Stev. 102», Leto II.
N€D€JLj6 K/k lZD/^J/|\
SPITAL NA DRAVI
Nedelja, 13»aprila 1947«
Z15117?
-ČW,
m,	wi^	rp	-
i
L
RTA VRATA
Nc. silne višine se je pov = spol človeški razum in se dvignila moč»Se
clove t>ica
do
pa je sla človeška človeški napuh« Le
silne jsih višin samozavest in eno je pri tem
žalostno,da je človek ves ta svoj veličastni napredek usmeril na na«
pačili tir o
Začel je graditi nepro= dima vrata, za katerimi naj bi za vedno ostal pokopan Bog, Njegova moč, zlasti pa še Njegove zahteve do člo= veka, katere človeški naravi d is o všeč- in jih zato odklanja«
Začel je postavljam neprebojna vrata, pieko katerih Bog ne bi mogel do src ljudi in j in osvajati zase«,
PTenekatori pa so v svojih dušah naredili strašna vrata, preko katerih naj bi Bog in Njegova milos v nikdar ne bi mogla v dušo. Kakšen je božji oeziv ra talce Čudne človeške podvige?
Na velikonočno jut\o je
mrtvih in prišel skozi kamni tria zastražena so bila* Nič ni pom
,alo * božji moči nobena
Kristus, učlovečeni Bog vstal od viaia pri grobu - še zapečatena in
človeška sila, zgraditi do= če pokopativ On živi in kraljuje na zgodovino so Ga uničevali in pokopa«
noben človeški ra/.um ni dorasel, zato za Boga ne moie volj močnih vrat, Boga ni ir.ogc vekov vekeo Skozi vso človeŠKo vali, skušali s sveta iztrebiti Njegovo vero in Cerkev, pa je bilo vse zastonj o Vedno znova je vstal On, vsrajala Njego-a vera, vstaja la Njegova vCerkev, pa še v večjr meči in veličastvu^
če■človeštvo danes to spet poskuša, je to samo znamenje silno bornega razuma, ki se iz nek bo ostal vedno isti - nov o g"ve vere in Cerkve«
Bogu zapirajo vrata do skusi! Tisti j ki je zmogel čerim z enim samim posegom
do sebe tako zelo. da so šli zanj v mučeniško smrt, je dovolj močan., da prebije v .aka človeška vrata in pride
-.oodovine noce ničesa : naučitieUči= vstajenje, nova zmaga Kristusa,Nje=
človeških dušP Kakšni iz Savla narediti Pavla, ki svoje milosti razžaril duš c.
otročji po= je že tiso^ v ljubezni zmožen in do vsake du=
se j Kr
;ebQ
ne zaklepa iz zlobe in svoji duši zgradi vrata,ki
iJOSLMMe.)
je iskrena in ki se mu sama od trdovratnosti o
Drugače pa je, če človek Lam v branijo Bogu vstop v dušo„ Bog hoče imeti^človeka svobodnega in ta= kih vrat ne razbije^ Nanje tri a in trka. Če Mu jih človek iz zakrk= njenosti in iz sovraštva ne odpre, potem trkati preneha in človeka tej zakrknenosti prepusti? človek je izgubljen«
Kjer pa so vrata zaprta za Boga, tam so na široko odprta za večnega zoprnika božjega - satana in za vse zlo, ki od nj >ga iz-^ haja»
So pa še ena vrste zaprta vrata. Podobno zaprta, kot pri
apostolih ha veliko nedeljo, To so vrata, ki zapirajo v dušo dohod sovražnikov božjih«, Ta vrata gradi sicer človek sam,vendar mu pri tem pomaga graditi in postavljati moč in modrost božja zato so dovolj trdna in močna in neprehodna za. vsak poskus satana in njego= vega sveta, da hi skoznje prodrl'v človeško dušo« Neprehodna so za vse in za vsakega, le Bog in Njegova milost imata skozi nje prost prehod in prinašata v tako dušo mir in veselje.
"Prikazal se jim je pri zaprtih durih« Mir vam bodi, n^
bojte se!n
Za takimi vrati, zgrajenimi proti vsemu, kar nasprotuje Bogu in Njegovim resnicam in zapovedim, se skrijmo in zaklenimo.1 Skrijmo za njimi svoje neporušno z upanje v Njegovo vedno in večno zmagoslavje. Taka vrata pomagajmo graditi v dušah slabotnih,ki jih sami še ne zmorejo, dokler za nje še ni prepozno«
Skozi taka vrata bo samo On prihajal dan za dnem in dan za dnem prinašal mir in gotovost in sigurnost. Naj divja zunaj nas peklenska sila kakor hoče, saj je obsojena na propast, Mi bomo ime« li za zaprtimi vrati Kristusa samega. Na Njegovih rokah in nogah in "Njegovi sveti strani, bomo g ledali poveličane sledove smrtnih ran in vsak dan znova bo v nas v polno moč vstajala vera in zaupanje v Njegovo nepremagljivo moč in končno zmagoslavje Njegove vere in Njegove Cerkve.
Zakaj to. je zmaga, ki premaga svet, naša vera.
Velikonočni zvonovi pojo,
spet nam odprto sveto nebo,
Kristus podaril nam jc odrešenje, upajmo v zmago in. večno življenje!
Jezus je- vstal, poveličan živi, zmagal je smrt in peklenske moči, polja, gozdovi, zelene dobrave z nami pojo mu vesele pozdrave.
Lepše ko sonce žari mu obraz,
milosti upanja siplje na nas8
•Kmalu končano bo naše življenje,
. radost nam večno rodilo trpljenje.
• /
Rane Gospodove krasno žare, mir in tolažbo beguncem dole.
Kristus je vstal, vsi zato se radujmo in ,z vso naravo ga poveličujmo!
Voditelj francoskil socijalistov Jean. Jaur a je bil slovit profesor filozofije in p o upr as.,-an:'.k poslanske zbornice. Ustanovil je tudi znani pariški dn-.vnik * ;’Piuman:Lte”, v k;?, ter ega je napisal urno go člankov socijalne vsebine.- Oeprav jo imel od doma dobro ver= sko vzgojo, jd vseeno zašel na kriv a jota, postal zagrizen brezbo* nik in smrtni sovražnik katolicizma. Iz svoje hiše je dal odstra= niti dosledno vse, kai je .Kakorkoli spominjalo na krščanstvo.So=
10	dni ki in znanci, ki so bili sv. verni, sploh niso imeli dostopa v njegovo hišo c
V	takem brezbožnem okoIju je rasla tudi njegova edina hčerka Germana. Vzgajala jv je že od mladih, nog domača učiteljica, ki je bila prav tako 'brezbožna kot njjen učeni. oče. Odločno je bila proti vsem, kar je spominjalo na krščanstvo. Germana je zrasla in postala ponosno in učeno de.;.le. vlTi bila pa samo zelo nadar jena, am= pak je po oč.-.tu imela tudi odločen značaj in sijajen nastop,
KeKega dne je imel Jaures v f. ancoslcprn senatu gromovit govor, kjer je z vso silo napadel krščanstvo* V svojem div j- m besu je,šel tako daleč, da je izrekel besodet "Krščansko miselnost je treba iztrebiti”. Zvečer, ko je sedel doma v svoji delovni sobi na otomani in razmišljal o učinkovitocti svojega govora, nenadoma potr-xa nekdo na vrata njegove sobo. Bila je to njegova hčerka, ki bi bilo rada ta večer	preživela pri svojem očetu. Bil je njen rojstni
dan, stara je bila 21 let, postala je polnoletna« Očetu se je čudno zdelo, kako to, da hčerka tega pomembnega dna ne mara proslavljati v kaki veseli družbi svojih sovrstnio, pa jo je vprašal*
“Hčerka moja, zak\j n:, greš v družbo? Kako to, da imaš tako rada samo to? Sada j,• ko si polnoletna si boš morala izbrati ženina!u
Geimana jo vstala in očetu ovedala, da se je že odločila in ženina že izbrala«
"Tako”, se je začudil njen oče« nKdorkoli tj bo dobil,bo szečen mož”, ji je še nežno rekel.
"Izbrala sem si takega, pred ka terim se sme le kleče go= voriti”. Pri teh besedah je Germana pokleknila k svojemu očetu in po= gumno izjavilo* -"Stopila bom v s eno stan :’.n se popolnoma posvetila Bogu."
Kdo bi popisal čustva, ki so vstala v očeti pri taki izja» vi. Pa prav danes, ko je mislil* da je zadal krščanski miselnosti v Franciji smrtni udarec, morv. na žalost in jezo spoznati, da tega ni .mogel iztrebiti niti iz lastne d užiue, iz svojega^otroka.Kaj bo, ko se izve,da je edina hčerka brezbožnega socijalističnega poslanca stopila v samostan!
”Kolibo časa pa že misliš na to", jo čez čas hladno vpraša užaljeni oče.
”Tri let:-, že, oče,:, pra"v i -ičei ka«
Brez moči je sedel na otomani Jaures. Z gnjevem je misli.! na Križanega, ko je moral priznati met nekoč cesar Julijan Odpadnik* "Zmagal si Galile jec !”
Kristus zmaguje v trenutku,ko njegovi sovražniki mislijo, da je za vedno premagan. Kot ..magovt lec vstane tam, kjer najbolj mi= slijo, da je premagan in to s ta,o silo in zmagoslavjem, da se pekel in njegove sile razbeže in razpree brez sledu in brez moči.
KRISTUS JE VSTriL, S. EJA VELIKA NOČ NAM KAŽE NJEGOVO ZMA=
GALNO MOČ.
NE BOJTE .SE JAZ SEM PREMAGAJ SVETI
1
■?[xnp
i\X
STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV.
Psalm 21.
DAVID PREROKUJE MESIJEVO TRPLJENJE IN NJEGOVE SADOVE.
"Ta psalm nam mora biti po= sebno drag,saj ga je Kristus molil na križu in ga obračal n,ase (Mt 27,46)$ popisovanje trpljenja in odrešenja,ki ga^je trpljenje prineslo nam jasno xaae,da se je ta psalm le v Kristusu popj.noma dopolnilo
...	. PssJ.m popisuje (A) Mesijevo
trpljenje® (3) Sadove tega trpljenja?
T	•  -i i	1 •	,	--.fr	—	u	v'	*	v-^/	UC5.UUVU	v^Ku.	urpJL.itil
I	za izraelsko ljudstvo* II.za vse narode* III,za Mesija samega,
I.
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
Ne sežejo do teoe prošnje - besede mojega vpitja, Moj Bog, podnevi kličem in ne uslišiš, ponoči - in me ne poslušaš*
In vendar prebivaš v svetišču,
Ti slava Izraelova J Vate so .zaupali naši očetje, zaupali so .in reševal si jilig K tebi so vpili in bili rešeni, vate so zau/pal.i in ne zastonj.
Jaz pa sem crv in ne človek, sramote me ljudje, zaničuje ljudstvo«,
Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, kremžij o ustnice, z glavo zmaj ujejo $
“Zaupal je v Bogas naj ga reši, o trne naj ga, če ga ljubi.11 Zares, ti si me vodil od rojstva sem, varoval me že na prsih materinih«
Tebi sem izročen prav od rojstva, od materinega naročja si moj Bog edino Ti.
Ne stoj daleč proč od mene, zakaj v stiski sem) blizu mi bodi? zakaj ni pomočnikae
Obdajajo me mnogi junci basanski biki me obkrožaj o»
Odpirajo- zoper mene svoja žrela kot rjoveč lev,- kadar gre na plen.
Kot voda sem se razlil, razklenile so se mi vse kosti; moje srce je postalo kot vosek, topi se v mojih prsih.
Kot črepinj;
j e U’3US z
moje
grlo,
m aeziK se ar;:.i mi neba, zdrobil si me v smrtni prahe Zakaj krdelo psov me obdaja, tolpa zločincev je okrog in okrog.,
B.
Prebodli so mi roKe in noge, prešteti morem v s j svoje kosti.
Oni pa me gledr. jo in so pri tem radujejo; delijo si mojo oblačila in za mojo suknjo žrebe jo*
Ti pa, Gospod, ne stoj nekje .daleč, pomočnik moj, hiti mi j.omagat«,
Iztrgaj meču mojo dušo, iz pasjih zob moje življenje) reši me iz žrela levjega iz rogovja nosoroga mene bednega.
I. Pripovedoval boa o Tebi svojim bratom siedi zbora te bon hvalil.
"Vsi, ki se Boga bojite, hvalite ga $ ves rod Jakobov proslavljaj gaj Saj ni prezrl in zavrnil ubogega reveža# svojega obraza ni skril pred njim, ko je klical k njemu ga je uslišal."
Ti mi navdihuješ hvalnico v mogočnem zboru, svoje zaobljube 'II izpolnjujem vpričo bogaboječih. Jedli bodo ubožci in se nasitili, hvalili bodo Gospoda vsi, ki ga iščejoi "Žive naj vaša srca na veke,”
II. Spomnili se bodo Gospoaa in se k njemu spreobrnili vsi kralji zemlje £
pred njegovo obličje bodo pokleknile
vse družine narodov,
zakaj Gospodu gre Kraljevanje,
On bo gospodoval" narodom*
ledino Njega bodo molili vsi, ki počivajo v zemlji pred njim se uklanjali vsi, ki se pogrezajo v prah.
III. Duša moja bo Njemu živela? moje potomstvo mu bo služilo,, pripovedovalo o Gospodu rodu, ki pride zb njim. oznanjali bodo njejovo pravico ljudstvu,ki se bo rodil "To vse je storil Gospod.11
VLJEN
r
JIH oTQc<
Dolžnost prijateljstva.
Ker je Bog gost nase duše,ga :.ie smaac pustiti samega Živeti moramo v njegovi navzočnosti in v prijateljstvu 7i Njii . To je bistvo krščanskega živ = Ijenja« "Kraljestvo božje je med vami." (Lk 7, 21), to je: kraljestvo božje je v vas.jivljenje združenja s svetim
Gostom v naši duši je za nas polno tolažbe,
Kadar se čutiš zapuščenega, ka dar se ti zdi, da si za= postavljen in pozabljen, takrat se tolažit nisem sam? ker upam,da sem v milosti božji, prebiva On v meni. Če si še tako daleč od svojih v tujini, če se čutiš še tako osamljenega, nisi sam, nisi zapuščen, Bog, ki prebiva v tebi, te bo navdajal s tolažbo, ako Nanj ne boš pozabljal.
Pri svojih opravilih, v skrbeh in težavah, posebno pa preizkušnjah, misli na nebeškega Očeta, na božjega brata Kristusa, na Duha Tolažnikaj v tebi prebivajo in te nikoli ne zapuste,dokler sam nočeš.
Življenje je težko. Koliko trpljenja! Zdi se, da večina ljudi ne ve, zakaj živi. Za tisto kratko veselje,ki ga je tako ma= ln in ne prinaša sreče in miru? Za košček kruha? Za malo zemlje?
Mnogi ' v tem iščejo sreče. Da, večina ne pozna smisla življenja. Resnica, o kateri govorimo, pa nam življenje olajša, olepša, obogati, ker daje našemu'življenju pravi smisel«, de poznaš smisel življenja, greš veliko lažje skozi trpljenje.
Zato nas mora ta resnica prežeti tako, da bo med nami in Bogom, ki v nas prebiva, nastalo prijateljsko razmerje. Pri bo= žjem prijatelju bomo iskali tolažbe in zavetja, Keka duša je več= krat dejala? "Biti hočem mala zaposljenka 1 z velikim Pozabljenim."
Marija ni nikoli v svojem življenju opustila misli na Bo= ga, -ki je bil navzoč v njeni duši. Sv. evangelij to potrjuje,ko pr trti, da je Marija vse to ohranila v svojem Srcu."In njegova mati je vse to ohranila v svojem srcu." (Lk 2,51). Tu misli evangelist na vse, kar je do Ovijala, ko je zgubila, iskala in našla dv anaj st= letnega Jezusa v templju. Prav tako je Marija nosila v sebi nepre= stano živo zavest, da v njeni čisti, brezmadežni duši, živi Bog.
Vse je ohranila v svojem srcuj Boga in vse njegove skrivnosti.
Prosimo jo, naj nam pomaga živeti v zavesti božje navzo= čnosti v nasc Kakor ona se tudi mi razgovarjajmo z Bogom,ki je v nas0
(Nadaljevanje.)
Vse mesto je 'bilo pod vtisom teh dogodkov in vse je pri= čakovalo kaj se bo zgodilo,
Na trgiivpred katedralo je bilo vse mirnooNič sumljivega ni bilo opaziti, Še redni premet se je skoraj ustavil,ker nihče ni imel rad opravka z vojaštvom..
Polagoma se je zvečerilOt, Sonce je zahajalo tam daleč ne= kje za mestom, ki je zopet oživelo v večernem hladu,Samo strehe ne= štetih stolpov in palač so se še svetile v zlatem sijaju,pa tudi nad te se .je kmalu razlil mrak»
Nastopil je čas češčenja. Katoličani niso prihajali v cerkev po trgu skozi glavni vhod, ampak zadaj za patriarhijo in skozi stranski vhod v kapelo svetega Križa«
Ko je nastopila noč je postala straža še bolj čuječa.Bila je pripravljena, da do pike izpolni cesarjevo^povelje0Začuli so so dolgi in tenki žvižgi. Vojaki so prisluhnili., Žvižganje se je ponc= vilo,Na trg so vrele iz vseh strani temne postave. Vnel se je pre= tep v katerega so se takoj zapletli tudi vojaki.Kipoborci so nam= reč zasnovali svoj napadali;! načrt tako3 da so na trgu vprizorili medsebojni pretep in s te\a obrnili vso pozornost vojakov nase,da bi druga skupina kipobcrcov lahno vdrla v cerkev in napadla katoličane.
Napad bi se posreči]., toda kipoborci niso računali,da bodo katoličani pripravljeni na vzio Ko je prva skupina Kipoborcev spopadla z vojaki je druga vdrla v patriarhijo in hotela po dolgem hodniku vdreti v katedralo v Previdno so1se plazili po hodniku.Ker je bilo tema niso mogli opaziti, d c, so za mogočnim stebrovjem skri= ti katoličani, ki so na dano- znamenje planili tako nenadoma na ki= poborce, da so ti postali popolnoma zmedeni in niso vedeli kaj se pravzaprav dogajao k. e d reni so tudi vojaki, razgnali prvo skupino pred katedralo. Ker so oparili-, da se pomikago črne sence proti pa= triarhiji so jo ubrali za njimi in prišli v c asu, ko so že krist jasni napadli kipoborce. Spopad je bil kmalu končan, kipoborci pa pre* maganis nekaj so jih v jeli, druge pa razgnali na vse strani.Precej je bilo tudi ranjenih« Poveljnik se je pa rešil in išelo
Kmalu je bilo zopet vse mirno«. Samo iz cerkve se je čula zbrana molitev c Počasi in previdno se je plazila po hodniku proti stranskemu vhodu v cerkev temna postava — poveljnik kipoborcev - in ogledovala, če je še kje kale vojak. Ko je ugotovil, da je hodnik prazen, je planil v cerkev, kjer se je hotel v divji jezi, da se je napad ponesrečil, sam maščevati nad tem, ki ga bo n ijpre j dosegel,, Kapela svetega Križa	je bila	polna in zato jo poveljniku
upadel	po gum, da bi sam začel napadati	molilce, zato se je v divji
jezi zagnal v oltar in v'svoji fanatični .zagrizenosti potegnil meč in prebodel prsa na razpelu visečega Kristusa«
listi hip je pa Bog dopustil čudež, ki je vse navdal z grozo. Iz rane, ki jo je prizadejal' bogokletnež je brizgnil gorak cu= rek krvi, ki je obrizgnil zločinca, ki se je mrtev zgrudil pred oltarnimi stopnicami.
Ljudstvo in patriarh	so bili	pod'vtisom groznega prizora«
na tleh'pred oltarjem je lažal	z božjo	Krvjo okrvavljen poveljnik
kipoborcev iz prebodenega teiesa Kristusovega, pa so kapljale na oltar kaplje svete Krvi Kristusove<,	v	v
Ljudstvo se je v si1 ni grozi in spoštovanju kleče do tal sklonilo in se poklonilo sveti Krvi« Patriarh je vzel malo stekle«
ničko in vanjo v jel nekaj kapljic svet- Krvi v spomin na ta grozni zločin in da shrani to relikvijo tudi poznejšim rodovom v češčenje in v dokaz, da jo Bogu všeč češčenje svetega Križa in drugih svetih podob«
Oglasili so se zvonovi katedrale Hagije Zofije in oznani= li vsemu mestu velik čudež, ki ga je naredil Gospod ob velikem zlo= činu, ki se je pravkar zgodil„
Ves Carigrad je bil pokonci. Ljudje	prisluškovali,
hiteli k oknom in iz zabavišč, stanovanj in pivnic, poslušali in ugibali, kaj neki se je zgodilo, da zvoni v t akogienavadnem času.
Knalu ni bilo v vsem velikem mestu prebivalca,ki nebi velo del, kaj se je zgodilo.
.Tudi cesarski dvor je bil kmalu obveščen o velikih dogod^ kih, ki so se pravkar zgodili v katedrali Hagije Zofije.
Oglasile so se cesarske fanfare, ki so klicale vse dvor= jane na dvor« Cesar in ves dvor so se odpravili v naj svečanejša oblačila in ob zvoku fanfar v sprevodu, kateremu so svetili vojaki s plamenicami, odšli v katedralo Hagije Zofije. Ves cesarski dvor ■ in patriarh z vso asistenco in vse ljudstvo so se poklonili reli= kvijam Presvete Krvi Kristusove,
= + =
Nekaj let kasneje, je sedela na* cesarskem prestolu cesari= ca Teodorat ta je sklicala velik cerkveni zbor, ki je slovesno po= trdil in odobril javno češčenje svetih podob in kipov.
;5< Brici j
, Carigrad je bil dolga stoletja središče trgovine,obrti, in umetnosti. Živel je v bogastvu, razkošju in^izobi]ju. S tem je pa vzbujal nevoščljivost Saracenov,ki so že začeli -ogrožati varnost mesta-.in plovbe.
V	tistem času je sedel na cesarskem prestolu cesar Bazi= lij. Po vsej veliki bizantinski državi je začel zbirati močno voj= sko,ki naj bi odbila napad'sovražnika in zopet utrdi :a varnost v deželi in prestolnemu mestu«;
Po vsej c e želi se je Čul glas trombe, ki je vabi]a spo= sobne možake na boj za dom in čast. Od vseh strani so prihajale tru= me vojščakov in se zbirale	v me;:;tu Carigradu.
Pa tudi a.z tujih	dežela je privrelo	mnogo sposobnih	mož,
zlasti vitezov in plemičev.k.i so ponudili svoje sposobnosti cesarju Baziliju.
Tudi bogat plemič iz Banske je stopil v cesarsko vojsko.
Pa ni bil saru S seboj je vodil kakih deset let starega sinčka z ime nor: Brici j.
Vnel se je kmalu hud boj in Saraceni so bili premagani.
Pl er d. č iz. Panske se je sicer zmagovit in zdrav vrnil iz boja, toda kmalu po vrnitvi je zbolel in umrl. Pred smrtjo je prosil cesarja naj se pobriga za njegovega sinčka, ki sedaj ne bo imel ne očeta, ne natere in ne domovine.
Cesar je obljubil in besedo držalo Takoj, ko so junaka pokopali je premišljeval, komu naj bi izročil mladega Bricija.Stvar je zaupal svojemu dvornemu	polkovniku Androniku,ki je	bil	sam	takoj
pripravljen vzeti mladega Bricija v vzgojo in	vzrejo.
Mladi Brici j se je vzgajal na cesarskem dvoru,-Bil je mlad in razur-en dečko, ki je pokazal izvrstne duševne darove, Bil je pa tudi lepe, visoke in sloke postave in kar je bilo najglavneje,živel je lepo krščansko in krepostno,skoraj asketsko življenje,
(Palje prihodnjič.)
11	Ko j si pa pobral. Ji i ko11 ga vpraša mati. "No poglej >"
Izpod zglavja izvleče kamnitno podobo. "Tole so grajski iz same zlo= be mislili sežgati.kajne. da lahko obdržim?"
"Že,dokler ne jfc.Vie mladi grajski gospod domovi Njegovo je”, mu razloži mati.
"Toliko časa?'* Irugo jutro, ko žene Mirko svojo gagajočo čredo na pašo, čisto zla jjcrivaj želi,vda mladega gospoda ne bi bilo nikoli več nazaj. S seboj nose pastirček v vrečici Marijino podobo.
Pod grajskim hribom je bili kamnitna pečina.Mirko potegne izza suknjiča majhno kladivo in začno z njim obdelovati skalo. Marijina podoba je med-tem ležala v travi. Prav na samo veliko noč jo je Mirko s peskom in krpami, da je spravil z nje vso črnino in umazanost j nazadnjev jo je pomočil še v apneni heležo Podoba jd postala bleščeče bela,Čisto je zgubil na njej svoje pastirsko srce. V ska-lov ju pod gradom je na skalni polici zelenel grmiček kaline. Kamen je bil tam lahko drobljiv, zato je ;,os ji pastirček tam začel svoje kamnoseško delo«
Od tedaj je po cele dneve	odmevalo udarjanje	kladiva	preko
samotnih gosjih pašnikov pod gradom	in se slišalo	prav	gori do	graj-
skih oken., Mala grajska deklica je večkrat prišla k oknu svoje de= kliške sobico in začudeno gledala navzdol* "Le kdo cele dneve razbi= ja po kamnu tu doli," Pa rikogar ni	opazilo njeno	oko.	Preko pašni=
kov so se glasno vreščeč gugale belopernate gosje	jate, ali pa	so
otresale s perutmi srebrne vodne bicere proti soncu, ki je sijalo na zrcalno čisto jezersko gladino«
Mirko je pa vselej pren-hal s svojim ra zbijanjem,kadarkoli se je- zgoraj v oknu prikazala dekličja glavica« Kukal je skozi vejevje v grmičku proti grajskemu oknu in potrpežljivo čakal,dokler z okna ni zginila Lavretina glavica.
Vendar jd skrivnostno udarjanje s kladivom toliko dražilo dekličino radovednost, da st jc v ruki pozni popoldanski uri odpravila, da bi šla pogledat, kaj pomeni to razbijanje. Že stoji^pod visokimi grajskimi topoli in prisluškuje® Nobenega glasu ni več od tam doli«, Pač pa se iz grmička svetlika drobcena lučka. Votlinica je bila narejena« Mirko je prvič prižgal svečxo„ -
"0, poglej no, od tanile se pa sveti	lučka" meni deklica in
brzo steče proti grmiČKu. Večerni sij se igra	z njenimi	zlatimi lasmi«
"No, to je pa tisti mali papist! Gosji pastirček!"
Lavreta je opazila fantka za grmom0	Klečal je	pred votlinico, v	Kateri je gorela svečka« Čisto je bil	zatopljen	sam vase,
"Kaj neki počenja tu?" se vprašuje dekletce in se prikrade prav do grmička. "Marijo moli!"
"Oho", ga predrami Lavreta iz njegovega razmišljanja in mu potrka na rame "kakšnim malikom si pa prižgal lučko tukaj;gosji pastirček?"
Prestrašeno skoči fen tek pokonci in strmi v dekletce«. ^ Vstopi se pred podobo in razprostre obe roki, kot bi hotel deklici še pogled na podobo zabr^niti. Lavreta pa je podobo vendar spoznala.
"Ti, gosji pastirček, to je pa Marija z grbom! In ti jo moliš?"
"Kaj? Marija? Tako ji ne smeš reči. Ona je mati našega Gosp da :.n naša "mati. 0 tebi, ti skrui-iilka svetih podob, pa Ona no e e ni v '.'deti",
"Tako, tako, no sedaj vem!" je užaljeno odgovorila deklica.
'Ti si Marijo .iz pogorišča ukradel in 30 v apnenem beležu umil."
"Prav nič nisem ukradel,Sveto, podobo ste vrgli na cesto in jaz je sedaj ne dam od sebe, dokler se. na vrne Krištof.”
“Neumni_otrok, kdo ti-pa hoče vzeti malika", konča govor grajsko dekletce in malodušno gre nazaj v grad.
Milko je bil ves srečen, ko je odšla.Saj mu je	prej,	ko
je stala	preti njim, srce kar na glas razbijalo. "Joj, ce	bi	mu po-
dobo vzela. Ne, ne I Grajski je ne marajot o.d teh se nimam nič bati.” Med veselim piskanjem žene zvečer Mirko svojo čredo proti vasi domov,
"Nekaj čudnega je-vendar, kako rimski vise na Mariji," je šepetala v spomladanski večer lepa evangelska deklica, preden je šla spat. "Podobo misli obdržati, dokler ne pride Krištof] No potem	jo	bo lahko molil celo večnost. 0 meni pa Marija noče	nič	vedeti 0 To	je	žalostno", so se norčevala mala, lepa usteča.
Medtem, ko take misli zapro trudne dekličine oči, se bliža domovini mladenič, ki ima na čelu globoko brazgotino in ki iz svojih zlatih mladih dni ni rešil drugega kot oškrbinjen meč.
Vo
Dnevi, ko jablane cvetol Spomlad se je prebudila v deželi modrih jezero in gradov po bazaltnih hribih.Kot marljiva vila, je letela preko tisočerih grmičkov in nasadila oh njih in pod njimi vetrnic in rumenih trobentic. Potem se je povzpela na najvišje vr= hove jablan in jih poljubila, da so se nn njih prebudili in ' razeve= teli nežni rožnati cvetovi. Tudi na mlado jablano na grajskem vrtu ni.pozabila. - Da, da, ta mala, mlada jablanical Privlačila je na.se mlado dekliško srce, kot zvest dolgoleten prijatelj, ki edini ve za sladko skrivnost. - Kako je že to bilo? Lavret.ica večkrat misli na ' tisti dan, ki ji je prinesel to skrivnost»Tako rada je Imela jabolčno cvetje,Krištof je to vedel in ji zato to drevesce podaril.Grajski vrtnar je to jablano vsadil«,Ko je prvič vzcvetela, sta si dala roki pod njenim snežncbelim cvetjem in si prisegla tole t če se bosta kdaj poročila, naj se to zgodi ob času jabolčnega cvetja in Lavreta naj ■ bi imela na glavici venček iz teh rožnato nadahnjenih cvetov. Da, vse to - in še nekaj s Če bi kdaj grobna švedska vojska pridivjala v njih dežela in ju raztrgala in ločila, se bosta ob snidenju spozna= la po besedičiš "jabolčni cvct".—~ To je bila sladka skrivnost,ka=» tere priča je bila jablartica v grajskem vrtu3
Zdaj se je bleščala v svetlobelem pajčolanu.Lastovke so se podile nad ngo skozi sončno modrino majskih dni, Deklica z gradu je večkrat zamišljena gledala za rumenimi krilato!. Še njene misli so dobivale lastavičje peroti^in poletavale v daljne dežele in iskale dragega prijatelja iz otroških let.^
Ko je knezova hčerka prvič šla po vaški cesti, so začudene oči vaških ženic,^prišle na to, da je dekletce tako mično in ljubko kot marjetica. Mični deklici je odšle;] to ime ostalo, imenovali so jo zanaprej les marjetica. Posebno novoverci so bili deklici naklo=> njeni in so radi videli, če je ta ljubka stvarica prestopila njih ■ prag.
Ta mala Lavreta. je bila tudi edina, ki je še mislila na Marijinega viteza. Vsi drugi v vasi pod gradom že dolgo več niso’ mi= slili nanj« Le gosji Mirko je* še tu pa tara sam pri sebi modroval* "Gorje, če se Krištof vrne 1 Potem je z Marijino podobo in lučko ko=», necl"
Pa se je Krištof le vrnilJ
Vendar ne več kot mladenič,ki mu iz oči kar žari veselje do .življenja' in obraz rdeči zdrava kri* Bled je bil in upadel in ko se je v majskem soncu pokazal v domovini,ga ni nihče pozdravil.
BgaurjbKO_PIo::iO_S_KORCaEE. _	Spittal,13 . IV .194"'.
-?L.?°Bi^v§m_spis_o_vrnjdnih_d*raobranoih. Razposlal s*m ga že pred veliko nočjo, a je celovška cenzura zaplenila vbo pošiljk ,pač zaradi prvih strani, ker resnica v oči bode, Ker ne b:0rad,da bi šel spis v javnost brez tega, ga pošiljam po drugi poti. Naj svet zve tudi, kako grdo in hinavsko so takrat zavezniki vrnili naše fante. Skušajte vsak po svodih zvezali vso žalostno resnico spraviti v jav= nost! - Prooita pa, naj mi nihče v korespondenci ne omenja ne tega le pisma in ne, da je prejel spis o vrnjenih domobrancih. Če boste kaj iz spisa prestavljali in objavljali, prosim, da besedilo na strani % zadnji odstavek spremenite' tako-le: bele ob 13-v sredo 30.,/V. je naenkrat prispel v menzo kolodvorska 43 domobranec go = renjske divizije....
.	Prf	_aa.	nekaterimi	našimi
v°liki četrtek je TSŠ iskala na stanovanju g.Kremžar ja iranča. Ker ga ni bilo doma, so naročili, naj popoldne Čaka, da priajjo, a jih ni bilo. Zanimali so se tudi za g.Mašiča Pavla.
11.t.tii, so iskali g.Gruma Franca, a ga tudi niso našli.31.III. so aretirali.dr.Stanka Kocipra in Kvedra Jožeta. Prvi je bil osebni tajnik generala Rupnika,- tukaj pa vodja delovnega urada v taborišču in v zelo te onih zvezah z nekaterimi UNRRA-inimi uradniki* drugi je bil pri politični policiji, tu pa bclničar in velik prijatelj OZNA-ovca dr.Končana. Bila s*a nekaj Časa zaprta v Spittalu, zdaj so ju pa odpeljali menda v SS-ovsko taborišče Wolfsberg,kjer jo tudi dr,Basaj in poApolk.Kregar. -Neki Anglež se je izrazil, da nam Slovencem zelo škoduje, da smo imeli na vodilnih mestih v taborišču kolaboracioniste kot je podpelk.Kregar in dr.Kociper.Prav je, da zunaj veste, da sta oba prišla na svoja mesta proti volgi slo-venskih_ taboriščnikov, marveč jih je UNRRA sama po stavila "Ko*" je UNRRA razpisala volitve superintendanta, so vsi Slovenci volili g.Vrtačnika, ki je bil tudi izvoljen, a tedanji ravnatelj je rekel, da mora super intenci ant znati angleški, in je kar imenoval podpolk. Kregarja. Vsi* Slovenci so tudi zelo težko gledali dr Kocipra na tako vplivnuui mestu in nihče ni bil z njim v prijateljskih odnoša-jih, tako da je bil zelo osamljen, -Prav prod veliko nočjo je bila PSS vsak dan v taborišču in'brskala po kartoteki.Pričakovali smo .večje racije, zlasti ker je ’Ljudska pravica1 13.III objavila tole Tanjugovo vest iz !Dunaja:1V britanski okupacijski coni Avstrije živi na svobodi veliko štovilo zakrknjenih vojnih zločincev.^nogi izmod njih so bili na zahtevo jugoslovanske komisije za ugotavlja= nje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev aretirani, pozneje pa so jih spet spustili na svobodo kljub težkim zločinom, ki jih imajo na vesti. Nekateri pa so na čuden način^obegnili’.. .. -
V	brit-.- coni živi še voliko število vojnih zločinoev, ki jih zahteva jugoslovanska komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev, ^i zločinci imajo celo možnost voditi v taboriščih proti jugoslovansko propagando, imajo svoje organizacije, izvajajo pa tudi pritisk na one, ki bi se hoteli vrniti v domovino.-Zvedelo se je, da so naslednji vojni zločinci, katere je zahtevala Jugoslavija ,v taborišču Spittal? Alojz Bitenc,dr.Stenko Kociper,
Jožu Rehberger, Fr6nc Pernicek, Janez Grum in Marko Bajuk,„..'
5i5velikonočni torek je tabpri6eni ravnatelj Novarine poklical k sobi vse tiste, ki so bili jred me= socein dni klicani na zaslišanju in še par drugih, ter jim povedal, da obstoje proti njim obtožbe od strani jugoslrv.vlade in da mo= rajo zato svoja službena mosta v taborišiu zapustiti. Tako so le= tvli iz služb: Ravnatelj tehnične šole »Marko Bajuk in sledeči profesorji;te šole: Bajuk Božo, £ng.Bajuk Marko, dr.Fr.Blatnik, Kveder Pavle, Sever Janez,in dr.Žagar Ludvik. Prav tako so morali iz službe voaja Taboriščnega šolstva. Novak Prane in njegov pcmoč= nik Rant Pavle, upravitelj ljudske šole Majhen, vodja športa in telovadbe Kermavner in Boh, vodja gledališča Pernisok Franc,urad= niki Tršinar Slavko, Bitenc Slavko in ftrželj Franc ter radijski tehnik, ki je skrbel za taboriščne radijsko oddaje po zvočnikih, Šetina Franc. Vsi smejo ostati v taborišču, a ne smejo imeti no= benega vplivnega in vidnega mu sta. Morda je ta odpust izvršen zaradi intenzivnejše kampanje za repatriacijo, ki jo je UNRRA začela in ki bo trajala 3 mesece, pa se bojijo, da bi imenovani vplivali na ljudi, da so ne bi vračali domov. Lahko je pa tudi, da Tito zehteva izročitev teh ljudi, ali vsaj odstranitev od drugih taboriščnikov, a so Angleži to zahtevo le delno izpolnili. Naj bo že kakor koli, jasno jo, da jo danes zelo nevarno debati za begunce, ker se komunisti z vsemi mogočimi Lažmi naletijo v vsakega, ki se žrtvuje v korist beguncev. Po branju imen prizadetih je tab.ravna= telj dodal:'G.Kremžarja pa itak ni več V taborišču.'
IYiKje_so štiri svoboščine? Zadnje čase UNRRA z vsemi sredstvi vpliva na ljuci, aa bi se vrnili dumov.'Taboriščnik1je podvržen silno strogi cenzuri. Par primerov•Miomo smeli objaviti,da Brazi= lija išče emigrantov, kajti vsi moramo živeti v prepričanju, da ni nobene možnosti za izselitev od tod razen v domovine. lO.t.m. je bilo cenzurirana ta-le vesi;:'Na veliki petek je predsednik Truman na tiskovni konferenci ameriškim časnikarjem povedal, da Amerika po njegovi s^dbi nikoli ne more postati komunistična.Bobe= sedno jo dejali 'AmerMcan/se z ;to ne morejo post ;ti komunisti, kor im. jo preveč zdr .ve p-.me ti z\ k : j t\kega. ' (Amerikanci, servirr. j te to Trumanu, naj zve, d* begunci pod britansko in UNRRA-ino zaščito ne smemo izvedeti za njegevs izjavo! ) - Ivi. t .m. so morale iz opisa nove maše(cist.p.Alojzij Slcvša) v stavku;'Hkrati mu želimo na vseh njegovih potih obilo božjegi blagoslova, da bi mu bilo dano doživeti tudi zmago božje Resnico nad zraoto in lažjo tudi v slovanskem narodu,-1- odpasti zadnje besedoT tudi v slpv.narodu' .-V is ti številki je bila zaplenjen- tale izjava'Izjava o beguncih',ki so jo prinesli vsi avstrijski listi j'Agencija SN poroča:'Te dni je gen.ravn. UNRRA-e gen.Lowell Rooks dal izjavo c beguncih in njihoVi us^di p-1. juniju, ko bo UNRRA prenehala.'Ta izjava pa je bila v listih na-p:.čno p.o dana. Omenjena agencija pravi:K izjavi voditelja UNRRA-e gtin,L.R„,češ da bo po 1.juniju,ke bo prenehala UNRRA-ina pomoč,moralo biti repatriiranih r njihove domače države 750.500 beguncev,so razglaša generalov popr. vek,ki pravi,da bodo potem, ko bo prenehala UNRRA-ina podpora, begunci morali biti ieroČeni v oskrbo vladam tistih dežel, v katerih stoje njihova begunska tabsrieča.' -Tako so begunci izvedeli samo prvo- menda napačno izjavo-, da bodo vsi repa-triirani, za ^opravek pa ne smejo zve deti,marveč morajo živeti v prepričanju,da bodo po 1.juniju nasilno repatriirani,eato da bi rajš prej'prostovoljno'od.li domov. - Oaranthanus.