar ne boj!«
In je molčal.
Samo v smrtnem strahu posineli in potemneli njegov obraz se je spačil, iz oči so se pa iskre kresale.
Med tem je pa med govorom starca Joana veliki čarodej, ki je sedel ves zavit v svoj neizmerni trobarvni škofovski plašč, ki je pokrival kardinalski škrlat, kakor da je izvršil pod njim neko manipulacijo; njegove oči so se osredotočeno bliskale, ustnice se pa pregibale.
Skoz odkrita templjeva okna se je videlo, da se je privalil ogromen črn oblak in je hitro vse potemnelo.
Starec Joan ni odmaknil začudenih in prestrašenih oči z obraza onemelega cesarja, nenadoma pa je v grozi omahnil in obrnivši se nazaj, z glasom, kot bi ga davilo, vzkliknil:
»Otročiči, antikrist!«
Tisti hip je hkrati z oglušajočim udarom groma v templju zagoni ogromen kroglast blisk in starca pod seboj pokril. Vse je za trenutek zamrlo, in ko so oglu-šeni kristjani prišli do zavesti, je starec Joan ležal mrtev.	(Dalje.)
Avstro-ogrska divizijska pekarija na italijanskem ozemlju v Benečiji.
študij vseh pomožnih ved z gotovim letnim prispevkom 1 in pol milijona mark. Komur izmed vas je to moje duševno razpoloženje po srcu, in kdor more po svojem čistem čuvstvovanju priznati mene za svojega državnega voditelja, ga prosim, naj stopi sem k novemu doktorju bogoslovja.«
In prekrasna usta velikega človeka je nalahko spreletel neki čuden nasmeh.
Več nego polovica učenih bogoslov-čev se je dvignilo proti estradi, dasi z nekim obotavljanjem in omahovanjem.
Vsi so se ozirali na profesorja Paulija, ki je kakor prirastel k svojemu sedežu. Nizko je sklonil glavo, se zganil in skrčil.
Bogoslovci, ki so bili stopili na estra-do, so se vznemirjali, eden pa je nenadoma zamahnil z roko, skočil naravnost doli mimo stopnic in nekoliko šepajoč zbežal k profesorju Pauliju in manjšini, ki je pri njem ostala.
Ta je dvignil glavo in nepopisno se gibajoč vstal, šel mimo zapuščenih sedežev, spremljan od zvestih sovernikov, in z 'njimi vred sedel bliže starca Joana in papeža Petra z njih krožkoma.
Pomembna večina zbora in v njenem številu skoro vsa hierarhija" Vzhoda in Zapada je bila na estradi. Spodaf so ostale samo tri kopice ljudi, ki so se medsebojno približali in se gnetli okoli starca Joana, papeža Petra in profesorja Pauliia. Z žalostnim glasom se je cesar obrnil k njim:
»Kaj morem še narediti za vas? Čudni ljudje! Česa želite od mene? Ne vem. Povejte mi vendar sami, vi, kristjani, ki vas ic zapustila večina vaših bratov in voditeljev, vas obsodilo liudsko čuvstvovanje: Katera reč je vam najdražja v krščanstvu?«
5 Univerza v nemškem mestu Tiibingenu je najslavnejša protestantovska visoka šola.
0 Cerkveni poglavarji.
In na tvoje vprašanje: kaj moreš za nas storiti — čuj naš odkriti odgovor:
Izpoveduj sedaj tu pred nami Jezusa
Kristusa, Sina božjega, ki je prišel v meso, vstal in bo še prišel — izpoveduj Ga, in mi te bomo z ljubeznijo sprejeli kot res-
j Doma In po svetu.
|,mit......llllllllllli................................................................
Cesar je prepustil nekaj gradov na Češkem v ta namen, da se tam odpro zavodi za zapuščene otroke. K tej odločitvi je cesarja nagnila beda, ki jo je z lastnimi očmi gledal, ko je pred kratkim obiskal Češko.

Naši vojni ujetniki se vračajo v domovino.
ničnega predhodnika Njegovega drugega s'avnega prihoda.«
Obmolknil je in se ustavil s pogledom, uprtim v cesarjevo lice. V tem se je pa
7 Peklenski.
Princ Sikst Parmski, brat naše blage cesarice, ki mu je naš cesar pisal pismo, naj popraša pri francoski vladi, kako bi se dal skleniti mir s Francijo in Anglijo, služi še z enim bratom v belgijski vojski, dva druga brata pa v naši avstrijsko-ogrski armadi. Ko je izbruhnila vojska med Nemčijo in Francijo, sta ona dva brata najprej prosila
francosko vojno vodstvo, naj ju sprejme v francosko armado za sanitetno službo. Ker pa francoska postava iz leta 1875, ne dopušča, da bi sorodniki nekdanjih kraljevskih rodbin služili v francoski armadi, sta se obrnila v Belgijo, ki ju je sprejela. Že iz vsega početka sta oba princa poizkušala doseči prijateljske odnošaje med Francijo in Avstrijo in princ Sikst si je nazadnje pridobil zaupanje francoskih vodilnih krogov.
težavnemu položaju poizkušala ohraniti nevtralnost do konca, so se strune do skrajnosti napele. Če popokajo, utegne Nizozemsko doleteti is*ta usoda kot Belgijo. Nemčija se na to ne ozira, da Nizozemsko vlada ženska, kraljica Viljemina, in da je njen mož neki pruski princ. Če se to zgodi, se utegne vojska zopet podaljšati. Sicer se moramo pa kot zvesti zavezniki Nemčije kajpada veseliti, če pade zopet krona z glave nemške sovražnice.
Prizor iz neke avstro-ogrske pasje bolnice; Zdravljenje psov.
Rusi so sklenili tak mir, da so se začeli z vso močjo pripravljati na vojsko. Tudi Ukrajinci pravijo, da bi za mir v svoji državi in varstvo resnično najraje sami poskrbeli, da Nemcem to skrb, ki jo jim izkazujejo, čimprej tem raje odvzamejo. Prav tako svoj živež sami lahko pojedo.
Iz »krušnega miru« z Ukrajino ne bo kdove-kaj, pravijo naši ministri. Zaenkrat je tako, da se mora kruh za naše vojaštvo celo v Ukrajino voziti.
Minister za javna dela v p. baron dr. Trnka, vrl Čeh, ki je.po svojem ministrovanju vsled svojih velikih zmožnosti služil pri vojnem ministrstvu kot domobranski generalni inženir in bil pred kratkim imenovan za tehničnega nadzornika zavodov, podvrženih zakonu o vojnih dajatvah, je kot član gosposke zbornice pozdravil znani protestni shod Čehov in Jugoslovanov, ki so se mu pridružili pismeno tudi Poljaki. Shod se je vršil zato, da nastopi proti hudim obdolžitvam in žalitvam bivšega zunanjega ministra grofa Czernina. Takoj nato je bila njegova prošnja za oprostitev uslišana.
Nova vojna napoved ? Med Nemčijo in njeno severozahodno sosedo Nizozemsko, ki je kljub
s črnko, oziroma črnca z belokožko), ampak sužnja, torej so tudi šesteri njeni otroci sužnji. Zato so upniki zahtevali — in sodišče je njih zahtevi ugodilo — da se žena z ottoki vred proda na javni dražbi. Ker je žena zdrava in čedna, in najmlajši otrok že osem let star in vsi zdravi in krepki, upamo, da nam bodo kupci med našimi bralci za novico hvaležni.«
Kako se svet obrača I Danes — 70 let pozneje — govore nekdanji zatiralci človeških pravic kot njih največji zagovorniki in branilci !
Janez Murkovič
iz Cezanjevic p. Ljutomeru, padel na laškem bojišču dne 23. novembra 1917 pri naskoku na goro Tomba.
Anton Homan
iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju,padel na hribu sv. Gabrijela 6. septembra 1917. Članu šent-jernejskega Orla blag spomin!
Razno.
• MIMIIIMtMIIIIMIIIIIIintMIIIMIIIIMIIIUMIMIll
Usoda sužnje.
V severoameriških »Združenih državah«, katerih predsednik Wilson se danes bori v prvi vrsti onih, ki hočejo svetu dati pravičen mir, je še sredi 19. stoletja vladalo suženjstvo. Sužnji so bili afriški črnci (zamorci), ki so jih bili iz Afrike prepeljali v Ameriko. Leta 1849. je prinesel list »Washington Patriot« sledečo novico:
»Pred kratkim smo naznanili, da je neki Busli Seely izginil zaradi dolgov. Danes naznanjamo, da se je položaj za njegove upnike izboljšal. Dokazalo se je namreč, da njegova žena, čeprav je ž njim čisto pravilno poročena, ni le mulatka (potomka belokožca
New-York v vojnem času. »Pariški Journal« prinaša celo vrsto težav, ki jih je prinesla vojna državljanom Združenih držav. Letošnji prosinec je prinesel gostilnam in privatnim gospodarstvom naslednja določila: — Ponedeljek. Moka prepovedana. Pri nobeni jedi ne sme biti moke. Točiti se ne sme ne vino ne pivo, sploh nič alkohola. Tovarne morajo biti zaprte, delati se sme samo v vojnih obratih. Trgovine ostanejo zaprte. V pisarnah ne smejo kuriti. — Torek: Meso prepovedano. Pri kosilu nič močnatega. Vsa gledišča in kinišča zaprta. — Sreda: Moka prepovedana. Pri nobeni jedi ne sme biti moke. — Četrtek: Pri kosilu nič močnatega. — Petek:* Kosilo brez moke. Sobota: Kosilo brez moke, ves dan se ne sme uživati svinjina. — Nedelja: Kosilo brez moke.
»Pariški Journal« pristavlja: Zdi se, da hočejo Američane odvaditi, da bi ne uživali iz moke narejenih jedi, njih priljubljene koruzne pogačice in pšeničnih testenin. Američani, že zdaj koščeni in suhi, postanejo po tej odredbi še bolj suhi. Ameriki ne bo zdaj jabelko povod greha, ampak žakljiček moke.
Švicarski častniki kot gostje Nemcev na zahodnem bojišču.
ličnem vrvenju, ki je lastno New-Yorku, ni sledu. Te naredbe so stroge. »Times« pravi, da izgubi jdelavstvo vsak ponedeljek za pet milijonov frankov plače. Kljub temu ni bilo protestov ne od zadrug ne od ljudstva. Strogo je omejil predsednikov dekret kurjavo, delo, hrano — vendar niso uvedli nobene kontrole in niso naznanili kazenskih vsot za prestopke. Vendar ravna v Ameriki vsakdo, kakor da bi mu gledal orožnik na prste in bi mu grozila ječa. V privatnih gospodinjstvih smatrajo za vprašanje časti, da se ravnajo strogo po predpisih. Prvi ponedeljek, ko niso smeli rabiti premoga, so kaznovali v New-Yorku samo deset oseb. Tako se obnaša najbolj demokratičen narod sveta, ko se čuti prikrajšanega v svoji svobodi.
To so prav lepe pripombe. A kadar bodo ječali Američani četrto leto pod pritiskom svetovne vojne — ječali kakor mi v Evropi
_ potem se nemara ne bo klanjal najbolj
demokratičen narod sveta takim odredbam. Ves svet bi moral biti edin v tem, da naj se že neha vojna, ki je vtisnila vsej civilizaciji pečat laži, za vsa vprašanja bi se pač dobilo neko izhodišče. Vedno pravijo: po končani ofenzivi se bomo pogajali. Zakaj se ne pogajajo pred ofenzivo ? — Ali mora biti res vsa Evropa opustošena?
TO IN ONO.
Steklo lahko s škarjami strižeš, če do-
tični kos stekla, ki ga hočeš razstriči, z rokami in škarjami vred v čeber vode potopiš. Steklo na tak način lahko strižeš v ravnih ali
Zmes.
• iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiim
Kje dom je moj. Tu sa bli čas, kaj, k sma ja tkula preke punuči kresal gor po Pulanah mal naudušen, mal fajhtn, pa ja žingal ena za druga, de je cela Iblana prašala: »Kdu sa pa te ?« Pa ja enkat zapujema glih gor mem Šen-klauža preke rotuže tista ta fletna, sluvanska:
»Ke dom je mu j?« — al se t na usuje ena ramunda pulcaju z rotuža pa ukul nas:
»Kspudi, vam burna preči pukazal,« pa nas p'ihopa — vs naudušeine za naša sluvan-
GOSPODINJSTVO.
Madeže spraviš s temnega blaga, če skuhaš bršljinove vode. V ta namen kuhaj bršljin pol ure na vodi, nato v bršljinovi vodi blago izmivaj — ne da bi ga dlje namakal — ampak tlači ga, da se pene delajo. Če ni dobro, ga še enkrat dobro izperi in pretlači, nato pa v čisti mlačni vodi izplakni. Ovijati ali ože-mati ga ne smeš, da se blago ne raztegne, ampak voda naj se sama odteče in tako blago posuši. Blago na ta način postane lepo, lister n. pr. kot nov. Izlikati se mora, dokler je blago še malce vlažno. Če se blago dodobra posuši in potem za likanje vnovič namoči, ni nikdar več tako lepo, kot je bilo prej.
NAŠE SLIKE.
Fr. S. Finžgarja, dosej župnika v Sori, kjer je z zglednim delovanjem zapustil neizbrisne sledi, je sprejela njegova nova župnija Trnovo v Ljubljani dne 2. aprila t. 1. nadvse slovesno. Veliko tisočev ljudstva iz vseh krogov se je zbralo, da pokaže svojo radost nad tem, da dobi tako odličnega delavca v vinogradu Gospodovem ter hkrati najbolj priljubljenega pripovednika za svojega dušnega pastirja. Ženstvo v narodni noši je pred cerkvijo tvorilo špalir. Posebno slovesna je bila inštalacija na belo nedeljo. Tudi tedaj je ženstvo v narodni noši tvorilo špalir od župnišča do cerkve. Lepa trnovska cerkev je bila ta dan premajhna. Na naši sliki se vidi Finžgarjevo visoko čelo nekoliko zasenčeno ravno pred banderom.
Groiu Czerninu, ki je na tako malo slaven način končal svojo kariero, se vendar ne bo prehudo godilo; general dandanes že še „vzdrži"; saj drugi ljudje tudi: kdor ne more vzdržati na tem, pa na onem svetu.
Zadnja kravica bo morala marsikje iz hleva. Moža ni, ga je vojska vzela, živeža ni, ga je rekvi-zicija požrla in ga še bo, otročiči pa vedno kljunč-ke odprte kot mladi tički, kako naj to mirno prenaša materino srce? Ne delavca, ne bo semena, ne gnoja. Je res, kakor je modro rekel gorenjski kmet: Če bo krt oral in ptič gnojil pa veter sejal, kdo bo pa žel?
Tiska in izdaja Katoliška tiskarna, Ljubljana.
Odgovorni urednik JOSIP K LOV AR.
ska stvar ni nč pumagu — pa udpele u rotu-ška špehkamra na jerprge.	A. N.
Spreten zobozdravnik. Tomaž Nebojse pride k zobozdravniku zob dret. Zdravnik nastavi klešče, jih zasuče, da se je Tomažu kar zaiskrilo, pa mu zdrknejo z zoba.
»Vidite, tako so pred sto leti zobe drli,« prijazno pouči Tomaža. Nato vnovič zagrabi, da je kar zahreščalo, in zob odlomi.
»Vidite, dragi moj, tako pa moj konkurent, ki ima tamle nasproti svoj atelje, zobe dere.« In še enkrat zastavi in zob junaški izdere.
»Vidite,« ponosno vzklikne, »tako pa jaz zobe derem!«
Varen dežnik. Svobodomislec je zbolel; ker se mu je bolezen nevarna zdela, se je dal prevideti. .— Njegov prijatelj ga obišče in vznevoljen vpraša:
»Kako da si — svobodomiseln kakor si — duhovna klical in se svobodomiselstvu popolnoma izneveril ?«
»Vidiš, prijatelj — mu bolnik odvrne — človek ne ve, v kakšnem vremenu na oni svet pride, sem pa zaradi varnosti dežnik seboj vzel.«
Premeteni deček. Deček je prodal kravo na semnju v Moskvi. Vračajoč se, je zadel na razbojnika, ki je na nekem tesnem prostoru zahteval od njega denarja.
Deček je pri teh besedah podbrusil pete in se spustil v beg ; ko ga je pa razbojnik dohitel, je deček vzel denar iz žepa in ga raztrosil po tleh. Dočim ga je razbojnik pobiral, je skočil deček na njegovega konja in oddirjal.
Pri pregledavanju vrečic, ki so bile na sedlo privezane, so našli 250 rubljev in dva nabasana samokresa.
In kar je najbolj čudno ; V Američani se drže do pičice teh predpisov. Ne najdeš gostilne, ne bare, ne bufeta, ki bi prodajal ob torkih mesno jed, ne dobiš peka, ki bi prodajal v ponedeljek in sredo drug kruh kakor koruznega in resastega mešanca. Nobena trafika, nobena trgovina, noben brivec ne odpre v ponedeljek, ta dan ne dobiš tudi kaplje alkohola. Velikansko mesto je v ponedeljek kakor izmrlo. Vsakdo se drži doma, o mrz-
krivih črtah. Paziti pa moraš, da je vse steklo in cele škarje v vodi. Če le najmanjši košček vun gleda, se ti ne bo posrečilo.
Naravoslovska veda nam ta čudni pojav s tem razlaga, da voda zenači tresljaje škarij in stekla. — Prav tako zenačijo te tresljaje papirnati trakovi, ki jih po obeh straneh stekla dobro in gladko nalepiš, tako da moreš steklo striči, ne da bi ga v vodo potopil. V tem drugem slučaju gre pa le za prav tenko steklo.