kje najdemo moč in upanje Kriza – Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 15 Izobraževanje na daljavo je postalo v času epidemije covida-19 naša vsakdanjost. V članku predstavljam specialnopedagoško delo na daljavo, z učenci, ki jim je (v skladu z zakonodajo) zaradi primanjkljajev, ovir oz. motenj dodeljena dodatna strokovna pomoč in obiskujejo redno osnovno šolo. Dodatna strokovna pomoč na daljavo V času epidemije Covid-19 Ana Deutsch Sodnik, mag. prof. spec. in reh. ped.; univ. dipl. pedag., je učiteljica dodatne strokovne pomoči na Osnovni šoli Preserje. Ima 12 let delovnih izkušenj, od tega je bila tri leta svetovalna delavka. Poučevanje in specialnopedagoško delo na daljavo Na redni osnovni šoli že vrsto let opravljam delo učiteljice za dodatno strokovno pomoč učencem, ki imajo posebne potrebe. V času epidemije covida-19 se je naše izobraževa- nje, učenje ter specialnopedagoško delo iz učilnice preselilo na splet. Učitelji in učenci smo se ob pričetku epidemije znašli v do tedaj povsem neznani situaciji. Iz šolskih učilnic je naše delo prešlo na delo na dalja- vo, preko spleta. Do tedaj sem bila vajena le neposrednega stika z učencem v učilnici. Preko spleta nisem nikdar prej izvajala spe- cialnopedagoške obravnave. Tako sem se s strahom lotila uporabe različnih spletnih orodij, saj nisem vedela, ali bom znala vse uporabljati, prav tako si nisem znala pred- stavljati, kako bom izvajala različne special- nopedagoške vaje za odpravljanje primanj- kljajev oziroma motenj. Skrbelo me je tudi, kako se bodo predvsem mlajši učenci znašli pri uporabi spletnih orodij. Precej hitro sem ugotovila, da uporaba spletnih orodij in aplikacij pravzaprav ni tako zahtevna. Tudi učenci so se pri uporabi dobro znašli, z iz- jemo učencev prve triade, ki so potrebovali kar nekaj pomoči staršev. Uporaba spleta in spletnih orodij Pri šolskem delu sem sprva, ob pričetku prvega vala epidemije covida-19, upo- rabljala šolsko spletno stran, kamor sem naložila posamezna gradiva za učence, ter komunikacijo po telefonu. Vendar se je zelo hitro izkazalo, da je bolj smiselno upo- rabljati spletno konferenco Zoom, saj mi omogoča videopogovor z učencem, učenca in njegove izdelke pa lahko vidim neposre- dno. Ob koncu prvega vala epidemije sem tako že kar dobro obvladala spletna orodja. Ob pričetku novega šolskega leta smo ime- li na šoli organizirano izobraževanje, ki ga je vodil naš računalničar. Podrobno nam je predstavil delovanje spletne konferen- ce Zoom in spletnih učilnic, ki nam jih je pomagal tudi oblikovati. Sama uporabljam spletne učilnice le za nalaganje posame- znih gradiv. Večino ur dodatne strokovne pomoči izvajam neposredno preko spletne aplikacije Zoom, saj menim, da je tak na- čin dvosmerne komunikacije za učence, ki imajo posamezne primanjkljaje, ovire oziroma motnje, najprimernejši. Preko kamere namreč lahko učencu pokažem gradiva in didaktične pripomočke popol- noma enako, kot bi mu jih v šolski učilnici. Obenem lahko izvajava različne specialno- pedagoške vaje in ob tem spremljava drug drugega. Učenca tako lažje usmerjam pri delu in mu podam takojšnjo povratno in- formacijo. S pomočjo spletne aplikacije mu lahko pokažem tudi gradivo, ki ga imam na računalniku, saj mi aplikacija omogoča, da delim svoj računalniški zaslon z udeleženci v spletni konferenci Zoom, prav tako je na voljo tudi tabla, na katero lahko piševa bo- disi jaz bodisi učenec. Sodelovanje s starši Na začetku izobraževanja na daljavo sem starše vseh svojih učencev poklicala po te- lefonu. Razložila sem jim, da bo naše delo potekalo na daljavo, preko spleta. Starše je skrbelo, ali bodo učenci znali uporabljati spletna orodja. Svetovala sem jim, naj pre- izkusijo različna spletna orodja in spletne konference, za katere smo se na šoli dogo- vorili, da jih bomo enotno uporabljali. Star- ši so z otroki preizkusili spletna orodja in jih zelo hitro obvladali. Komunikacija s starši v času epidemije poteka večinoma preko osebnega telefo- na ali elektronske pošte, občasno in v času govorilnih ur pa preko spletne konference Zoom. S starši se dogovarjamo o sprotnem delu učencev, o težavah, s katerimi se sre- čujejo pri šolskem delu, in o motivacijskih strategijah za delo na daljavo. Velikokrat se pogovarjamo tudi o čustvenih in drugih stiskah, ki jih doživljajo učenci in starši ob izobraževanju na daljavo. Foto: Peter Prebil kje najdemo moč in upanje Kriza – 16 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 Starši pogosto doživljajo stiske zaradi usklajevanja otrokovega šolanja na daljavo in svojega službenega dela. Opažam, da je pogovorov s starši o različnih stiskah in o šolskem delu bistveno več kot v času, ko šolanje poteka neposredno v šoli. Staršem vedno prisluhnem, jim skušam pomagati z nasveti in jih po potrebi usmerim tudi k drugim strokovnjakom. Ob tem so mi v ve- liko pomoč izkušnje, ki sem jih pridobila v času, ko sem delala kot svetovalna delavka (pedagoginja) na šoli. Delo z učenci Kot sem že omenila, poteka moje special- nopedagoško delo večinoma preko spletne aplikacije Zoom. Učenci od vključno 3. razreda dalje so pri vključevanju v aplika- cijo samostojni, učenci nižjih razredov (do 2. razreda) pa pri tem potrebujejo še nekaj pomoči staršev. Učenci so se v zelo kratkem času naučili uporabljati spletna orodja in so pri delu zelo spretni. Včasih se zgodi, da jih uporabljajo celo bolje kot jaz in me naučijo uporabiti še kakšno dodatno funkcijo. Namen moje specialnopedagoške po- moči je predvsem delo pri odpravljanju motenj, primanjkljajev in ovir, ki jih ima učenec. Tudi v času dela na daljavo sku- šam čim več časa posvetiti temu in izvesti čim več vaj, nalog oziroma strategij, ki so temu namenjene. Moje trenutne izkušnje kažejo, da imajo učenci pri delu na dalja- vo težave pri samostojnem predelovanju učne snovi, zato veliko časa namenimo obravnavi le-te. Posamezne specialnope- dagoške pristope, ki so namenjeni odpravi primanjkljajev, tako skušam preplesti tudi z obravnavo trenutne učne snovi. Pri delu na daljavo namreč vidim, da so učenci, ki imajo odločbo, pogosto v časovni in tudi psihični stiski pri samostojnem šolskem delu. Opažam, da potrebujejo pomoč pri organizaciji šolskega dela, dodatno raz- lago učne snovi, usmerjanje pri branju in pisanju, pomoč pri analizi besedil, razlago abstraktnih pojmov, usmerjanje pri reše- vanju nalog po korakih in motiviranje za šolsko delo. Učno snov jim skušam razlo- žiti z življenjskimi primeri, preko izkustve- nega učenja ter učenja s posnemanjem. Ob tem uporabljam tudi različne didaktične pripomočke, ki jih pokažem preko kamere in uporabljam pri razlagi učne snovi ter pri specialnopedagoški obravnavi. Za učence s posebnimi potrebami se mi zdijo to naj- primernejši pristopi, saj je zanje najboljše, da se učijo preko lastnega doživljanja ozi- roma lastne aktivnosti. Tudi posamezne abstraktne in kompleksnejše pojme lažje razumejo, če jim jih razložim z življenjski- mi primeri. Z učenci se velikokrat pogovarjamo tudi o preživljanju prostega časa, pomanjkanju motivacije za šolo, čustvenih in drugih sti- skah ter odsotnosti medvrstniških stikov. Tovrstni pogovori so po mojem mnenju zelo pomembni, saj na ta način ohranjamo socialne stike, prav tako pa sem tista, ki lahko zaznam morebitne psihične in druge stiske ter pomagam učencem. Zaključek Učenci s posebnimi potrebami imajo zaradi različnih primanjkljajev, ovir oziroma mo- tenj težave pri usvajanju učne snovi. Zanje je pomembno, da ne glede na razmere dodatna strokovna pomoč poteka kontinuirano in redno. S strokovnimi specialnopedagoškimi pristopi jim namreč pomagamo pri prema- govanju ovir, motenj in primanjkljajev ter pri usvajanju učne snovi. Obenem jim nu- dimo psihosocialno podporo v času, ko so prikrajšani za socialne, vrstniške stike in ve- zani na preživljanje časa v svojem domu ter bližnji okolici. Menim, da je delo na daljavo preko spletnih aplikacij manj učinkovito kot neposredno delo v šoli, a vseeno je to v tre- nutnih razmerah optimalna rešitev. Že marca 2020 smo doživeli nemogoče – šolanje na daljavo. Spraševala sem se, kako je to mogoče, je to sploh izvedljivo, kako bom podajala učno snov, kako bom imela stike z učenci, starši, sodelavci. Imela sem pomisleke, ali bo podajanje učne snovi dovolj kakovostno. Ohranimo gibanje Pot do srečnih, zdravih in samozavestnih otrok Mateja Cizerle, prof. razrednega pouka, je učiteljica na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško. Ima šest let delovnih izkušenj. Začetki dela na daljavo Bila sem polna dvomov, a zavedala sem se, da moram delovati pozitivno in spodbujati otroke in starše. Prvi mesec sem jih dan za dnem motivirala za delo. Bodrila, da vse to zmorejo danes, jutri … Tudi sodelavci in sodelavke smo stopili skupaj, se povezali in si pomagali, se spodbujali. S skupnimi mo- čmi smo poiskali pravo mero zahtevnosti in količino učne snovi. Delo na razredni stopnji je popolnoma drugačno kot na predmetni. Predvsem v 1. triadi so otroci še zelo nesamostojni, zato so popolnoma odvisni od staršev (navodila jim morajo prebrati, razložiti in na koncu Foto: Nataša Pezdir