| I^APRH 1972__________________LETO VI.___________________ŠTEVILKA 5 OB ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LANSKO LETO 1 Poslovno uspešni tudi v letu 1971 : Na seji centralnega delavskega sveta dne 28. februaija v bl*a podrobno obravnavana analiza poslovanja podjetja Preteklem poslovnem letu in doseženi finančni uspeh e° zaključnem računu. Na osnovi poročila iz analize pojenja in podatkov po zaključnem računu za celotno n; Jetje je najvišji samoupravni organ podjetja z ustrez-IJ"1 sklepi sprejel in soglasno potrdil zaključni račun za s|0° s priporočilom, da o doseženih rezultatih po-t .Vanja po posameznih obratih podrobno razpravljajo . 1 obratni delavski sveti in s tem v zvezi sprejmejo rezne sklepe, po katerih naj se bodoče poslovanje po °znosti še izboljša. Sv Člani obratnih delavskih ej°v bodo torej na sejah „ . robn° seznanjeni z do skfn}i in uspešnostjo po Ve Vanja v preteklem letu treK 1 smatramo za po tQ n°, da so z vsebino po Vsi 0 poslovanju obveščeni Da' ^e*.avci podjetja, k čemur tčrJ Prispeva ta članek, v ka-žn f?? navajamo le nekaj naj-acilnejših podatkov, [gospodarski načrt za leto Podjeda saiTim:p:ayni orgam čeJC[Ja sprejeli takoj na za-av ku leta, vendar je bil ta v Vefstu spremenjen - pora-, atl - zaradi neustaljenili -mer. ki so bile lani pri-na tržišču. Po spreten; načrtu je znašala vodn~una vrednost proiz- Dosežena vrednost realizacije v letu 1971, primerjana z letom 1970, pa je več- ja za 47,9 odstotka ali za 149,187.487 din. Od skupno doseženih vrednosti odpade na eksterno realizacijo 88,9 % ali 409,889.957 din, ostanek 11,1 % ali 50,991.749 din pa je interna oz. medobratna realizacija. V izkazani doseženi vrednosti realizacije je upoštevan tudi izvoz, kije znašal v preteklem letu 59,538.982 din in je za 43,4 % ali za 18,008,982 din večji od planiranega. Vrednost doseže- nega izvoza v preteklem letu predstavlja 12,9 % od skupno dosežene realizacije. Na montažnih delih v inozemstvu je bito doseženo za 50.921.286 din realizacije, blagovnega izvoza proizvodnje pa je bilo za 8,617.696 din. Na konvertibilnem (zahodnem) področju je podjetje realiziralo 33,535.154 din. na klirinškem (vzhodnem) področju pa 26,003.828 din; Po posameznih vrstah montažne dejavnosti se je vrednost izvršenih del preteklega leta v primerjavi z letom 1970 povečala takole: — centralna kurjava za 26,3 % — vodovodne instalacije za 32,0 % — klimatske naprave za 77,6% — elekt ro-inst alacije za 38,1 % (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) s°tne Jnjene Planirana 3onnJe in montažnih storitev v -000 din. Planirana ob-' C* Pa je bila preteklo stot. Presežena za 21,2 od-saj Ka ali za 80.551.706 din, n0Je vnašala dejanska vred-ip 1ZVfšenih montažnih del ^Proizvodnje 460,881.706 Sq .Prejete planske naloge Uv;,i'Zieni0 zastopstva Alfa-| kof. Presegli vsi obrati, ka-Je razvidno iz tabele 1. n°v° se umika staremu: Ijan' Soseska 6 v Ljubih. L v katerem smo izva-1 "tstalacije vseh vrst Poslovno uspešni tudi v letu 1971 Tabelo 1 Obra ti Realizacija ( v tisočih din) Indeks planirana izvršena CKV-Ljubljana 67.100 99.536 114.3 CKV-Maribor 58.750 78.306 133.3 CKV-Koper 18-000 19.44 7 10 8.0 Elektromontaža 62-100 98.613 120.1 TEN -skupaj 46-750 52.658 108.0 -Jaki tok k 33 350 34 050 102.1 -Šibki tok 15.400' 18608 120-8 Trata - skupaj 57.000 68322 119.9 -kov.ind. Trata 39.000 48-095 123.3 -livarna Iv. Gorica 1 6.000 20227 112.4 Projektivni biro 7.500 7-643 104.6 Avtopark 1.000 1.087 108.7 Program razvoj, sluiba 1000 1.432 143.2 Zastopstvo Alfa - Laval 2.050 1.994 97.3 Delo v ino zem.- zah .podroi. 17.080 31.644 185.3 IMP skupaj 380330 460.8 82 121.2 vilo zaposlenih v zadnjih 5 letih povečalo takole: — v montažni dejavnosti za 49,0 % — v proizvodnji za 22,4 % — v vseh ostalih dejavnostih za 11,8 % Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da je podjetje doseglo viden uspeh, saj se je vrednost realizacije povečala v zadnjih 5 letih za 200,4 % ob istočasnem povečanju števila zaposlenih le za 35,7 odstotka. (NADALJEVANJE S 1 STRANI) Iz navedenega lahko zaključimo, da so največje razvojne možnosti za prihodnja leta pri instalacijah in proizvodnji klimatskih naprav, To potrjuje tudi dejstvo, da se je v preteklih 5 letih vrednost montažnih de! na klimatskih napravah povečala kar za 769 odstotkov. Druge vrste montažnih dejavnosti pa izkazujejo za pretečeno 5-letno obdobje precej manjše povečanje, in sicer: — montaža centralne kurjave za 127,3 % — montaža vodovodnih instalacij za 171,9 % — elektro-instalacije za 190,3 % Povečanje vrednosti izvršenih del' oz. proizvodnje je bilo v preteklem letu, na-pram letu 1970, doseženo tudi: — v kovinsko predelovalni industriji za 71,8 % — v industriji elektrona-prav za 21,1 % — v livarski industriji za 85,4 % — v projektiranju za 10,0% Omembe vredno je tudi dejstvo,da se je v zadnjih 5 letih povečala vrednost proizvodnje v kovinsko predelovalni industriji za 182,8 %, v proizvodnji elektro-naprav za 101,0 %, pri projektiranju za 210,7 %, v investicijski dejavnosti v inozemstvu za 403,1 %. blagovni izvoz pa se je v tem obdobju povečal za 222,8 odstotka. Za pretečeno 5-letno obdobje je ugotovljeno, da se serijska proizvodnja obeh naših tovarn mnogo hitreje razvija kot individualna, to pa je tudi v skladu z razvojnim programom obeh naših tovarn. Pri tej ugotovitvi pa je treba pripomniti, da je treba v bodoče posvetiti posebno pozornost proizvodnji elektronaprav jakega toka, ki bazira pretežno na individualnih izdelkih, kar pa za bodoče nima razvojnih perspektiv. Povečane vrednosti dose-1 žene realizacije v zadnjih 5 letih pa glede na istočasni porast cen niso zadosten dokaz razvoja podjetja, zato je umestno, da posredujemo bralcem tudi podatke o naraščanju delovne sile v tem obdobju. V letu 1967 je bilo pri podjetju zaposleno povprečno 1859 delavcev, leta 1971 pa 2523; poveč, nje znaša torej 35,7% ali 664 delavcev. Po posameznih vrstah dejavnosti pa seje šte- REALNO POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI ZA 3 DO 4% Uspešnost poslovanja lahko delno ugotovimo tudi iz obratih je prikazana v tabeli 2. V navedenem pregledu so upoštevane tudi delovne ure uprave in programsko razvojne službe, kolikor se nanašajo na čisto razvojno delo po programu. Te režijske ure so po planiranem ključu razdeljene na posamezne obrate. Po planu je bilo predvideno 260.844 ur za upravo in 68.481 ur za razvojno delo, dejansko pa je bilo opravljeno na upravi 257.965 ur, na razvojnem delu pa 65.885 ur. Navedene režijske ure so v skupnem seštevku nasproti planu nižje za 1,7%. Primerjava indeksov izvršene realizacije po vrednosti nasproti planu in indeksov izvršenih ur nasproti planiranim nam pove, da je zato so se temu dejstvu del' no morale prilagoditi cen6 naših montažnih storitev $ proizvodov. Kljub temu Pa lahko ugotovimo, da se jc produktivnost povečala 1 preteklem letu za 3 do 4 % kar je gotovo zadovolji1 uspeh. Planirane obveznosti gle’ de doseganja realizacije, a# lizirane po kriteriju porab ljenih delovnih ur, so po p° sameznih obratih, izraženo odstotkih, dosežene takole - CKV Ljubljana 110.5 — CKV Maribor - CKV Koper — Elektromontaža - TEN — skupaj — jaki tok — šibki tok — Trata 12M 107,5 108.7 1°3>| 96,f 117.9 — skupaj 107 A Tabela 2 - kov. ind. Trata 104.9 Delovne ure Obrali planirane izvršene Indeks CKV-Ljubljana 1.057.150 1.093.009 103.4 C KV-Mari bor 625.931 672.355 107.4 CKV-Koper 215.399 215.969 100.3 Etektromonta ta 933.032 1.030.596 no. s TEN - skupdj 697.574 729.074 104.5 jaki tok 417091 441 706 105-9 šibki tok 280.483 287 368 102.5 Trata skupaj 844-990 946-937 112.1 kov. in d. Trata 525.258 617.294 117-5 livarna iv. Gorica 319.732 329.643 103.1 Projektivni biro 164.892 157.944 95.8 Avtopark 25.074 26.894 107.3 Program. razvoj, sluiba 22.250 27.940 125.6 Zastopstvo Alfo-Laval 29.720 26-165 88.0 Delo v inozemstvu 489.822 477.906 97.6 IMP skupaj 5J05J34 5.404.789 105.9 j — livarna Iv. gor. 109 A — Projektivni biro 109.' — Avtopark 1014 — PRS lH. — Zastopstvo A. L. 1104 — Delo v inozemstvu 189 ' IMP skupaj 114 ‘ Navedeni pregled na,,,| ^ pove, da so obrati planiraj16 p, obveznosti zadovoljivo v; vršili, kljub povečanju pla[1 j sl v drugem polletju. i s I lil PREVEČ NADURNEGA DELA Razmerje meči opravlj6 nim proizvodnim in rež1.1 skim delom, ki je ug- oto1' kr primerjave med planiranim znašal dejanski presežek in porabljenim delovnim ča- vrednosti dosežene reali-som za planirano oz. iz- zacije napram planirani vršeno realizacijo. Za izvr- 14,5 %. Planska naloga je šitev planirane realizacije jc bila torej vidno presežena in bilo po planu predvideno če bi med letom ne prišlo do 2481 delavcev oz. 5.105.834 občutnega povečanja cen, bi delovnih urj dejansko pa je lahko trdili, da je bila prebilo zaposleno 2523 delav- duktivnost za 14,5% večja cev, ki so opravili 5.404.789 od planirane. Znano pa je. ur. Plan delovne sile je bil da so se cene nekaterih vrst torej presežen za 1,7 %, pla- materiala in tudi osebni do-nirane ure pa za 5,9 %. Izvr- hodki v preteklem letu po-šitev plana delovnih ur po večali povprečno za 14%, ljeno na osnovi izvršenih •jjj je znašalo v preteklem k* I 72=28 in je za 0,8 % bor i od planiranega, za koliko15 j je znižalo delo v režiji. D^. j ženi rezultat pa je za 0,7 slabši kot leta 1970. Žaklji ček teh ugotovitev bi V 1V V V .M takšen, da mora v bodo število proizvodnih delavc P: b( tu He D. Ni Žv Ny H< naraščati hitreje kot pa vilo režijskih, kar je tudi P° polnoma v skladu s sklep0" za gospodarje^.. je. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. odbora za gospodarje11! sprejetim v začetku njega leta. je. Na osnovi analize za P teklo leto je tudi ugotje| ljeno, da obrati večino opravljajo po normah, saA,; Pr] % api slu v proizvodnem Pr°CM opravljeno le 15,4 odst°‘^ del po času, vse °s (Nadaljevanje na 4. stra11^ k' % 62 MATIČNA S r t V ILKA STROŠKOVNO MESTO KOMUNALNA SKUPNOST PRIIMEK IN IMc Čez dober mesec bo preteklo leto od trenutka, ko smo e v našem podjetju dokončno odločili za nabavo e tektonskega sistema IBM 3. Ta oprema nam bo nujen pripo-°ček v naših skupnih prizadevanjih za dvig kakovosti — našem podjetju še precej nerazvitega — informacijskega *stema. Zavedati pa se moramo, da samo oprema ter z atim dnem vse večje strokovno znanje naših organ i-J*to,jev ter programerjev še zdaleč ne moreta nado-d Jtiti potrebne pripravljenosti vsega kolektiva za nov °datni napor pri spoznavanju ter izpopolnjevanju novih °orazcev. V podjetju smo se glede na obremenjenost našega »mini1' elektronskega sistema Siemag-Data odločili, da , Usamo s sistemom IBM 3 najprej ukrotiti precej obširno , Poraba računalnika Siemag-Data za obdelavo osebnih odkov znaša že blizu 70 ur mesečno) in pestro po-r°oje osebnih dohodkov. Danes ne nameravamo kaj več sovoriti o pripravah in delu v zvezi z organizacijskimi in ^gramskimi rešitvami, saj nas čas (predvideni začetek ana ave naj bi zajel obdobje od 21. marca ali 21. Pola dalje) sili, da vključimo v priprave prav vse za-s|ene. Prispevek vsakega posameznika pričakujemo Kjer nam svojega sodelovanja ne bi smel nihče nih poročene brez odlašanja vpišejo svoj novi priimek. V naslednji skupini vrstic preverite točnost vsega navedenega, torej datuma rojstva, spola, narodnosti, pa nato spet naslova stalnega bivališča. Pri tem zadnjem vas prosimo, da v primeru spremembe stalnega bivališča popravite ustrezne podatke. Poročeni in poročene naj v naslednji skupini vrstic izpolnijo vse ustrezne vrstice, pri čemer naj v vrstici ,.zaposlitev zakonca" vnesejo v primeru pomanjkljivo zajetega podatka besedi zaposlen-a ali nezaposlena-a. Nepravilen odnos do vrstice ..število otrok do 10 let" utegne vaše otroke prikrajšati za darila dedka Mraza. Vrsto in stopnjo poklica vsak prav gotovo dobro pozna, pri vrstici ,.znanje tujih jezikov" pa poleg navedbe ustreznega jezika napišite še aktivno (govori in razume govorjeno) ali pasivno (bere in piše) ali oboje. DATUM ROJSTVA SPOL vNARBDNUST NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA -PUSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ -OBČINA ZAPOSLITEV ZAKONCA ŠTEVILO VSEH OTROK ŠTEVILO OTROK DO 10 LET OSNOVNI POKLIC DOSEŽENA KVALIFIKACIJA znanje tujih jezikov DODATNO IZOBRAŽEVANJE -ZA POKLIC -ZA KVALIFIKACIJO -ŠTEVILO LET 00 KUNCA ŠOLANJA DATUM VSTOPA DELOVNO RAZMERJE Je BILO OB VSTOPU V IMP Delovna doba do vstopa POSEBNA DOBA ZA DODATEK NA STALNOST DATUM ODHODA V JLA DELOVNO MESTO VRSTA DEL.MESTA ZAHTEVANA KVALIFIKACIJA OSEBNI DOHODEK V TOČKAH STALNI ODSTOTEK ZA TEŽKE POGOJE DELA ODOBRENE URE DOPUSTA ŠTEVILO OTROK ZA UTR.DODATEK ČLAN d 1NDIKATA ČLAN BLAGAJNE VZ.PUMOčl 064550 350 07 13.05.51 MOŠKI SLOVENEC PREGLJEVA 10 62000 MARIBOR 607- MARIBOR KLEPAR KVALIFICIRAN 10.01.72 NEPREKINJENO 13 DNI 05 MES 03 MES 00 LET PROIZVODNO KVALIFICIRAN 1107 1971 skupno manj kot 9 mesecev delovne dobe ali v primeru prekinitve (več kot 3 dni) manj kot 18 mesecev. JstVen° orodje novega kad*113 °bdelave bo namreč Do»!OVs^a datoteka z naj-vsakernknejšimi podatki o Kem delavcu. Osnovni $kel, s et podatkov smo uvrstili j^ 0tn°čj° kadrovskih služb, tjc Prenesli na luknjane kar-disk °d' tod na magnetni b0,,LS te8a Pa na papd", ki ga 0k . našli v svojih kuvertah kov^Pkčilu osebnih dohod-Pa k°nec meseca marca. Na borpU’ katerega en izvod jovsled kontrole prejele tigT. kadrovske službe, bodo hA^ani nekateri PO- katerih toč-Ža ,L jE nujen pogoj Prve tri vrstice vsebujejo naslednje podatke: a) šestmestno matično število, pri čemer je zadnja številka kontrolna številka b) trimestno oznako stroškovnega mesta, na katerem ste po naši evidenci trenutno zaposleni in c) dvomestno oznako komunalne skupnosti, katera je vezana na sedež obrata, v katerem ste zaposleni. Sledi navedba priimka in imena, kjer naj zlasti v zadnjih ted- Vsi, ki se dodatno izobražujete, ne pozabite izpolniti ali popraviti naslednjih treh vrstic, pri čemer ne vpisujete manjkajočih mesecev do konca šolanja, ampak število mesecev vedno za- lclrlvj' VC!>U o kr ožite navzgor na polno leto. J b?stenašli lzpolnjcnu nadalje Vrstica ,.posebna doba za dodatek na stalnost" bo izpolnjena predvsem pri tistih zaposlenih, ki so v uniformo olivnozelene barve krenili iz IMP ter se v IMP ob petju ,/bogom ostaj mi bi-lečko cesto i Zlatište, turističko tudi vrnili. To vrsti- Podatke v naslednji skupini preverite v spominu in le, če bo kakšen od podatkov preveč odstopal od vaše ocene, ga preverite tudi v kadrovski službi ali pa nanj opozorite s klicajem. Besedica ,.prekinjeno" označuje, da je imel zaposleni dne 31. 12. pri tistih, ki so se pri IMP zaposlili na osnovi pripojitve njihovega prejšnjega podjetja k IMP. Da ne pozabimo, v to dobo pa se po vseh pravilih šteje tudi vajenska doba pri našem podjetju. Vrstica „datum odhoda v JLA" je evidenčnega značaja in rOsimo vse zaposlene, da natančno pregle- ........- r~„. pra l.morebitne napake po- obrJ° ter (tudi pravilen) aprii 6c najkasneje do 8. sln da nekoliko podrobni rja ih emo nekaj o vsebini pa-*Qvc’ev se bo nahajal poleg ban-vaši plačilni kuverti. velja le za tiste, ki so trenutno na služenju vojaškega roka. Sledi prazna in trenutno še neizpolnjiva vrstica za šifro delovnega mesta. Ne pozabite pa preveriti v naslednjih dveh vrstičali, pri čemer smo pod proizvodna delovna mesta uvrstili tista, na katerih se praviloma dela po delovnih nalogih. Tudi v primeru netočnosti pri naslednjih treh podatkih (osebni dohodek v točkah po zadnji prejeti odločbi, morebitni stalni odstotek za težke pogoje dela in odobrene ure dopusta v letu 1972) pričakujemo vašo intervencijo na obrazcu. Upravičenci na otroški dodatek naj preverijo v naslednji vrstici vpisano število otrok, saj bo pozabljivost tepena s tanjšo kuverto. Sledi še oznaka članstev in že vas prosimo, da ne pozabite na vaš podpis, saj imamo glede na vrstico ,.dosežena kvalifikacija" pravico pričakovati dokaz vašega sodelovanja. Ton, s katerim smo v prejšnjih odstavkih usmerjali vašo pozornost, je bil včasih nekoliko šaljiv, vendar je vsa zadeva za vsakogar, še zlasti pa za uspeh novega načina obdelave, izredno resna. Pričakujemo, da boste razumeli pomen vašega sodelovanja pri kontroli pravilnosti obrazcev, se tega plebiscita v organizacijski kulturi našega. kolektiva 100 %-no udeležili ter poslali pregledane in podpisane obrazec najkasneje do 8. 4. 1972 svojim kadrovskim službam. Za vaše sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo. Poslovno uspešni tudi v letu 1971 (Nadaljevanje z 2. strani) vami, ki jih je imelo podjetje napram kupcem, vplačano (84,6 %) pa po učinku od- na naš žiro račun nosno normah. Doseženi re- 301,987.467 din ali po-zultat je za 0,3 % boljši kot vprečno dnevno 999.958 v letu 1970. i din. Dnevni priliv sredstev je , , . .. bil pretečeno leto za Podrobnejša analiza raz- 224 034 din ali 29,9 odstot-položljivega delovnega časa ka višji kot leta 1970. Ra-za preteklo leto pokaže, da Zumljivo je, da je moralo je bilo od skupnega možnega podjetje na drugi strani iz števila delovnih ur iz- prejetih sredstev poravnati gubljeno za praznike, do- Spro^ tudi svoje obveznosti lavca v letu 1971 napram letu 1970 naslednje: puste, bolezni in druge izostanke skupno 822.989 ur ali 15,13 % možnih delovnih do dobavitSffev, katerim je bilo v teku leta nakazano 185,605.989 din ali po- - CKV Ljubljana - CKV Maribor - CKV Koper - Elektromontaža TEN Trata - Kov. ind. Livarna Ivančna g. Projekt, biro Avtopark PRS Uprava VEČJA POSLOVNA RENTABILNOST L preteklo leto 48,932.301 upravne organe, ko bodo o din in so bile torej napram ločali o namenski upora letu 1970 višje za razpoložljivih sredstev. 12,234.649 din. Mnenja 11,6 smo, da so vrednosti zalog 12.3 j previsoke, kljub višjim ce- 18.3 : nam in povečanemu obsegu 13,2 dela. Zaradi tega morajo vsi 12,1 obrati v bodoče stremeti k so ^UkTga^ome^tudi V 11,0 občutnemu znižanju zalog, ličnjki 06bračanja naložb ’ 25,8 da s tem sproste obratna zalo h terjatvah in osno 8 7 sredstva za druge namene. nih 6sredstviJh- z anaiizo J pommost me Za dobro gospodarje^ 8,7 17.7 16,9 16.7 ur. Na enega delavca odpade I vprečno dnevno 614.589 povprečno 326 ur izostan- j din. Povprečna dnevna pokov za preje navedene na- ravnava obveznosti je bila mene, dočim je v letu 1970 preteklo leto za 23,1 % več-znašala ta izguba 322 ur. Po- ja kot v letu 1970. Z ozirom večana izguba za 1,4%-je na dejstvo, da so bili v pre-nastala predvsem zaradi več-1 teklem letu vedno pravo-jega števila bolezenskih iz- j časno delavcem izplačani ostankov do 30 dni in držav- tudi osebni dohodki, lahko nih praznikov. Na enega za- trdimo, da je bilo podjetje poslenega delavca je odpadlo 1 skozi vse leto likvidno, kljub v povprečju iz tabele 3 raz- vsesplošni pereči družbeni vidno število izgubljenih de- problematiki, ki prav na tem lovnih ur. področju najbolj tare na Iz navedenega je razvidno, splošno vse gospodarske da so pri posameznih kazal- organizacije v državi, nikih manjša odstopanja, ki, podatkj letne ana]ize ka. pa na končni dosežek m- žejo> da SQ odstotkl plačane majo večjega vp iva. realizacije v posameznih tro- Bistvena odstopanja od mesečjih približno enaki od-plana in v manjši meri od stotkom fakturirane reali-dosežkov v letu 1970 pa so zadje, kar je razvidno iz ta-ugotovljena pri izvršenem beie 4, delu preko rednega delovnega časa (nadurno delo). Kljub sorazmerno ugod- Po planu za leto 1971 je bilo nemu prilivu sredstev na žiro predvideno 541.023 nadur, račun pa naše teijatve do dejansko pa je bilo izvršenih kupcev stalno naraščajo, saj 788.442. Povprečno je vsak so znašale ob zaključku leta Posebno puzumuai liiu-rajo obrati v bodoče posve-! čati tudi vračanju neuporabljenega materiala z gradbišč oz. delavnic v skladišča. V zvezi s tem nastajajo po Po podatkih republiškega statističnega zavoda znaša trebnem sorazmerno vi_ ^PrAPOVe ) m šoki transportni stroški, ki nih dohodkov v preteklem ... . „ j, . „ , , letu 19,4 % v primerjavi z le- Jlh Je ,m°Soce f. d°br° Pr " tom 1970. Tako je lahko pravo dela zmzat, na kar naj- _ _ ugotoviti, da je naše od- !™nJs0 rner°' V preteklem _ za gotove izdelke »o.no povečanje «« “ ”5!' za repro material za orodje in drob. inventar za nedovršeno proizvodnjo za polizdelke 8,0 37-’' dohodkov v nrimeriavi z re- vrnJene8a materiala _ za osnovne naložbe ttuTZ V«focT uteme- ^97,699 din> kar Pomeni - 19, S 9,5 publiškim ljeno. ZA RACIONALNO PORABO MATERIALA 3,82 odstotka vrednosti skupno • porabljenega materiala. V letu 1970 je znašal ta odstotek 4,39, kar pomeni za preteklo leto precejšnje izboljšanje, vendar z za osnovne in obratne naložbe 94,955.297 din, eno leto preje pa le 64,278.206 din. delavec podjetja opravil 313 nadur, planirali pa smo jih le 146; presežek znaša torej 45,7 %. Izvršenih nadur na 1 Povprečni mesečni neto delavca v preteklem letu pa osebni dohodek, ugotovljen je bilo tudi za 5,1 % več kot na osnovi izračunanega Stepa v letu 1970. Delo preko vila delavcev, je znašal za rednega delovnega časa seje 182 ur dela 1.986 din in je moralo obdobno uvajati za- za 13,4 odstotka višji kot radi kratkih izvršilnih rokov jeta 1970. Navedeno po-montažnih del oz. dobav vprečje pa ne vsebuje tistega proizvodov, potrebne dodat- dela osebnih dohddkov, ki ne delovne sile ustreznih bo delavcem še izplačan iz kvalifikacij pa podjetje ni doseženega dohodka pretek-moglo dobiti. Opravičenost iega ieta kot gibljivi del. Na dela v nadurah pa je podana osnovi povprečnega števila tudi v doseženi višji reali- zaposlenih delavcev izraču- Za uspešno poslovanje podjetja je zelo pomembna vezava obratnih sredstev v zalogah reprodukcijskega materiala, polizdelkih, gotovih izdelkih, nedovršeni proizvodnji in orodju ter inventarju. Na osnovi analize je ugotovljeno, da so se povprečne mesečne vrednosti zalog v preteklem letu po-večde za 33,3 % v primerjavi z letom 1970. Po posameznih vrstah pa je odstotno povečanje povprečnih mesečnih zalog naslednje: Navedeni količniki hitrost obračaj! doseženim še ne smemo biti Povedo .1.™« gr zadovoljni. posameznih vrst nalozD. Tabelo' /zgubljene ure za 1970 Ml, — plačane praznike 56 63 —plačane dopuste U2 133 — bolezni do 30 dni 77 — bolezni nad 30dni 39 39 -razni drugi izostanki 8 Skupaj 322 320 V letu — pri reprodukcijskem materialu za 34,8 % 1 zaciji in dohodku. nani neto mesečni osebni dohodek pa je znašal za celotno podjetje 2.286 din in je višji kot leta 1970 za 14,13 odstotka. Po posameznih obratih je odstotno V preteklem poslovnem povečanje mesečnih neto letu je bilo v zvezi s terjat- osebnih odhodkov na 1 de- POVPREČNI OSEBNI DOHODEK 1.986 DIN — pri nedokončani proiz- ............ , , vodnji za 38,8 % Najvecji del obratnih r sredstev pa ima podjetje ve- «- pri polizdelkih za zano v terjatvah, ki so zna-2,2 % šale lani povprečno mesečno . ., . , „ ., 77,496.190 din, stanje ob — prrgotov.hrzddkrhza zaključku leta pa jeJ bllo ’ 0 94,955.297 din. Zaradi tega — pri orodju in drobnem je nujno, da se del v letu inventarju za 50,7 % 1971 ustvarjenega dohodka nameni za obratna sredstva, sicer podjetje ne bo moglo uspešno gospodariti in kon- zumljivo je, da je posl°v3^. uspešnejše, čim večji je 0 ličnik obračanja, odn°s e čim krajša je doba veZji sredstev v prej omen.r naložbah. J Na osnovi razmerj3 ( v1 J6i bl a Er®cei?a postavk je CDS zaključni ra- nih spremembah. Tako se V zvezi s tem je odbor , ra 1.a ^avne8a unek- dun p0cjjetja kakor tudi za- Ivo Povše na lastno prošnjo razpravljal o podani ostavki rorja »tanka Krumpaka, ki yjučna računa počitniške z dnem 29. februarja razreši direktorja obrata Iva Povšeta nuj"Pst. ’3 se skupnosti ter enote za go- dolžnosti direktoija TEN, za m sprejel sklep, da se ostav- striktnn^v0^^^viCiP-1Tva m spodarjenje s stanovanjskimi v. d. direktoija tega obrata ka sprejme, za v. d. direktor- ... “ izvajajo sklepi, ki so },jšamj in stanovanji, sprejel Pa se začasno, za 6 mesecev, ja pa začasno imenuje Lado jin v tem oziru ze sprejeli jn potrdil, ter v zvezi s tem imenuje Lado Mazovec. Mazovec; zaradi ureditve sta- organi upravljanja. sldenil: Dolžnosti direktorja obrata ' ^ na dejstvo, da so o _ odobrijo se izredni pri- Koper se z istim dnem raz-rezultatih popisa ze razprav- hodki in izredni odhodki ter reši Branko Štrkalj, za v. d. ljali obrabil delavski sveti, ki predlagana delitev dohodka direktorja pa začasno ime- so tudi sprejeli ustrezne skle- podjetja s tem, da se v po- nuje Mirko Tratnik. V regi- pe o pre njizbah ugotovlje- slovni sklad razporedi ster podjetij pri Okrožnem 1 Presezkov m pri- 53.180.657,23 din, v sklad gospodarskem sodišču v pouai manjkljajev, je LDS poročilo skupne porabe pa se začasno Ljubljani se vpišejo kot po- pomb na dosedanje delo o inventurnem popisu spre- razporedi 7 milijonov din; oblaščenci za podpisovanje ’ odbora in poslovanje p osate! m potrdil. dokončno se bodo ta sred- firme podjetja Janez Stanov- meznih služb. Seje potekajo prodaje bi se moralo dati P ročilo o danih ponudbah ^ konkretno sklenjenih pog° ■ bah. j O teh in mnogih d n19 problemih v poslovanju p°“ je tj a se je razvila obširna •• i 'r^ ODBOR ZA GOSPODARJENJE se je sestal na seji 18. februarja. Na dnevnem redu je 23 t£' polnitvi pravilnika o delitvi 240.123,38 din; koce poslovno leto ter poro- osebnih dohodkov. odobri se povišanje bilo poročilo in razpravlja- nj] °„!!WeTUrnum popisu- Pri razpravljanju o analizi stopnje amortizacije za grad- nje o izvršitvi plana proiz-rrearog piana Drnto reali- posiovanja ;e CDS ugotovil, bene objekte v višini 90 % in vodnje in prodaje za januar ZaL'f’ o katerem je poročal ^ SQ p0JkazJatelji za 6odjetj ’ za opremo v višini 45 %; 1972 ter predlogi za izbolj- en,leCj 1Pos av ja kot celoto v redu, so pa do- - zaradi pridobitve kre- sanje poslovanja in nalogah p i ,V1 j S 6j 6’ p,a ločena odstopanja v p osa- dita pri banki, ki bi se po- odbora v tekočem p oslov-o glede na dosedanje rezul- meznih obrat|h. JSuošk, so rabil za nabavo sistema IBM, nem letu. FTZ r h ‘ ^ gibali v planiranih mejah. CDS odobri oročenje zneska '' 1, P3Zlt\di ne Poročilo o analizi pošlo- 502.606 din za dobo 6 let. , Pr rac ene ne'a ere Vanja je bilo sprejeto s tem, Na predlog komisije za hi£ui f1 u^-vuuhjc /,a ju-postavke stroškov pošlo- da morajo o tem razpravljati razvijanje sistema delitve do- nuar prekoračen za 37,7 %; vai^a' , še obratni delavski sveti ka- hodka in osebnih dohodkov ugodni so tudi podatki o iz- Ker so o planu realizacije terjh sld m predloge bo je CDS v nadaljnjem raz- vršitvi plana prodaje. lZLr|!^rat-Jah1 idC" CDS obravnaval na eni iz- pravljal o nekaterih spre- V razpravljanju je odbor lavski sveti, je tudi CDS plan med prihodnjih sei. membah pravilnika o delitvi ugotovil nekoliko kritično sprejel in potrdil v obliki, Sledilo je obširno poroči- osebnih dohodkov. Šlo je situacijo v oddelku jakega Kakor je Dil predložen lo Alojzija Kosija o podatkih predvsem za prekate go riža- toka TEN, glede česar pa so O rezultatih inventurnega zakjjučnega računa za pre- ciJ° 02 uvedbo nekaterih bili že sprejeti določeni skle-popisa je P orač al Alojz tey0 poslovno leto. Iz po- nov*h delovnih mest in pove- pi komercialne službe. Nuj-Kamrn. V poročilu so bile datkov, ki jih GLASNIK čanje števila točk v katego- no je, da se v tem obratu prikazane razlike presezkov objavlja v posebnem članku riji nižje strokovnih delovnih organizira dobra komercial-m primanjkljajev v posamez- SQ ^ lahko ugoto; mest. CDS je po obširni raz- no-tehnična služba, ki naj mn Skladiščiti, ki gredo na vik; da je bilo poslovanje Pravi sprejel spremembe pra- podvzame vse primerne podjetja v preteklem poslov- vilnika, ki jih je predlagala ukrepe za izboljšanje stanja, skladiščnih služb, zlasti v ^ ^ Jovsem do'bro in komisija. Nujno je tudi plasirati na uspešno. Na podlagi p od rob- CDS je nato razpravljal in tržišče nove oz. izpopolnje- obravnave posameznih sklepal še o nekaterih oseb- ne artikle. nja se morajo v TEN dosledno izvesti ukrepi posebne komisije za pregled situacije v obratu. V nadaljnjem je glavni direktor Stanko Krumpak podal nekaj kritičnih pri- pičiva, na puuiagi ivai^* ■ bili sprejeti ustrezni sklef Zaradi številnosti najava! mo le najvažnejše: — direktorji obratov j11, rajo v bodoče zahtevati c j komercialnih šefov Pv imenske sezname danih PN nudb in konkretno skle*1)6 nih pogodb; J - služba za raziska ^ tržišča mora vsaj enkrat a1 j sečno poročati o stanju 11 tržišču; — izdelati je analizo ** izvozne dejavnosti; ašf — zaradi bodčče ob d lave podatkov na IBM stP jih se priredi seminar zav dilne delavce, obratne st* kovne službe pa naj mislijo o podatkili, ki bi J1 bilo obdelati; J - najkasneje do 1 ■ junlf je izdelati referenčno hs. — odgovorni direktorji vodje služb morajo p°str]3 žiti delovno disciplino vseh delovnih mestih; ^ - sekretarji obratov služb morajo čimprej iz lati analitično oceno skih delovnih mest. ; „j Odbor je razpravljal ž® drugih zadevah in med gim sklenil, da ured odbor Glasnika izdela - ^ rt0' predlog o stroških izdaja*1] tega glasila, pri čeme* ^ stremeti za dvig kvalitete išk°v prime meni znižanj ustroš Odobri se izplačilo do v uuoDn se lzpiac uv ... ^ cije sindikalni organizacij1 z znesku din 30.000 za ob rite v zaposlenih žena marcu. ZA PROGRAMIRANJ11 IN RAZVOJ je na seji 29. februarja C. pravljal o poročilu prog* odbc *o razvojne službe ter o i osic' Programu dela te službe,,/ te-Odb' ^°čem letu. Po daljši razila. Pravi je bilo poročilo spre-grob Jeto. Odobren je bil tudi ega,1 Program dela z ustreznimi il ^ sWepi5 in sicer: lanC ~- programsko razvojna iti pf ^užba do naslednje seje pribah* Pravi poročilo odleta 1969 log0* 0 1971 ter poročilo ovpli-J ^ tega dela na samo finanč-Irugj' n° in kosovno realizacijo po i p°" la ralj ;re s' ;klep' java? tovarnah in vejah proizvodnje; — raziskati je možnost plasmaja in osvajanja tokovnih transformatorjev; — še v tem letu bo potrebna odločitev o osvajanju požarno varnostnih naprav ter o event. sodelovanju s tujim partnerjem na tem področju. Odbor je nadalje odobril izgradnjo centralne orodjar- ne na Titovi cesti 126, vendar je potrebno še z vodstvom TEN predisku tirati združitev obeh orodjarn, najti stične točke za koordinacijo dela ter določiti perspektivo obeh. Odbor je tudi izrazil soglasje za izdelavo ekonomskega in tehničnega elaborata za povečanje livarne v Ivančni gorici. OBRATNI DELAVSKI SVETI Na sejah so se sestali tudi vsi obratni delavski sveti, ki so razpravljali o podatkih letnega inventurnega popisa in plana proizvodnje za tekoče leto. Sprejeli so ustrezne sklepe. Posebni sklepi, ki so jih obratni delavski sveti sprejeli na svojih e sejah, so naslednji: C KV Maribor Glede na precejšen dvig zalog materiala se vse pristojne službe opozarjajo na skrbnost, da v bodoče ne pride do povečavanja zalog, pač pa da se poveča koeficient obračanja materiala; terjatve iz kreditiranja za dva objekta v NDR ne morejo v celoti bremeniti obrata CK V Maribor. Predlog: obrat naj bo obremenjen v istem razmerju, kot se delijo skladi, tj. 70 % od kreditiranega zneska. ODS je nadalje odobril dotacije raznim ustanovam: za reklamni oglas za mednarodno tekmo FIS na Pohorju, zdravstvenemu domu Mariboru za organizacijo proslave 15. obletnice ustanovitve; Mariborski tekstilni tovarni — org. odboru XIV. tekstiliade Pohorje 72 kot prispevek za to prireditev. ODS je odobril nabavo tovornega avtomobila TAM 4500 za potrebe gradbišč v NDR in dal soglasje za nakup 5 etaž v stolpnici ob Ljubljanski ulici za potrebe uprave obrata. CKV Ljubljana Glede na precejšnje razlike v presežkih in primanjkljajih, ugotovljene on inventurnem popisu, ki so v glavnem nastale zaradi malomarnosti in slabe administracije v skladišču, je bilo spre- Naši monterji se vesele uspešnega dela jeto več konkretnih sklepov, ki se nanašajo na izboljšanje poslovanja v skladišču. Rešenih je bilo nekaj osebnih zadev delavcev. TEN V zvezi z inventurnim popisom se ožji kolegij zadolži, da pregleda sestavne elemente talne instalacije, ugotovi točne nazive ter jih pravilno kodira. Komisija za tisebne dohodek mora z vodstvom obrata pripraviti predlog za uvedbo delovnega mesta VKV — I delavca v proizvodnih obratih. Na izredni seji 18. fe-bruaija je ODS obravnaval ostavko direktorja obrata Iva Povšeta in imenovanje v. d. direktorja obrata. Ob tem se je razvila obširna diskusija, v kateri so bili iznešeni razni problemi v poslovanju, poudarjeni pa so bili tudi doseženi uspehi tovarne. CKV Koper Na seji 22. februarja je ODS razpravljal o potrebi nabave nekaterih osnovnih sredstev in nabavo odobril. Razpravljal je nadalje in sprejel osnutek pravilnika o uporabi in manipulaciji z orodjem, inventarjem in drugimi sredstvi v osebni uporabi delavcev. Pritožbe nekaterih delavcev proti odločbam o višini točk za osebne dohodke je ODS odložil za obravnavanje na prihodnji seji. Sprejet je bil plan nabave zaščitnih sredstev. ODS je obravnaval še razne druge zadeve, zlasti še vprašanje rekreacije delavcev in nekatere osebne spremembe v raznih komisijah. Skupne službe ODS je sprejel predloženi plan realizacije s tem,"da se deloma spremeni plan realizacije v projektivnem biroju in zastopstvu Alfa Lavah Do dokončnega sklepa odbora za gospodarjenje je zavrnil nekaj prošenj delavcev za podaljšanje roka odplačevanja stanovanjskih posojil, dr. GABRIJEL KRŽlC Instrumenta rij za hidravlične meritve črpalk Merilni laboratorij Hidravlične meritve so najvažnejši in hkrati tudi zanesljiv podatek za določevanje karakteristike ali obratovalnega območja črpalke. Vsak proizvajalec črpalk stremi za tem, da je obratovalno območje posamezne črpalke natančno definirano. S tem je omogočeno, da bo črpalka v nekem sistemu ogrevanja ali podobno pravilno obratovala in tako pogojila zanesljivost in trajnost celotnega obratovanja. Merilni rezultati, na osnovi katerih sestavimo karakteristiko črpalke, pa morajo biti izmerjeni pri realnih pogojih obratovanja. Taki pogoji so: predvidena največja zmogljivost agregata, ki je dopustna. Črpalko lahko v določenih pogojih tudi preobremenimo. Predvsem je posledica take preobremenitve nepravilna izbira črpalke v sistemu. Na spremembo moči pa vpliva tudi gostota medija, ki se pretaka, npr. pri črpalkah, ki so za splošno .uporabo. V našem laboratoriju merimo vse: črpalke izključno s pretokom vode, za kar imamo tudi klasificirane turbinske merilce. Za skupno območje merjenja pretokov, to je od 1,5 do 300 kub. metrov/h imamo tri merilce s posameznim območjem I (1,5 - 24) kub. m/h, II (3,5 -72) kub. m/h in III (9,4 - 300) kub. m/h. Turbinske merilce posamično povežemo prek sonde in kabla z elektronsko napravo. Aparat nam podaja frekvenco pretoka. Skala naprave je razdeljena na tri območja, in sicer: 500. 1000 in 2000 Hz, kar nam omogoča elektronsko razmerje povečave pretoka in tako tudi minimalni vpliv napake. To napako lahko s poznavanjem napake samega instrumenta, ki znaša 0,5 % (območje skale), precej natančno izračunamo in eliminiramo. Poleg splošnih napak nastopa tudi korektura pri merjenju pretoka za različna toplotna stanja. Črpalka namreč v obratovalnem območju od 60 stopinj do 130 stopinj Celzija izkazuje določene spremembe v pretoku. Take meritve so po klasičnem postopku merjenja otežkočene in ne dovolj natančne. Poleg napak pa nastopa tudi nevarnost opeklin, če ni preizkusna proga dobro izvedena. Istočasno bi nastopala težava zaradi izmenjave merilnih zaslonk za različne velikosti pretokov. Prednost, ki jo imajo turbinski merilci, je zato velika univerzalnost. Turbinski merilec ima široko območje merjenja in kar je najvažnejše, odstopanja skrajnih mej območja so neznatna. Pri večjih pretokih lahko turbinski merilec povežemo v paralelne odcepe v cevovodu in jih v zaporedju odčitavamo. Odčitke na skali lahko direktno se-štejmo. S to povezavo razširimo merilno območje, istočasno pa lahko merimo črpalni agregat natančno pri najmanjših in največjih pretokih. Za določitev karakteristike so prav tako pomembne meritve tlakov. Manometri, s katerimi razpolagamo, so merilne natančnosti 0,3. Priključke izvedemo na sesalni in tlačni strani črpalke, kar omogoča odčitavanje absolutnih in relativnih tlakov v vsaki točki pretoka. Meritve pretoka in tlačnih višin so bistveni sestavni del meritev črpalk. Brez teh meritev si ni mogoče predstavljati tovarne za serijsko proizvodnjo črpalk. Težko bi proizvajalec zagotavljal kvaliteto in garancijo svojega artikla, če sicer ne bi dobro poznal njegovih značilnosti in lastnosti v obratovanju. Da so meritve zanesljive, je poleg strokovnosti izvajanja važna tudi stopnja preciznosti aparatur. Vse pogosteje se v merilnih protokolih navajajo merilne aparature in pogoji merjenja. S tem je omogočena eventualna primerjalna kontrolna meritev. Končni uspeh, poleg ostalih zelo važnih spoznanj hidravličnih meritev, je diagram ali grafični prikaz delovanja črpalnega agregata. Diagram ponazoruje obratovanje črpalke v odvisnosti od pretoka in tlaka. S tem je omogočeno, da projektant sistema dobi možnost izbire potrebne črpalke, ki bo tako v končni fazi z ostalo regulacijo dosegla optimalno izvedbo sistema. STANE ZAGORIČNIK 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ž § 4 *4 \ 5 5 I 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ *4 4 4 4 4 \ 4 4 '4 4 4 \ 5 i \ I '4 4 V SLOVENSKIH KONJICAH Podaljšantroka Elektromontaže Ing. Peter Hristov P* ‘ 'v F "V"' Kdo se še ni vozil z avtomobilom iz Celja v Maribor? Marši kdo pa ne ve, daje v Slov. Konjicah, tik ob glavni cesti, stara stavba, na kateri je napis: IMP -Ljubljana, montažna enota Slov. Konjice. Pročelje stavbe in vhodna vrata ne dajo slutiti, da za njimi živi in dela majhen, 28-članski kolektiv z nazivom: zunanji obrat Elektromontaže. Zgodovina kolektiva sega na zaj v povojna leta. Prvo uradne ime podjetja je bilo Elektroinsta-ladje in radiomehanika. Gospodarska razgibanost in težnje k združevanju so pripeljale to občinsko podjetje v okrilje takratnega Elektrosignala in po tej poti dalje v IMP. Načrtov, idej in razmišljanj je bilo več, vendar si je obrat s svojim prizadevanjem zagotovil obstoj v sklopu Elektromontaže. Osnovna naloga, ki je izvajanje manjših elektromontažnih del na področju Štajerske, je skorajda malo okrnjena. Izkazalo seje, da Elektromontaža za svoje normalno poslovanje nujno potrebuje manjše delavnice, kjer se lahko hitro izdela kakšen manjši razdelilec, konzolo in podobno. Za takšne potrebe pa je bila delavnica v Slov. Konjicah kot nalašč. Ob razumevanju vodstva obrata in prizadevnosti monterjev smo se usposobili izdelati tudi nekaj več. Uspehi počasi, skromno, vendar trdovratno naraščajo. Danes nas ni več strah izdelati 4-, 6-- ali 8-polno razdelilno, omaro, kot so na primer v tovarni ,,Salonit", Anhovo, hotelu „Ludja“, Portorož, in še nekaterih velikih objektih. Prostori te enote so narnreč neustrezni. Utesnjeni smo v cen- Razdelilna omara za klimo, ki jo je izdelala enota v Slovenskih Konjicah za hotel Vesna v Portorožu tru mesta med tovarno Konus in glavno prometni žilo Maribor-Ljubljana na eni strani ter med pošto in stanovanjskimi stavbami na drugi strani. Pomanjka- nju prostorov se pridružuje še pomanjkanje osnovnih higien-sko-tehničnih pogojev za delo. Od naših izvršenih montaž naj navedem samo večje: — Mariborski-vodovod: avto- _ matizacija vodovoda, pogodba glasi na 4,000.000 din ter bodo dela trajala 2 do 3 leta, - Tovarna dušika . Ruše: obrat ferosiličij, - Elektrokovina Maribor: elektroinstalacije v kotlarni. Realizacija je v letu 1971 dosegla številko 4.460.000 din. Za letos smo si zadali plan v višini 5,000.000 din. Napeli bomo vse sile in upamo, da tudi ta cilj ne bo ostal nedosežen. Velikokrat se zgodi, da komerciala Elektromontaže ob podpisu pogodbe za izvajanje elektroin stalacij zaskrbljujoče posluša naročnika, ko navaja rok za dokončanje del. Če pa ,.vremen a Štajercem bodo se zjasnila .,. .“, namreč da bi dobili boljše prostore, bo teh skrbi čedalje manj. Zadnje čase smo naleteli na razumevanje tudi pri najvišjem vodstvu IMP in upamo, da bomo tudi problem prostorov uspešno rešili. MILAN TOMAŽIN rojen v Dojreni v Bolgariji, je 14. februarja praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Elektrotehniko je študiral v Ljubljani in-se po. študiju zaposlil pri našem podjetju v Projektivnem biroju, kjer je še tudi sedaj. Jubilantu želimo še veliko uspeha pri delu ter mnogo zdravili in srečnih let! so»oki:\ da do zamud ne bi priha-Jal° Po naši krivdi. ALEKSANDER HERMAN Od 17. do 24. aprila bo v Zagrebu pomladanski velesejem,1 katerem bo razstavljalo tudi IMP *<6M6 VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB INBUSTRIEANLAGENIMPOiST Industrleonlogen-lmport - DDR • 10$ Berlin • Rosilo* 1282 r n •Firma Industrijsko Montažno Podjetje z. H. des Generaldirektors Herrn Krumpak L .1 u ti 1 .1 a n a' kitova 37 L J Ihre Zel*en Ihre No*rl*t vom Unsere Zel*en Datum B IV 28. Dez. 1971 Sehr geehrter Herr Krumpak! Die tlbergabe/ttbernahme des 1. Bauabschnitte.s Heizwerk Planeta Ra-debeul konnte am 22. 12. 1971 und damit 8 Tage vorfristig, durch-gefiihrt werden. Durch die guten Leistungen aller Partner, instiesondere des Bereichs Projektierung und des Realisienmgskollektivs Ihrer Firma, konnten die Vorauseetzungen geschaffen werden, die Varmeversorgung des — Druokmaschinepwerkes Planeta Radehovi zu sichem. Ich mochte Ihnen fur die vorfristige Aufnahme des Bauerbetriebes des Heizwerkes Planeta Radebeul meinen Dank aussprechen und Sie bitten, diesen Dank auch Ihre n Mitarbeitem zu ubermltteln sowie der Erwar-tung Ausdruck geben, daB wir auch weiterhin bei der Losung unserer gemeinsamen Aufgaben erfolgreich zusammen arbeiten. Hochachtungsvoll Prevod INBUSTRIEANLAGEN IMPORT Finna Industrijsko montažno podjetje v roke generalnemu direktorju gospodu Krumpaku LJUBLJANA Naš znak B IV 28. dec. 1971 Spoštovani gospod Krumpak! Predaja oz. prevzem 1. gradbenega dela objekta HEIZVVERK Planeta Radebeul je bila izvršena 22. 12. 1971, to je 8 dni pred rokom. Z dobrimi delovnimi rezultati vseh partnerjev, posebno pa še s področja projektiranja in pa izvedbenega kolektiva vaše firme so bili ustvarjeni predpogoji za oskrbo s toplotno energijo PLANETA Radebeul. Za predčasni pričetek rednega obratovanja objekta HEIZVVERK Planeta Radebeul želim izraziti mojo zahvalo s prošnjo, da jo sporočite tudi vašim sodelavcem in željo za nadaljnje uspešno medsebojno sodelovanje pri reševanju naših skupnih nalog. S spoštovanjem, EIDNER, 1. r. namestnik generalnega direktoija »«#••••••••••••••••••••••< po zaključenih deli Uspeh temelji n usposob lj Po zaključnem delu na kotlarni PLANETA-RADE-BEUL v Dresdenu smo šefa tega gradbišča Vlada NOVAKA, dipl. ing., zaprosili, da nam kratko pove svoje vtise in ugotovitve izza časa dela na tem gradbišču. Zastavili smo mu naslednje vprašanje: - Dela na kotlarni PLA-NETA-RADEBEUL v Dresdnu, DDR, so končana. Investitoiju je bila kotlarna predana pred pogojenim ro- kom. Kot smo obveščeni' kotlarna brezhibno deluje že več kot tri mesece. Na naše delo ni bilo do danes nobenih reklamacij niti pripomb' Kaj lahko rečete v zvezi 5 tem uspehom kot vodja tega gradbišča? „Predvsem moram poudariti, da je kot osnova za uspeh kakršnegakoli dela, v domovini ali v tujini, potrebna strokovno usposobljena ekipa, ki ima poleg svojih ■ //##########«/#/######/#/#/##///#/ ■ PREVOD! VEB POLVGRAPH LEIPZIG - Kombinat za poligrafske stroje in opremo Druckmaschinemvcrk Planeta Radebeul Gospod direktor Ulčar IMP Ljubljana Obrat Maribor MARIBOR Gregorčičeva 17 N. znak G-Ma/Hst. 22. decembra 1971 Spoštovani gospod direktor! Ob priliki današnje predaje in prevzema kotlarne, ogrevane s kurilnim oljem, ki jo je dobavil vaš obrat, se želimo prisrčno zahvaliti Vam in kolektivu Vašega obrata. V izredno kratkem časovnem razponu samo 4 in pol meseca za gradbena in montažna dela je bila montirana kotlarna, ki jo je Vaš obrat tudi projektiral, z vsemi funkcionalnimi napravami, vključno prvim rezervoarjem, pod vodstvom Vašega vodilncga"inženirja gospoda Novaka vgradil in montiral. Z vzorno disciplino Vašega gradbenega in montažnega kolektiva in odlično delovno organizacijo je bil dosežen, ta omembe vreden uspeh. Dovoljujemo si izreči Vam osebno. Vašim odgovornim sodelavcem in Vašemu montažnemu kolektivu naše priznanje in istočasno upamo, da boste z istim delovnim elanom in isto zanesljivostjo izvedli tudi preostala zaključna dela, kakor tudi vgraditev drugega rezervoarja. Ob koncu letošnjega leta želimo Vam, Vašim svojcem in Vašim sodelavcem tudi v nadalje delovni elan, zdravje in uspeh. S spoštovanjem! Ande rs. I r. Marschner, 1. r. direktor podjetja direktor general, investitorja strol Prav: Prev; Pad del® Pi no 2 dale, shol se n yeei, iška R Pake nior krp dela skifl Prej Posi P tret Pol, no 'Pr; tud tja npr P 'Zye $tr o 'feb tijo niat t Pot o-« ir-vi: jtt tv ;-.i:Vr-.tbiyj. . žr. iSvlUtrtitife jffl i-n2-’ ritžnff, du trma pr«^ -u.tr*. k? 1 xr-Ir- -. itiUr | du"' i-trT". $g|g§->r* ’ ,'i,:v, SSi.. : ' : 1E - j as. 'Kovinar . v Dresdenu 8 r L*J« ikr.vnt j^.k-rto k. Ijeni ekipi Z X NA ROB DESETIM JUBILEJNIM ZIMSKO-SPORTNIM IGRAM SLOVENSKIH GRADBINCEV " Od 11. do 13. februarja so bile v Kranjski gori, našem najmikavnejšem in hkrati najbolje dostopnem smučarskem centru, jubilejne X. zimske športne igre gradbincev Slovenije. Izredno zahtevno nalogo, to je organizacijo teh iger, je to pot prevzelo Splošno gradbeno pod- jetje ,,Projekt" iz Kranja. Kljub nepredvidenemu slabemu vremenu je organizator opravil svojo nalogo zelo dobro. Vse, od začetka do konca, od prvih tekem v veleslalo- ' mu za moške, pa do slavnostne otvoritve iger in zaključka, je potekalo po naprej predvidenem programu. Število več kot 500 prijavljenih tekmovalcev iz 52 delovnih organizacij nam zgovorno pove, da so postale zimske športne igre slovenskih gradbm-cev eno najbolj množičnih zborovanj in zbližanj gradbenih delavcev in da se na snegu krepi in re-kreira vse več mladih in starih, da osvaja lepi šport na snegu vse večje število naših ljudi. To so dejstva, ki jih spoznava in odobrava vse več delovnih organizacij. Zato igre uspevajo in postajajo prava manifestacija moči in sodelovanja slovenskega gradbeništva MIR O D RAŽ UMERI C X_______________ J NAŠE PODJETJE ZMAGOVALEC TUDI X. JUBILEJNIH ZIMSKO-ŠPORTNlH '6| Dragoceniprehodnipokalpostaj J Kljub temu, da je dogodek že precej odmaknjen, je prav, da v našem Glasniku obvestimo člane kolektiva o velikem uspehu naših smučarjev, ki so ga dosegli z j osvojitvijo prvega mesta na I zimsko-športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, kjer je nastopilo rekordno število udeležencev iz 52 delovnih organizacij. TRETJIČ OSVOJENA NAJVIŠJA LOVORIKA Zmagoslavju naših smučarjev leta 1969 na Voglu in lanskem, ko smo bili tudi organizatorji iger, smo dodali še tretji, največji uspeh in s tem osvojili prehodni pokal sindikata gradbenih delavcev Slovenije v trajno last. pri sestavi naših tekaških ekip, saj skoraj vsi stopijo na tekaške smuči pod silo razmer in tako pomagajo ekipi do doseženih uspehov ter zaslužijo za svoj vloženi tmd izjemno pohvalo. HUDA KONKURENCA V ALPSKI DISCIPLINI Izenačenost naših alpskih smučarjev je iz leta v leto večja, njihova kakovost pa na izredno visokem nivoju. To potrjuje tudi dejstvo, da smo mogli sestaviti našo ekipo šele tik pred nastopom, glede na trenutno formo posameznih tekmovalcev. NAJBOLJ IZENAČENA EKIPA Ervin Puh, odličen enajsti v najhujši konkurenci DOBRI TEKAČI -POL USPEHA! Kot že vsa leta doslej, smo imeli tudi letos težave Glede na propozicije in način točkovanja posameznih disciplin in starostnih kategorij, je značilno, da lahko zmaga le tisti, ki ima zelo izenačeno in kvalitetno izjemo nekaj slabših dosež-celotno ekipo. Lahko re- k°v naših smučark v alpski 2. Breda WEISS - IMF' 95,05 točke, 3. Francka URŠIČ 1 Sava, Jesenice, .......... 7. Darinka GOLUBIČ ' čemo, da imamo v tem oziru discplini zaradi nesrečnih IMP — 75,25 točke, najbolj homogeno ekipo, z padcev. Teki — moški do 33 l£! 8766 8 iMp T (nas 1 Teh 2 Jest S -t 1 "7 ] 68, 1 33 val, Sat Ser 90 Doseženi rezultati po po- (nastopilo 55 tekmovale6' TSRSSt S'”' >• Filip KALAN - Jesenice, Teki — ženske (nastopilo 2 Franc ZUPAN — Sav3, 24 tekmovalk) Jesenice, 1. Štefka POTOČNIK - 3. Emil GRAD - IMF" Geodetski zavod, Ljubljana, 95,05 točke, NAŠI SMUČARJI S® Žakelj ponovno Četrtega marca je bilo v Kranjski gori III. sindikalno prvenstvo Ljubljane v veleslalomu, na katerem so nastopili tudi nekateri smučarji našega podjetja. Pod pokroviteljstvom mestne zveze za telesno kulturo in mestnega sindikalnega sveta Franc Žakelj je z izredno vožnjo pustil za seboj vrsto bivših reprezentantov je na tem prvenstvu nast pilo 525 smučarjev iz 90 d lovnih organizacij Ljubiji’ Moški so bili razdelje*1^ štiri starostne kategoti' ženske pa v tri. ŽAKELJ - TEN POTRDIL SVOJ SLOVES Z drugo zaporedno je naš Franc Žakelj iz potrdil, da mu ni ena* £ med ljubljanskimi srnu6*1 IM Ste Tr Tl tti, že de be 6a de te tj st Ž Pi g£ Vs It) st sr .'-iš JSk Hilli '«« GRADBINCEV il haša trajna last iv) s 6' Emil OBRUL - IMF -"63 točke, ,8. Branko GORNJAK -1Mp- 80,20 točke. Teki — moški nad 33 let 'Otopilo 44 tekmovalcev) T l Gašper KRAJNIK -lehnik, Škofja Loka, 2' Jože REPINC Kon- 2. Anica KORES struktor, Maribor, 37. Breda WEISS — 41,57 točke, 48. Erika NEUBERG -IMF — 23,72 točke, 50. Alenka ŠTRUCELJ — IMF — 20,48 točke. Veleslalom — moški od 33 do 40 let (nastopilo 118 tekmovalcev) 1. Stanko KLINAR r '• -»Uic rviar 11>v — SaVa, Jesenice, t9- Venčeslav ČRNOGA *Mp — 80,61 točke, !0- Janez BOREC - IMF Kovinar, Jesenice, 8,27 točke, 2. Janez ŠAREC ,014' Vlado ASE - IMF - Invest-biro, Koper, 68,61 točke. 3 Veleslalom — moški do 4 let (nastopilo 159 tekmo- Mirko KLINAR -Va> Jesenice, 2- Franc ŽAKELJ - IMF " ",07 točke 5. Alojz ŠTRUCELJ - IMF — 95,50 točke, 14. Rudi CERŠAK -IMF - 85,38 točke (padec!) 19. Anton JURCA -IMF - 79,75 točke. 8. Janez ČOP ^nice Veleslalom — moški nad 40 let (nastopilo 81 tekmo-Sava, Je- valcev) o* E Ervin PUH - IMF -u-66 točke. JMp ' Eorut SEKULA — Sava, Jesenice, np- 83,19 točke. Veleslalom - ženske (na-°Pilo 65 tekmovalk) T-l ' Heda BEVC - IBT, rbovlje, 1. Dušan DOBROVOLJC Elektroprojekt, Ljubljana, 2. Franc GAŠPERIN - 3. Jože NAGLIČ — 97,09 točke, 13. Boris KOBAL - IMF — 82,53 točke, 13. Valentin MENDIŽE-VEC - IMF - 82,53 točke. IMF Tekmovali na sindikalnem prvenstvu uubuane v veleslalomu gmagal v konkurenci do 30 let Izredne fizične sposobnosti: Breda VVeiss v cilju, ure pa so pokazale drugi najboljši čas Ekipna uvrstitev tj, ,U(E letos ni manjkalo žen, starejšimi bivšimi repre-tj0,tanti takih, ki so hoteli bol'{^a.ti’ ba so oni še vedno in zato so startali v tjJ? aJai in obenem najmoč-ŽgSl konkurenci. Kei je bilo Uj, a ŠIG na ta račun skle- stva/ltudi nekaistav’ Je bila se tem bolj zanimiva. Piiv - ni raz°čaral svojih gariržencev in tudi prema-vSe 1 So mu na koncu izrekli rjju Poznanje in čestitke ter $p0 Priznali njegove ne- s>tnr ° VeEke sposobnosti na uceh. REZULTATI PRVENSTVA LJUBLJANE PO KATEGORIJAH Moški do 30 let: 1. Franc ŽAKELJ - IMF - 45,00 točk, 2. Boris VODOPIVEC -Slovenija ceste —. 45,55 točke, 3. Herman MARGUČ — Jugo tekstil — 45,70 točke, 4. Milan BERNIK - Keramika — 56,80 točke, 8. Borut SEKULA - IMF — 48,30 točke. Moški od 30 do 40 let: 1. Andrej PIRKMAJER — Papirnica Vevče — 51,80 točke, 2. Janez SELAN — Elek- tro Ljubljana - 53,40 točke, 3. Danilo VOVK — Inter-trade — 53,80 točke, * 1 8. Pavle ČASAR - IMF - 54,40 točke. Moški od 40 do 50 let: 1. Stane STANOVNIK -Gal ant — 47,70 točke, 2. Dušan DOBROVOLJC - IBE - 48,20 točke, 3. Štefan HOČEVAR -GTŠ — 48.50 točke, 38. Filip PAKIŽ - IMF — 57,30 točke. Med veterani (moški in ženske nad 50 let) od naših ni nihče nastopil. MIRO DRAŽUMERIČ 1. mesto: IMF, Ljubljana - 1.537,26 točke, 2. mesto: Sava, Jesenice - 1.351,30 točke, 4. mesto: Projekt Kranj - 1.225,29 točke. 5. mesto: Slovenija ceste, Ljubljana — 984,91 točke. Na koncu še čestitke vsem, ki so doprinesli k velikemu uspehu svoj delež ip potrdili ugled našega kolektiva na športnem področju. Samoupravnim organom in vodstvu podjetja pa zahvala za razumevanje. MIRO DRAŽUMERIČ JAPOUSKO HE5T0 GIZDALINI GRŠKA 48.IM24 ČRKA GROZDkJ I DLADKOR IZKLJUČNA PRAVICA APOTEKA KRASOTIJA ► IEDELEK TUJ DVOGLA- SMIK MASNIH IKl SAMOGLA- SNIK VIDRI A KNJIGA TEDUIK MESTO V ITALIJI i- : ' rZJ ^‘CE VERONA 18. IN 25. ČRKA PRAUCIII DEL POSODE ZENJSKO MESTO ‘REKLIC OLIMPIJIN MASER PRVIMA SOGLASNIKA ^ AMERIŠKI FRANCIJI GENERAL del posestva v VOJVODINJI ANGLEŠKA MERA OKRASNA ROZA AFRIŠKI VELETOK LITER Prejete rešitve križanke, ki je bila objavljena v 2. letošnji številki Glasnika, je pregledala običajna komisija in izmed pravilnih izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrada 50 din: Igor CERAR, vajenec TEN, 2. nagrada 40 din: Miro DRAŽUMERIČ, skupne službe, 3. nagrada 30 din: Milan TOMAŽIN, Slov. Konjice, 4. nagrada 20 din: Henrik KNEZ, Slov. Konjice, 5. nagrada 10 din: Anica LEŠNIK, Slov. Konjice. Rešitve za nagradno križanko pošljite do 10. aprila v vloži podjetja, 61000 Ljubljana, Titova 37, z oznako ,.Nagradna križank3 Na osnovi uspelega refe-?ndunia o uvedbi krajev-e8a samoprispevka je bil Prejet odlok o uvedbi kra-^nega samoprispevka v de-č‘rlu za sofinanciranje enotna programa gradnje ^ovnih šol in vzgojno-var->. enih zavodov na območju Indijanskih občin, ki je bil plavljen v Uradnem listu 5JS št. 48 z dne 22. XII. '1- Po navedenem odloki š10 dolžni vsi občani s po-JpčJa ljubljanskih občin ' ačevati 1 %-ni krajevni sa-H°Mspevek, če presegajo k 1 osebni dohodki iz de-v>>ega razmerja oziroma naclomestila 1.000.-din, od q}° osebnih dohodkov. Uv Veznost plačevanja je bila . edena na izplačilo osebnih v razdobju od 1. 7"*ar ja 1972 do 31. de-Cern bra 1976 Sredstva se bodo zbirala na računu posebnega sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in se bodo uporabljala za financiranje gradnje osnovnih šol v skupni predračunski vrednosti 150,000.000 din ter otroških vrtcev v skupni vrednosti 90,000.000 din. Vse člane kolektiva opozarjamo na določilo 2. in 3. odstavka 5. člena omenjenega odloka, po katerem so lahko posamezni občani oproščeni prispevka, če osebni dohodki oziroma nadomestila in pokojnine na enega dnižinskega člana ne presegajo 400 dinarjev. Na primer: v družini, ki jo sestavljajo štirje družinski člani in znašajo osebni dohodki in nadomestila 1.500 din, so lahko vsi osebni dohodki in nadomestila oproščeni krajevnega samoprispevka. Član kolektiva, ki smatra, da je upravičen do omenjene oprostitve, naj naredi vlogo na pristojno občinsko skupščino, pozitivno rešitev svoje vloge pa predloži upravi podjetja, da bomo prenehali z odtegovanjem samoprispevka. Po 7. členu odloka so izplačevalci osebnih dohodkov in nadomestil dolžni obračunavati, odtegovati in plačevati krajevni samoprispevek. To nalogo je naše podjetje začelo opravljati ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec januar 1972. Ob prvem izplačilu pa je bil odtegnjen 1 %-ni samoprispevek samo za razdobje zadnjih 10 dni meseca decembra 1971, to je za osebne dohodke, 'ki so bili izpla- čani ob izplačilu osebnega dohodka za razdobje do 20. januarja 1972. Samoprispevek za mesec januar 1972 (od 1. do 20. januarja) je bil odtegnjen ob izplačilu dohodka za mesec februar 1972. Samoprispevek za mesec februar 1972 je odtegnjen ob izplačilu osebnega dohodka za mesec marec 1972, samoprispevek za marec in april pa bosta odtegnjena ob izplačilu osebnega dohodka za april 1972. Do sedaj smo obračunavali, odtegovali in nakazovali samoprispevek z enomesečno zamudo, od aprila 1972 naprej pa bo samoprispevek odtegnjen in obračunan sproti. Ob izplačilu osebnega dohodka za april bomo torej imeli odtegnjen samoprispevek za meseca marec in april 1972. • ALOJZ KOSI 50-letniki v obratu CK V Ljubljana ]jV°dstvo obrata CKV J bi jan a je dne 21. marca t Vabilo tri sodelavce, ki le-v? praznujejo svoj visoki ju-j>l|eJni praznik — 50-letnico. r°mno praznovanje in iz- ročitev daril je bilo v prostorih uprave podjetja v Ljubljani. Jubilanti v obratu CKV Ljubljana so: — Justin KREGAR, roj. 3. 3. 1922, pri podjetju je od 19. 2. 1949 dalje na delovnem mestu visokokvalificiranega monterja vodovodne instalacije; - Milan BRICELJ, roj. Dana Kobal Justin Kregar 13. 3. 1922, pri podjetju od 27. 10. 1948 dalje na delovnem mestu visokokvalificiranega monterja centralne kurjave; - Dana KOBAL, roj. 27. 5. 1922, pri podjetju od 23. 2. 1971 na delovnem mestu administrativnega referenta v skladišču. Predsednik obratnega delavskega sveta CKV Ljubljana je zaslužnim delavcem izročil praktična darila, jim čestital in izrekel vso zahvalo za požrtvovalno delo in nesevbično prizadevanje za razvoj našega podjetja v času dolgoletnega dela. Želimo, da bi se naši jubilanti počutili med nami še naprej kar najbolje in pričakujemo, da bo v nadaljnjih letih njihovega službovanja sodelovanje v naši delovni skupnosti še tesnejše. Še enkrat iskrene čestitke našim jubilantom — sodelavci v obratu CKV Ljubljana. Marko Marinček Za posledicami nesreče na 'gradbišču B-7 za Bežigradom je dne 8. marca 1972 umrl tov. Marko Marinček, KV-monter vodovodne instalacije, rojen 20. 4. 1954, stalno stanujoč v Velikem Osolniku - Rob pri Velikih Laščah. Usodno naključje je iztrgalo iz naše srede mladega, mnogo obetajočega člana kolektiva, ki je komaj vstopil v naše vrste. Bil je vajenec od 5. 9. 1968 do 1. 7. 1971, nakar je po opravljenem izpitu nastopil delo kvalificiranega monterja vodovodnih inštalacij v našem obratu CKV-Ljubljana. Bil je mlad, vi trajen in nesebičen delavec, poln upov za življenje, ki ga je komaj začel. Zato je izguba tako mladega človeka toliko bolj boleče odjeknila med nami. Pogreb pokojnika je bil 10. marca na pokopališču Rob pri Velikih Laščah ob prisotnosti številnih članov kolektiva IMF, svojcev in sovaščanov. Mladi Marko Marinček bo, čeprav je bil med nami malo časa, ostal vsem, ki smo ga poznali in z njim delali, v lepem in trajnem spominu. Pred novo počitniško sezono razpravljal in potrdil novih cen, kijih predlaga PS. Da pa bi se člani naše delovne Na zadnji seji odbora počit- Dom bo predvidoma odprt od ANKARAN niške skupnosti IMF je odbor 10. junija 1972 dalje, izmene pa ,, . , ... razen o zaključnem računu za bodo vsakih 10 dni. Le če bo ,■ Ankaranu je elanom na leto 1971 razpravljal tudi o no- prijav preveč, bi bivanje skrajšali y°-i° E°^'*niska. !\is'ca * 4 le" vih pogojih letovanja v sezoni na 7 dni, oziroma če ne bi bilo • ot v Preteklili letih smo 1972 in napodlagi lanskoletnega zadosti prijav, bi ga lahko po- ^ na Pre.hram.*?pn<;ki stroškovnika sprejel nove cene daljšali na 14 dni. p ,kot c.anl počitniške škup- penzionskih storitev. Za prijetno bivanje v domu v ”, PreJm°rn° pn PS Oddih Fiesi bo skrbel novi upravnik Ar,karan. Pogodbeno smo vezani Centralni delavski svet pa je Ludvik Rupnik in upamo, da bo "a.vsaJ 90 %-no polno zasedbo na svojem zasedanju sprejel m ob sodelovanju svojih sodelavk hlsice “ v nasprotnem primeru potrdil zaključni račun enote iahko zadovoljil še tako zahtev- pa moramo plačati prispevek v počitniške skupnosti, ni pa še nega gosta , ‘ višini cene penziona. a1 • M rvt**.l 11 n/MMh An« T-* V 1 1 - 1 Priporočamo, da bi se za leto-LOŠINJ vanje v Ankaranu odločili pred- r........................ Končno bomo tudi v Velem ysem odrasli člani - ker za otro- skupnosti lahko pravočasno Lošinju dočakali obnovljen po- , e ne moremo dobiti pu- odločili za dopust, smo tej šte- čitniški dom. Pogodba za najeti lovicnih penzionov. ^ vilki Glasnika priložili prijavnice dom ob morju je v lanskem letu Do danes nam še ni znana in naprošamo vse člane, ki želijo potekla in v kolikor ne bi uspeli ce”a penziona, zato je odbor del svojega dopusta preživeti v obnoviti novega doma, bi bilo na 113 pS sprejel sklep, naj bi bila domovih podjetja, da jih izpol- voljo le 24 ležišč v domu v ulici 00113 penziona v Ankaranu 35 ni j o in jih najkasneje do 1. maja Kaštel, kjer pa ne bi bilo možno din. 1972 preko svojih obratov ah pa urediti kuhinje in jedilnice. . Dolžina dopusta je odvisna od tudi direktno dostavijo odboru Dela pri ureditvi novega po- števila prijav - načelno naj bi čitniškega doma lepo napredu- bile tudi tu izmene na 10 dni. jejo in z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo dom dograjen VELIKA PLANINA 86 V novemCdoZ bo gostom na ? bist'lmh n^tel!n!hŽ™bVhleplhčdVk v^c "to izmene pTdvitie Novi počitniški dom v Fiesi je temu prištcjJemo šc 24 ležišč v ob Petklh. trajanje bivanja pa bo že lani uspešno zaključil svojo H P J- ??0.,s) /f4 lczls. v pnlagojeno prispelim prijavam, prvo sezono, v letošnjem letu pa a ' ^ bt°™% L Cena za člane kolektiva in nji- bomo skušali odpraviti še tiste T s lezlsCl;, hovc svojce je 3 din na noč, za napake, ki so se pojavljale v tej , ,°m,u bosta. S?.!1?"1 tuje goste je nočnina 6 din, otro- ali oni obliki v času poslovanja. • HP g lepa nova jedilnica cj do 7 jcta starosti pa bivajo V Fiesi je gostom na razpo- P , ’ n® brezplačno. Turistična taksa se lago 16 štiriposteljnih sob, 12 !° ”ta’k.a do sedaj pbčuje posebej v višini, pred- dvoposteljnih in 2 enoposteljni, k E g t’sa^,1, 7udl kuhinjske pjsanj z odlokom pristojne oblo je skupno 90 ležišč. kap^ 0 s?. ,b°do P°Ye?ale ln z črnske skupščine. Odbor počitniške skupnosti je § h , •* a.lk 1 sezoni. ifO lOŠlj« Ponovno vljudno Pr simo, da nam prijave p1 te najkasneje do L 1972. S tem nam bo om°$ čeno pravočasno izdelatitC čen plan za vso sezo*1^ Odbor počitniške skupn°5 pa se obvezuje, da bo P j vzel vse, da bo bivanje c nov svojcev v domovih P°< jetja res prijetno, tako d* bodo vsi nabrali novih m° za nadaljnje delo in nai°» TONČKAPOGAČA članom kolektiva, ki ne bodo vračunana tudi turistična taksa. V želji, da - bi sezona trajala čim dalj, pa se je odbor počitniške skupnosti odločil za znižanje cen v pred - in po-sezoni, in sicer v juniju in septembru, ter so v tem času cene naslednje: - za člane' kolektiva in nji- Potovali na Lošinj z lastnim pre- hove svojce - 30 din voznim sredstvom, smo datume Vsak elan kolektiva tudi v - za otroke članov kolektiva jzmen prilagodili redni liniji pod- letošnjem letu : od 7-15 let - “>0 din jetja SAP; prosimo, da jih upo- lclu FJtJ1Ilc 10 - za otroke članov kolektiva števate v svojih prijavah greš v v išini 400 din ter za °d ' za ‘otroke°č1anov kolektiva °b 4 uri jn pripelje na Lošinj‘ob VSa^a nezaposlenega dru-do 1 leta - 5 din 10.30 un, iz Losmja odpelje ob zinskega elana po 50 din. 16. uri in pripelje v Ljubljano ob ni »p . Prav tako pa velja določilo iz 22.30 uri. Psic upravnika doma v lačno storitev pocit-lanskega leta, da član kolektiva Velem Lošinju je letos prevzel niškega doma pa je možno v za svojega tretjega (in vsakega Stane Potokar, ki bo s svojo eki- , i - . ., , . .. naslednjega) otroka' plača le po skrbel za dobro počutje naših tILn zapore amil ODroKili. 50 % cene penziona. gostov. Prvi Obrok se vplača ob od- OBVESTILO ■ Odbor počitniške skupnosti je sprejel sklep, da bo počitniški dom v Fiesi odprt za prvomajske praznike. Ker kadrovska zasedba ne bo popolna, bo možno koristiti le nočnine z zajtrkom po zmerni ceni. Če pa bi bilo več reflektantov za celotni penzion, bi skušali urediti tudi kosilo in večerjo. Vse, ki želijo preživeti prvomajske praznike v Fiesi, prosimo, da najkasneje do 15. aprila pošljejo pismene prijave odboru počitniške skupnosti iM? Ljubljana.