OBRTNI VESTNIK Streli is i9i3i list za povzdig© in napredek obrtništva Drausfee banovine. »OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Glasilo ,,Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*4, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru14 in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankiran; dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. polletno Din 20’— posamezna številka . . Din i-— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Štev. pri poštni hranilnici, podružuieš v Ljubljani i0.8t!0. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1931. Štev. 14. J*r. Josip ‘Pretnar: Ko bi imelo radosti peti vse okrog lias veselo Alelujo, vstajenje, seda obrtnik za velikonočno mizo s skrbi Polnim celom, resnoben in turoben. Ves gospodarski svet daleč preko naših meja in onkraj morij je zajela težka mora. Resni časi, kakor jih gospodarstvo malo pomni, so prišli nad svet in nad nas in ne vemo, kje se bo 10 nehalo, ne vidimo izhoda. Milijarde dolarskih izgub na ameriških borzah, ki so vladale in krotile ves svet, ko ga ni ugnal ne meč ne ogenj, niti smrt in razdejanje. Več kot dvajset milijonske armade brezposel nih po kontinentih civiliziranega sveta, šume hladnih dimnikov, ki kažejo brezdelje in počivanje tvorniških centrov svetovne proizvajalne velesile, obubožanje in kupna oslabelost kmeta, uradnika in delavca! Kdo bi premeril globino in premostil širino svetovnega gospodarskega prepada, ki odpira svoje temno žrelo? Povodenj gospodarske krize, ki je zalila ves svet, prestopa tudi bregove naše države. Ni čuda, da Tvoja Aleluja, obrtnik, ni ravno vesela. Toda proč malodušnost! Tvoje čelo, obrtnik, mora biti ob veseli Aleluji, ob veličastnem Vstajenju vedro, Tvoja duša polna upanja. Res da Ti je delala preteklost krivico, ki tudi še danes ni popravljena. Kako se Te je omalovaževalo in zapostavljalo! Smrt pod kolesi tovarniških strojev so Ti prorokovali. Res, padle so mnoge žrtve, toda Tvoja žilava narava je ustvarila čud#. Majali so se industrijski dimniki, a obrt je ostala trdno na svojih zdravih tleh. Industrializacija Te ni uničila, temveč le dokazala, da brez Tebe zdrave proizvodnje ni in ne more biti. Pa je prišla doba delavstva. Koliko se je tu pretiravalo in se še. In tudi tu se Ti je godila krivica. V katerem stanu se vzgaja najbolje res kvalificirano delavstvo, če ne v Tvojem. K jo bi dobile kruh armade delavstva, če ne bi bilo Tvojih ustvarjajočih žulja vili rok, obrtnik. Slovenski obrtnik se mora zavedati, koliko ostane v njegovi domovini od 00<000 zavarovancev še pravega, profesionalnega delavstva, če izločimo desettisoče vsega onega, kar to ime komaj zasluži. In Tvoje vrste štejejo 25.000 samostojnih, ki skrbe ne samo za kruh rodbinam, temveč ga dajejo tudi desettisočem delavstva. Delavsko vprašanje se ne da rešiti brez eksistence obrtnika. Govorimo, da je kmet steber države in hranilec človeške družbe. Toda, slovenski obrtnik, povej, čigav sin si Ti, čigavi otroci.so Tvoji pomočniki in vajenci! Koliko kmečkih sinov more prehraniti domača gruda, kjer so se rodili? Kmet mora prečesto obrtovati da izhaja in velika večina njegovega rodu dobi svoj kruh ravno v obrtu. Kaj bi bilo z našim kmetskim ljudstvom, če ne bi bilo obrta?! Tvoj stan, obrtnik, ne more in ne sme propasti, prevažen je, pregloboko je vkoreninjen v zdravi zemlji in krvi naroda in prežilava je njegova sila, da bi podlegla. Zato pa, ko butajo valovi gospodarske povodnji ob Tvojo ladjo, ne bodi malodušen! Vedro glej v bodočnost. Vesela naj bo, obrtnik, Tvoja Aleluja! Jakob Volk: Ali so svojci v obratu podvrženi obveznemu bolniškemu zavarovanju ali ne? To vprašanje je zelo važno za naše obrtništvo, ki zaposluje v svojih obratih sinove, hčere in v večjih slučajih tudi sodeluje mož v ženinem obratu ali nasprotno, in se plačujejo zanje znatni prispevki. Kako je razlagati § 3. zakona o zavarovanju delavcev v korist dohodkov Okrožnega urada in kako se ga da porabiti za obrambo pred dajatvami za take zavarovance, kako tolmači Okrožni urad v Ljubljani to določbo po svoje in ga bodo reševale vse instance? Važno je, da smo na jasnem, če sme dolžni svojce prijavljati ali ne ter plačevati zanje prispevke. V prihodnjih številkah »Obrtnega vestnika« bom objavil spise, ki bodo točno pokazali dvoličnost. To postopanje pač nasprotuje socialnemu čutu in ni se čuditi, da se še danes, ko bo skoro 10 let, kar obstoja zavarovalni zakon, čuje toliko pritožb, bodisi od strani članstva, bodisi iz vrst delodajalcev. Pač pa so lahko zadovoljni oni prostovoljni člani neobrtniki, ki za Din 10 mesečno lahko 20 krat kličejo zdravnika in dobijo zdravila itd. Kaj pravi zakon o zavarovanju delavcev v § 3.? Dolžnost zavarovanja se nanaša na vse osebe, ki dajejo v področju kraljevine Jugoslavije stalno ali začasno svojo telesno ali duševno moč v najem. Rodbinski odnošaji med zakonci niso zapreka za postanek delovnega razmerja in tudi ne zapreka za obvezno zavarovanje. To velja tudi glede otrok. Zato ni potrebna posebna pogodba, pa tudi ne določeno plačilo. Okrožni urad v Ljubljani pa je zavzel s svojim odlokom v konkretnem primeru drugo stališče. Četudi kot prizadeta stranka nerad o tem razpravljam, moram vendar našo obrtniško javnost seznaniti s tem poučnim primerom, da bo vedela soditi in se ravnati. Leta 1901. je sezidala in ustanovila moja žena moderno kemično pralnico in barvarstvo. Vodstvo tega obrata sem kot njen mož in kot strokovno usposobljen prevzel jaz. Razumljivo je, da se te vrste obrat ne sme voditi brez strokovne moči in to še posebej, ker se je uporabljal parni kotel. Na podlagi tega razmerja je oblast in nezgodna zavarovalnica pritisnila na ženo, da moram biti zavarovan. Z ugovori takrat nisem uspel in sem bil do dne 1. julija 1922 prisiljen član okrajne bolniške blagajne. S tem dnem me je Okrožni urad prisilil na ponovno prijavo in sem še danes član. Neglede na razne tež-koče po vojni itd. je izterjaval zapadle zneske, češ dolžan si plačati. Zapadle prispevke je tudi točno vknjižil. Sedaj pa, ko je po 30 letnem članstvu obolela moja šoloobvezna hčerka in je treba plačati Din 120.— bolnišničnih stroškov, pa so prišli do mnenja, da nisem zavarovanju j podvržen. To pravi odlok z dne 11. no- ! vembra 1930, št. 8556/1., ki ga prihod- j njič priobčim, kakor tudi ves nadaljni j potek te zadeve. Važna odločba o kuluku Ljubljansko mestno načelstvo je svoje-časno zavzela stališče, da se kuluk od- J merja od osnovnega in dopolnilnega davka. Taka interpretacija predpisov o kuluku bi seveda jako povečala obremeni-nitev. Na podlagi pritožb, ki so jih vložili razni interesenti, je banska uprava z odločbo od 21. marca t. 1., št. 136/193 razveljavila sezname o zavezancih za ljudsko delo, odnosno o odkupnini, kolikor je bil v teh seznamih kuluk odmerjen na podlagi dopolnilnega davka ali pa 3 % davka na nove zgradbe. Hkrati je banska uprava odredila, da se seznami v navedenem smislu popravijo. S tem je avtoritativno odločeno vprašanje, kaj tvori podlago za odmero kuluka in je potrjeno naše stališče, da se ima kuluk odmeriti le od osnovnega davka. Ta odločba je velikega pomena, ker bi bilo sicer breme kuluka za številne obvezance neprimerno višje. Sarajevski čevljarji in Bata Od Udruženja Obučarskih Posloda-vaea iz Sarajeva smo prejeli sledeči dopis, ki ga radi priobčujemo, ker so lokalni listi baje iz obzirov do Bat'e odklonili objavo. Dopis tudi kaže, da so oblastva Bat’i v Sarajevu zabranila delo in da je to potrdilo tudi ministrstvo trgovine in industrije. Umestno bi bilo, da bi se tudi pri nas postopalo tako. Ovdašnja je filijala firme >Bat’a< uredila radionicu sa mašinama za popravljanje obuče, kako za svoje vlasti-te proizvode, tako i za ostale fabrika-te. U tu jo svrlni preko svoga zastup-nika zatražila ista firma obrtnu do-zvolu za taj rad. Ovdašnji obučari vi-djevši da im se hode na ovaj način da oduzme i minimum njihove eksistenci-je i da stvori jas veču besposlicu Udruženje obučarskih majstora preko Saveza zanatlija poduzelo je korake protiv izdavanja ovakove dozvole. Kako je Udruženje obučarskih majstora naišlo na razumjevanje kod prvostepe-ne obrtne vlasti, zatim kod Trgov, i Obrt. Komore i kod Banske Uprave, to se firmi »Bat’a« molba za radionicu za popravak obuče odbila. Zatim se je za-stupnik firme »Bat’a« obratio na naj-višu instancu Ministarstva trgovine i industrije u Beograd, koje je medjutim prihvatilo isto mišljenje i konačno odbilo molbu za izdavanje obrtne dozvole firmi »Bat’a«. Pored toga se firma »Bat’a« obra-tila na jednog ovdašnjeg obučarskog majstora, da svoju obrtnu dozvolu prenese na isti lokal firme »Bat’a«, te je na tu obrtnu dozvolu otpočela popravljati obuču. Kako je to samo fingirana stvar, koja se protivi gradjanskim propisima i zakonima, to je isto Udruženje obučarskih majstora podnjelo prijavu proti toj fingiranoj obrtnoj dozvoli. Na osnovu te pritužbe firmi »Bat’a« zabranjuje se svaki dalnji rad oko popravljanja obuče. Ovaj postupak i razumjevanje mje-rodavnih faktora sve zanatlije kao sitni privrednici svesrdno pozdravlja-ju, a naročilo obučarski majstori, jer su time zaštičeni baš oni sitni majstori, koji danas žive u večini i gotovo iskijučivo od popravka obuče. Ujedno se daje na taj način potpuna garancija, da če cj. gradjanstvo biti i nadalje posluživano solidnim radom i umjerenim cjenama. Našemu poštovanom gradjanstvu se time pruža prilika, da vrši svoju patriotska dužnost poslužujuči se kod svojih domačih majstora. Time če se ublažiti barem donekle kriza i bcspo-slica, koja je uzela velikoga maha baš u obu carsko j štruci.« Udruženje obučara, Sarajevo. Obrtna banka v Ljubljani Obrtna banka v Ljubljani je imela 26. marca 1931 svoj X. občni zbor. V svojem pozdravnem nagovoru je po* vdarjal g. predsednik Fran Kavčič, da je bil zavod pred desetimi leti ustanovljen od obrtnikov in njihovih pri* jateljev za obrtnike in male trgovce. Zavod je to svojo nalogo izvrševal v preteklih desetih letih in jo hoče vršiti tudi v bodoče, prosi pa gg. del* ničarje in druge poslovne prijatelje, da nadalje podpirajo zavod v njegovem stremljenju. Iz letnega poročila je razvidno, da ima zavod Din 2,000.000.— delniške glavnice in Din 453.473.58 rezerv; vlog na knjižice in tekoči račun Din 10,098.051.80. Čistega dobička izkazuje 108.631.41 Din. v Poecnši s 1. aprilom 1931 se izpla--čuje za poslovno leto 1930 kupon št. 10 z Din 2.50, kar ustreza 5% obre* stovanju delnice. Na obenem zboru so bili izvoljeni v upravni svet vsi stari funkcijonarji ter na novo gg. Hinko Franzi, tovar* nar v Ljubljani in Milko Krapeš, urar v Ljubljani. V nadzorstveni svet po* leg starih funkcijonarjev g. Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani. Klančnik Franc: Obrtniki in kuhik Z zakonom o samoupravnih cestah od 8. maja 1929 se je za popravo sa* moupravnih cest uvedlo prisilno oseb* no delo ali takozvani kuluk, po našem tlaka. Ni moj namen tukaj razprav* ljati, ali je bilo to potrebno in z ozi* rom na sedanji čas umestno. Hočem le ugotoviti, da se je s tem obrtnikom, ki so že itak silno preobdavčeni, nalo* žil nov občuten davek ki bo najbolj udaril malega obrtnika in marsikatere* ga tudi uničil. Je to težek udarec za malo obrt. Kuluk se predpisuje po vi* sokosti davčnega predpisa. Pri zem* Ijiških posestnikih je merodajen pred* pis zemljarine, ki je, kakor splošno znano, zelo majhen. Poznam posestni* ka ki ima ca. 90 oralov posestva, pa ima predpisanega davka samo Din 514, toraj toliko kakor prav mali obrt* nik. Pri obrtnikih pa se k predpisanim davkom pridobnine vraeuni še zgrada* rina in rentnina, tako da postane davč* ni predpis zelo visok. Na podlagi teh predpisov se predpiše tudi kuluk. V .y<_. Dravski banovini je najmanjši kuluk 3 enote za banovinske * in 3 za občin* ske ceste. Za vsako enoto se računa 1 dan dela. Do 200 Din predpisanega davka, je torej 4 dni kuluka, od 200—500, 12 dni, od 500—900, 18 dni itd. Za vsak dan se mora plačati odkupnine 20 Din. Kdor ima manj kaor 100 Din predpi* sanega davka, lahko gre osebno delat, vsi kateri imajo nad 100 Din, morajo plačati. Za najmanjši kuluk znaša torej odkupnina letno Din 120. Sedaj pa poglejmo velik razloček med kulukom kmeta in obrtnika. V neki naši občini, ki šteje ca 2000 duš, ni kmeta, ki bi imel čez 18 dni kuluka, dasi imajo nekateri prav lepa posestva. Naj navedem nekaj primerov: Poznam kmeta, ki ima 90 oralov posestva, ima veliko živine, nič zadol* žen, kuluka pa ima 18 dni. Poznam pa krojača, ki nima sploh ničesar svoje* ga, ima malo dela, kuluka pa ima 18 dni. Poznam zopet dosti trdnih kmetov z lepimi posestvi, ki imajo kuluka po 6—12 dni, poznam pa veliko obrt* nikov ki komaj komaj životarijo, pa imajo kuluka 24—54 dni. Kje je tu pravično sorazmerje? Še en primer! Poznam sicer bolj malega posestnika, ki pa ima vseeno lepe do* hodke, posebno iz vinograda, nič dol* ga, pač pa naložen denar, nič otrok, pa nima nič kuluka. Zakaj? Predpisa* nega davka ima samo 99 Din, star pa je čez 55 let, po zakonu toraj prost kuluka. Zakon namreč pravi, da kdor nima vsaj 100 Din predpisanega dav* ka, pa je star čez 55 let, je kuluka prost. Najbolj mali obrtnik pa ni ku* luka prost, čeprav bi bil 100 let star, ker ga pač menda ni, ki bi imel manj kakor 100 Din predpisane pridobnine. Iz vsega navedenega je razvidno, kako velika krivica se je zopet zgodila po* sebno malim obrtnikom. Naložilo se jim je novo breme, katerega ne bodo mogli vzdržati. Ni čuda, da so obrtniki postali či= sto obupani. Mnogi so pustili obrt, se podali na delo v tovarne, so postali dninarji itd., mnogi pa še bodo. V na* ši občini poznam 27 takih, ki so pustili svojo stroko in se podali v druga dela. Nasvetujem sledeče: Vse obrtne zadruge naj pošljejo proteste proti uvedli kuluka v Dravski banovini na vlado v Beograd in tudi na bansko upravo. Dobro bi bilo, da gre tudi deputacija do merodajnih krogov in tam intervenira. En vzgled: V banskem proračunu je bil uveden novi davek na nakladanje in razkladanje vagonov. Zastopniki industrije in trgovine so se proti temu pritožili in poglejte čudo: Včeraj sem že čital v listih, da je vlada ta davek v proračunu črtala. To naj nam bo v poduk. Zatoraj strokovne zadruge, obrtna društva, zganite se, da ne bo prepozno! * Za leto 1930 je banska uprava odre« dila uporabo ljudskega dela samo za 2 enoti. Ernst Kramarfilč: Obdačba obrtnika O tem vprašanju smo v zadnjih dveh letih toliko pisali in obravnavali, kakor v nobeni drugi zadevi. Saj je ena glavnih teženj našega, posebno malega obrtnika davčna preobremenitev. Izvajanje novega davčnega zakona glede pridobnine je v praksi pokazalo, da je ta obdačba našega obrtnika neznosna. Gospodarski položaj obrtnika je vsled splošne gospodarske krize že itak skrajno slab. Davčna obremenitev pa je na podlagi ocen in predpisov v naših krajih taka, da je obrtnik ne bo mogel prenesti. Ključ nove pridobnine je štiri do petkrat večji kot je bil osnovni odstotek prejšnje pridobnine. Dočim je obrtništvo do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih plačevalo kontingenti-rani pridobninski davek, ki tudi v najneugodnejšem primeru ni presegal z dokladam vred 2% dejansko doseženih dohodkov, nalaga novi davčni zakon 6 do 8% osnovnega državnega davka in poleg tega še v najnižji skupini 2% dopolnilne doklade. Dopolnilni davek ima v našem davčnem sistemu nalogo, da nadomesti dohodnino, da se plačuje davek po davčni Kovači in popravila motornih vozil, strojev i. t. d. Težki časi in pomanjkanje dela v kovaški 'Stroflci je dalo povod, da so se kovači začeli ozirati za delom v strokah, katere je prinesla s seboj moderna ■tehnika. Seveda prihajajo pri item v kolizijo z drugimi kovinarskimi strokami, ki si lastijo dotična dela in nočejo priznati kovaču, da bi jih smel izvrševati tudi on. Posebno mnogo se je že govorilo, pisalo pa itudi prepiralo glede kovačegega delokroga, kadar gre za popravila anatomih vozil, poljedelskih strojev M. Spor še vedno itraja in bo najbrž trajal, dokler bo živel kovač, mehanik in ključavničar. Da se vsaj 'nekoliko pojasni položaj, •smatramo za umestno, da objavimo načelno odločbo dunajske zbornice o tem vprašanju. Ta bo gotovo zanimiva in aktualna tudi za nas, ker velja za stroke in okoliš, kjer so navedeni obriti da-leko specializirani in zato gotovo ne bi bilo prav, ako bi postopali ozko-srčnejše mi, ko živimo vendar v dokaj primittvneijših razmerah kot so n. pr. na Dunaju. Zbornica zavzema odslej glede popravila motornih vozil, izdelovanja in •popravil poljedelskih strojev itd. z delno izpopolnitvijo, oz. izpremembo svojega mnenja od aprila 1927, sledeče stališče: Popravila motornih vozil. 1. Pri osebnih vozilih ima kovač (pravico do izdelovanja in popravila, vključno do vdelave in izdelave v sledečih slučajih: pri zavornih in opornih vzvodih, nosilcih za. prtljago, peresju, oporiščih Slprikelj, oporiščih blatnikov, oporiščih za podnožnice in svetilke, varovalnih šipah proti vetru, nosilcih rezervnih koles in peresnih opor. Kovač ima ifcudi pravico do izboljšanja slabo vstavljenih oklepov in osi. Popravo prelomljenih osi, vstavo in izdelavo osi ter izravnavo vdrt in ali šikode na polnoploskvenih kolesih smejo ipodvzeti kovači le v slučajih nuijne potrebe, vendar imajo vsesplošno pravico do 'zravnanja osi, torej tudi tedaj, ako ni nujne potrebe. 2. Pri tovornih vozilih so kovači prav tako upravičeni do izvrševanja vseli del, navedenih pod točko 1. Poleg ‘tega (jim itu pripada še izdelava in 'popravilo sledečih sestavnih delov: okovanje karoserij, naprave za priključitev priklopnih voz, oporišč pri vozu, okovanje strehe, (voznih vezi, polnoplosikvena kolesa 'in železni oz. jekleni deli na priklopnih vozovih. 3. Pri motornih kolesih smejo kovači napraviti oz. popraviti le peresa na prikolicah. 4. Kleparjem pripada pri motornih vozilih (osebnih in tovornih avtomobilih, motornih kolesih, priklopnih vozovih, prikolicah itd.) izivrševanije vseh del, obstoječih iz pločevine in sicer *— v nasprotju z dosedanjo navado — v vsaki poljubni jakosti pločevine. K temu pripada izdelovanje in popravilo moči in pogresivno,, V pogledu dopolnilnega davka se čujejo iz obrtniških vrst pritožbe, da načelo dopolnilnega davka ni dosledno izvedeno. Dočim se pri zemljiškem in uslužbenskem davku gotovi dohodki oproščajo dopolnilnega davka, je pri pridobnini tudi najmanjši donos zavezan progresivnemu dopolnilnemu davku. Dopolnilni davek znaša pri pridobnini za še tako nizek donos najmanj 2%. Oprostitev eksistenčnega minima pri dopolnilnem davku je po teoretskih principih, ki so se tudi v praksi docela obnesli, postulat pravilnega in pravičnega obdačenja po plačilni zmožnosti davkoplačevalca, ki je glede nekaterih davčnih vrst že uveljavljena. Res je sicer, da je z novim davčnim zakonom ukinjena dohodnina, toda to dejstvo nas ne sme varati, ker v Dravski banovini pretežna večina obrtnikov tega davka ni plačevala zato, ker dohodki posameznikov niso dosegli eksistenčnega minimuma. Predvsem so pa z državnim davkom vred dajatve na samoupravnih dokladah previsoke, ker te znašajo cesto trikrat do štirikrat toliko, kakor državni davek. Umevno je, da tega naš obrtnik ne zmore in potrebno je, da se dajo tudi obrt- sledečih delov, oz. izvrševanje sledečih del: hladilniki, krovi na motonjih, vetrobrani, opločenja karoserij, blatniki, upaženje sten, pločevinaste podnožnice, apažerije pločevinastih podnožnic, pločevinasti deli v zavarovanje motorja, reservoarji za bencin in olje, naprave za filtracijo olja, izpuhače, pri vozilih potrebne predalnike, kot predalnike za orodje, varovalne predalnike za akumulaitortje in pnevmatike, dalje varovalne ploče voznih verig, se-grevalci zraka, paznice za armaturo in njih opločenje, razne deske s pločami, dalje vsa na napeljavah za bencin in olje v upoštev prihajajoča varenja in končno — vendar le v slučaju nujne potrebe — montiranje kril, karoserij, •hladilnikov in rezervoarjev. '5. Bo izvrševanja del, pripadajočih po točkah tl—3 kovačem in po 'točki 5 klepanjem, so upravičeni tudi mehaniki jn ključavničarji. 6. Jizvrševanje vseh ostalih del rta motornih vozilih '(avtomobilih in motorjih) pripada ibrez razlike v (pravno območje mehanične in ključavničarske obrti. Prevzem naročil za popravilo motornih vozil. Da prevzema naročil za popravila ina motortiih vozilih in do zaračunanja prevzetih del so načelno upravičene vse panoge obrti, udeležene pri aivto-reparaturah. Tu prihajajo poleg obrti fza obdelovanje kovin, 't. j. mehanikov,-ključavničarjev, kovačev in kleparjev v poštev tudi nekatere obrti za obdelovanje lesa. kot kolarji, mizarji, itesar-iji, dalje obnti sedlarjev, tapetnlkav, pleskarjev itd. V tej 'vrsti obrtnikov ima v poedi-nem slučaju prednost oni, v čigar stroko pripada po Obsegiu pretežni del popravil. Ostala dela, ki ne spadajo v njegovo območje, mora prevzemajoči obrtnik dati v izvršitev izključno onim Obrtnim: podjetjem, ki so k temu upravičena, nadalje ima pravico ta dela stranki neposredno zaračunati. (Konec prihodnjič). ^Secafi in predavanja. Strokovno predavanje odvetnika gospoda dr, Josipa Hacina. Družabni večer Trgovskega cfru* štva »Merkur« bo v četrtek dne 9. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v re* stavracijskih prostorih »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle. Predavanje bo o sle* dečem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zani* mivem predmetu izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. niku davčne olajšave, kakor jih uživajo drugi sloji n. pr. poljedelci, nameščenci itd. Kako velika je razlika med predpisom uslužbenskega davka in med pridobnino, kaže sledeči primer: Na 750.— Din mesečne plače odpade za uslužbenca brez otrok 9.— Din uslužbenskega davka brez vsakih avtonomnih doklad, kar znaša letno 108.— Din davka. Pridob-nina pa se odmerja od letnega čistega dohodka, ki znaša v našem primeru Din 9000.— ; od tega odpade na 8% ni osnovni davek 720.— Din na 2%ni dopolnilni davek 180.— Din, skupaj na državni davek 900.— Din. K temu je treba prišteti še različne avtonomne doklade, ki znašajo povprečno 200% od osnovnega državnega davka, to je 1440.— Din. Skupni davek znaša torej 2340.— Din ali 26% od letnih dohodkov pri pridobnini, med tem ko znaša od istih dohodkov uslužbenski davek samo 1.02%. To je primer, ki glasno kliče po reviziji novega davčnega zakona. Samoupravne doklade na neposredne davke, ki so v letu 1928 znašale v Dravski banovini za občine, okrajne zastope, cestne odbore, zdravstvena okrožja in okrajne blagajne 25y2 milijonov dinarjev, so se v letu 1929 povišale na skoro Kaj je novega? Borzna poročila- Tuje valute s& po-\ prečno veljale v prošlem tednu v dinarjih, in sicer: Berlin (nemška marka) 13.57, Curih (švicarski frank) 10.S3, Budimpešta (madžarski pengoV 0.92, Dunaj (avstrijski šiling) 8____________ London (angleški funt) 276.7(3, New-vork (ameriški dolar) 56.85, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (čeho-slovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.68. Nova trgovinska pogodba s Ge&oslo-vaško je podpisana, s čimer se končno urejujejo naši gospodarski odnošaji do Čehoslovaške ter je upati, da bodo medsebojni gospodarski stiki še trdnejši kot doslej. Državni proračun je izdelan ter izkazuje 13.348,013.160 Din izdatkov, od> tega za vrhovno upravo 259,910.427, za prosvetno upravo 895,077.000 Din, za pravosodje 433,683.000 Din, za zunanje ministrstvo 156,015.000 Din, za‘ notranje min. 644 mil. Din, za finančno min. 400,910.000 Din, za vojno ministrstvo 2.522,888.000 Din, za javna dela 279,249.000 Din, za promet 3 milijarde 854,543.000 Din, za kmetijstvo 83 mil. 463.000 Din, za trgovinsko 71 milijonov, za soc. zdravstva 229 milijonov. Davki bodo po novem proračunu znašali prihodnje leto-, neposredni 1601,- posredni pa 3536 milijonov Din. Nenlško-avstrijska carinska unija je povzročila v vseh antantnih državah veliko presenečenje in izgleda, da stvar ne bo šla tako gladko, kakor si predstavljajo Nemci in Avstrijci, temveč utegne pritisk Francije; Anglije in Italije, to dalekosežno pogodbo: omajati. Velik mednarodni kongres pekov se namerava prirediti v aprilu v Budimpešti ter so bile povabljene tudi naše pekovske organizacije. Avstrija nam je odpovedala trgovsko pogodbo za 1. julij in s tem dnem nastopi z Jugoslavijo brezpogodbeno stanje. ako ne pride dotlej dos sklepa no ve pogodbe. Znižanje obrestno mere na vloge je sklenilo Društvo bančnih zavodov Dravske banovine in sicer se namerava plačevati za vezane vloge- po pol odstotka manj kakor doslej. Pobiranje novega poslovnega davka se je začelo na carinarnicah prošli četrtek, a se je osobito pri paketnih pošiljkah pokazalo, da bodo potrebne nujne izpre-membe. Nov uradniški zakon za vso državo je stopil v veljavo. Veliko državno razstavo« in velesejem nameravajo prirediti v Beogradu 'po vzorou Ljubljanskega velesejma. LISTNICA UREDNIŠTVA Pekovski mojstri nam pošiljajo v zadnjem- času članke, katerih radi pomanjkanja prostora ne moremo naenkrat priobčiti. To bomo storili postopoma. Članke, ki obravnavajo isto stvar, pa bom« združili,, da tako ustrežemo- vsem dopisnikom, katerih mnenje je gotovo vredno, da. se upošteva in objavi. 46 milijonov dinarjev, v letu 1930 pa se bodo predvidoma še bolj povišale. Poleg tega ostre te dajatve še razne samostojne davščine, posebno trošarine, pri katerih se skoro praviloma pušča iz vidika, da smejo trošarine po zakonu obremenjevati samo potrošnjo na področju datične občine. Položaj, kakršen je sedaj, je trajno nevzdržen. Država pobira, na eni strani od davkoplačevalcev izdatne davke, na drugi strani pa samoupra ve za samoupravne namene pomnožujejo državne davke z dokladami in samostojnimi davščinami. Vse kaže, da bo tudi naša država morala postaviti finansiranje samouprav na drugo podstavo i:i po vzgledu nekaterih drugih naprednih držav to vprašanje urediti tako, da bo država gotovo davčne donose po gotovem ključu delila med prizadete samo uprave, da te ne bodo navezane v tako izdatni meri na doklade, takse in davščine, kakor so sedaj. (Nadaljevanje prihodnjič), £lHElE]aElEElE3E3£iE3EiE] Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Tovarišu Volku v odgovor Poznam Te, tovariš Volk, da si idealist, Ano oi bili vsi nast stanovski tovariši laki, kakor si li, bi goiovo tako 'i voje kot nase tozadevno pisarjenje oddamo. Zato mi oprosti, da n Kočljivem vprašanju zadružništva, ki ga odklanjaš, odnosno navajaš njega slaoejše strani, povem to, da sem razmotnval že sam veliko, imel sestanke, saje, pisal na tem mestu itd. Prišel pa sem po nasvetih sotovarišev naše stroke, ki so sistem zadružništva že praktično doživljali, do zaključka, da je to mogoče uresničiti, ako je izvedljiva točka, ki jo li navajaš v 1 vojem zadnjem članku o vprašanju, kako m kje dobui kapual, denarna sreustva. Navajaš sicer, da se najdejo doon ljudje, dalje zanatska naiiKa itd.; da, ali kje in od kod jamstvo. Pozabil si navesti žalostno stran, katero sem opazil v vrstah lastnih sotovarišev na raznih sestankih. Na sestanek. sejo, občni zbor prihaja manj imoviti tovariš in tovarišica, imo-vitejši nasi stanovski sotovariši se pa fad odtegujejo našemu pOkretu. b tem svojim nastopom kažejo svojo nenaklonjenost za izooijšanje našega gospodarskega pokreta tn povzdigo. Z idealizmom sem delal in nastopal za dobrobit našega manj imovitega sloja, želeč, da bi mu pomagal na zeleno vejo. Uspeli sedanjega prizadevanja je bila le klofuta in to zato, ker naši imovitej-ši tovariši s svojo pasivnostjo nastopajo proti nam in našemu ipokretu, ^ ker smatrajo, da je »tako zanje 'bolje. Gotovo imamo tudi dobre borce, ki jim tega ne smemo očitati. iZato, dragi tovariš Volk, 1 voj predlagani načrt le pozdravljam. Sicer tudi tu ne upam zaenkrat na kak večji uspeh. Ker pa ima -zadruga, kateri načeljujem, dne 12. aprila svoj občni zbor, te prosim kot agilnega borca, da se istega kot član zbornice TOI in Zveze obrtnih zadrug za Ljubljano udeležiš, ker imamo na dnevnem redu zopet tudi to točko na pobudo naših stanovskih sotovarišev Gorenjske, vendar izven okoliša zadruge. Končno bomo vendar prišli do zaključka našega nadaljnjega dela. Zato naj bo občni zbor Zadruge krojačev in krojačič na Jesenicah temelj k nadaljnjemu delu in podlaga smernicam tega pokreta. Vsied tega bi bilo želeti, da se udeležijo občnega zbora tudi drugi tovariši iz naše srede. Jesenice, dne 25. III. 1931. Ivan Gogala. organizacij. ZADRUGA KONJACEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI Poziv vsemu članstvu Zadruge konja-čev v Ljubljani. Ker se v zadnjem času obrača na posamezne člane naše zadruge neki gospod iz Osijeka z vabili k pristopu v •»Savez živodera«, ki pa še ne obstoja, ampak ga mislijo nekateri gospodje ustanoviti na svojo roko; se opozarja vse članstvo, da na ta vabila ne odgovarja. če ,pa že hoče odgovarjati, naj sporoči temu Savezu, da se naj v takih slučajih obme na našo zadrugo, ne pa na posamezne člane. Ker so se ti osnovatelji Saveza že pred časom obrnili na naše zadruge zaradi ustanovitve Saveza in je zadružno načelstvo na svoji seji dne 3. januarja 1931 sklenilo soglasno: Pristop zadruge k Savezu živodera Jugoslavije se od-godi, dokler se tudi po ostalih banovinah ne ustanovijo podobne zadruge kakor je Zadruga konjačev za dravsko banovino. Opozarjamo članstvo, da je ta sklep zadruge obvezen za vse naše člane in jim priporočamo, da se po tem tudi ravnajo. V nejasnih slučajih naj se članstvo^ obrača na zadrugo za pojasnila. NAČELSTVO. Redni občni zbor Strokovne zadruge tesarskih in studenčarskili mojstrov v Mariboru. Dne 19. marca 1931 se je vhšil v prostorih Obrtnega doma v Celju občni zbor Strokovne zadruge tesarskih in studenčarskih mojstrov v Mariboru pod predsedstvom načelnika g. Leopolda Petscharja in ob navzočnosti 21 zadružnikov ter zastopnikov zbornic TOI g. Uohnjeca in tajnika g. dr. J os. Pretnarja. iPo pozdravnih besedah poroča zadružni načelnik o splošnem delovanju zadruge v letu 1930, opominja člane k boljši duševni in telesni vzgoji strokovnega naraščaja, o dolžnosti prijave pomožnega osobja in o zatiranju šušmar-stva. (Z odobravanjem sprejeto.) IPodnačelnik g. Vekoslav Bratina je prečital letno poročilo o delovanju zadruge v letu 1930, tajnik g. Bombek pa proračun za leto 1931, katerega je občni zbor z manjšo izpremembo odobril, tako da izkazuje na izdatkih Din 8950, na dohodkih pa Din 9500. Soglasno se je sklenilo, da se določi članarina za leto 1931 za vse člane enako po Din 100 letno. Nadalje se soglasno sklene, da zadruga odstopi kot članica od Saveza udruženia jugoslovanskih gradjevina-ra-preduzimača i zidaro-tesarskih maj-stora v Beogradu iz razlogov, ker ji je navedena organizacija preoddaljena. Sklenilo se je nadalje, da zadruga naroči Obrtni Vestnik za vse člane, Lz-vzemši člane, od katerih se članarina uradno izterjati ne more, in sicer od 1. aprila 1931 do 1. aprila 1932. Zadružnik g. Omak predlaga, da naj zadruga upravi Obrtnega Vestnika stavi predlog, naj v bodoče prinaša .taznu-nila vseh Javnih licitacij. Občni zbor je soglasno sklenil, da se razdeli dovoljena podpora v znesku iDin 1400 obrtnim nadaljevalnim šolam. Načelnik g. Petschar je nato prečrtal zapisnik protestne seje Zadruge stavbenikov v Ljubljani z dne 2. marca 1931 o prevzemu tvrdke Slograd« v Ljubljani po bamovini ter je občni zbor po temeljiti debati prišel do zaključka in sklenil krepko podpreti ta protest in odposlati tozadevno spomenico načelstvu zadruge stavbenikov v Ljubljani zaradi nadaljnje akcije. G. Kukovec predlaga, naj zadruga pošlje banski upravi Dravske banovine v Ljubljani spomenico, v kateri naj zaprosi, da ukrene banska uprava vse potrebno, da se vsa javna dela oddajo v prvi vrsti lokalnim podjetnikom in šele v drugi vrsti oddaljenejšim. Obrtno društvo v Brežicah je pri* redilo »Obrtniški dan« že v nedeljo 15. marca t. 1. Vzrok temu je bil, da so imele vse tamošnje zadruge na praznik sv. Jožeta svoje občne zbore. Zborovanje je otvoril ob 11. uri dop. predsednik Obrtniškega društva gosp. Josip IIoly ter pozdravil na* vzoče zborovalce. Nato pa je obširno poročal tajnik Zbornice T. O. I. g. dr. Josip Pretnar o položaju in težnjah obrtništva, davčnem vprašanju, orga* nizaciji in delovanju Zbornice T. O. I. in obrtnomadaljevalnem šolstvu. Za svoj krasno zasnovani govor je žel g. dr. Pretnar burno odobravanje na* vzocih. Nato je govoril še g. Fran Iglič kot odposlanec in referent Zveze obrtnih društev v Celju, ki je navzočim tol* mačil pomen in naloge Obrtnih dru* štev, njih delovanje, o težavah obrt* ništva ter o nacijonalni, kulturni m gospodarski zavednosti obrtnika. Na* dalje je še omenil tudi pomen obrtni* škega praznika, ki sc bo odslej vršil vsako leto. Po lepo uspelem zborovanju je bi* la na predlog g. predsednika odposla* na vdanostna brzojavka Nj. V.ikralju. Dopoldne so se vršili lepo obiskani občni zbori Zadruge kovinarjev in lesnih strok, Zadruge krojačev, Za* druge čevljarjev in Skupne obrtne za* druge, katere so posetili delegati Zve* ze obrtnih zadrug gg. Iglič, Krapež in Pristou in Zbornice T. O. I. g. Kralj in dr. Pretnar. Obrtniški praznik v Zireh. Na inicijativo Čevljarske zadruge v Zireh se je vršilo na dan 19. marca t. 1. obrtniško praznovanje. Popoldne ob 14. uri se je vršilo zbo* rovanje pod predsedstvom g. Zajca, načelnika Čevljarske zadruge. G. Zajc je otvoril zborovanje, pozdravil na* vzoče, posebej še župana g. Nagliča. Nato je g. Naglič pozdravil navzoče zborovalce v imenu občine, jih vspod* bujal k solidarnosti in stanovski za* vednosti, predvsem povdarjajoč, da bo občina vedno zasledovala in krepi* la razvoj obrtništva in ustregla njiho* vim željam. Nato je spregovoril od* poslanec Zveze obrtnih društev v Ce* lju g. Fran Iglič, ki je navzoče isto* tako bodril k obrtniški samozavesti in povdarjal, da naj Obrtništvo poleg svojih strokovnih organizacij uvažujc tudi Obrtna društva. Načelnik Kolektivne zadruge g. Šin* kovec je v svojem govoru zagotavljal, da bo storil vse za ustanovitev Obrt* niškega društva v Zireh. Načelnik g. Zajc je v zaključnih besedah povdar* jal važnost in vsestransko potrebo po ustanovitvi Obrtniškega društva v Zireh ter izjavil, da bo tudi on pokrc* nil vse potrebno in pripravil za usta* novitev omenjenega društva. Zboro* valci so z odobravanjem sklenili, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. V programu praznovanja obrtniške* ga dneva je bila tudi večerna prireditev v Sokolskem domu. Uvodoma je predaval g. dr. Milan Gregorič o »kvarnih posledicah alkohola«. Preda* vanju so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem. V imenu Zveze obrtnih društev je pozdravil navzoče g. Fran Iglič ter že* lel veliko zabave. Nato pa se je vrši* la igra »Legionarji«, katera je pod spretnim vodstvom in režijo g. Znož* nika prav lepo uspela. Občni zbor Obrtnega društva v Celju V soboto zvečer se je vršil v novi pritlični dvorani Obrtnega doma v Celju 40. občni zbor celjskega Obrtnega društva. Vodil ga je predsednik g. Vinko Kukovec, ki je po krajšem uvodu poročal o naporih, ki so bili potrebni, da je društvo prišlo do lastnega Obrtnega doma, pod čigar streho je letos prvič zborovalo. Iz tajniškega poročila g. Žabkarja posnemamo, da je izvršil društveni odbor v preteklem poslovnem letu na svojih 22 rednih sejah in neštetih sestankih veliko delo v prid celjskega obrtništva in obrtniškega stanu sploh. Odborove prošnje za subvencije pri kompetentnih uradih in ustanovah niso bile zaman. Naklonjene so mu bile tako za Obrtni dom, kakor tudi za druge obrtniške potrebe od strani države, banske uprave, Zbornice za TOI, celjske mestne občine, Celjske posojilnice itd. primerne subvencije, ki pa seveda še izdaleka niso mogle pokriti vseh potreb. Proti šušmarstvu, ki se nevarno razvija na občutno škodo legalnega obrtništva, se je odbor s podporo oblasti energično boril, žal pa ni mogel doseči onega uspeha, ki ga je pričakoval. Čestikam tajnika g. predsedniku Kukovcu k 60 letnemu življenjskemu jubileju so se navdušeno pridružili vsi navzoči. Pri volitvah, ki so se vršile po daljši debati z listki, so bili izvoljeni v odbor gg.: Vinko Kukovec, Jernej Golčer, Stojan Holobar, Anton Lečnik, Mihael Vrenko, Jakob Kovač, Franc Žohar in Miloš Hoh-njec. Pri slučajnostih se je obravnavala kot edina točka prošnja celjske ekspoziture OUZD, da bi Obrtno društvo dalo na razpolago desne pritlične prostore v Obrtnem domu za namestitev ekspoziture včasu, ko bi OUZD prizidala drugo nadstropje svojima dvema hišama v Vodnikovi ulici. Svoječasno je OUDZ nameraval zgraditi v Celju veliko trinadstropno palačo, ki bi veljala okrog 3 in pol milijona. Od mestne občine brezplačno ponujeno stavbišče poleg Mestnega gledališča je komisija OUZD zavrgla, češ da ne odgovarja začrtanim namenom, drugega pa v Celju ni mogoče najti. Odbor Obrtnega društva je sklenil stopiti v stike s celjsko mestno občino, s kate-bo bo omenjeno vlogo OUZD rešil sporazumno. Nikakor ne sme priti do tega, da bi OUZD adaptiral stare stavbe, na-mestu da bi gradil novo moderno palačo, ki bo odgovarjala zahtevam in potrebam zavoda in v kateri bi bilo, kakor je želela mestna občina, nameščeno tudi moderno javno kopališče. Ali ste že poravnali naročnino? Občni zbor Obrtne zadruge pekov v Ljubljani Dne 29. januarja 1931 se je vršil v prostorih gostilne pri Mraku v Ljubljani pod predsedstvom načelnika g. Mežna-riča redni občni zbor Obrtne zadruge pekov v Ljubljani. Navzočih je bilo 30 članov, kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug pa je prisostvoval g. Josip Rebek. Po pozdravnih besedah je načelnik g. Meznarič izvajal med drugim sledeče: Iz poročil na naših sestankih v prejšnjem letu morete sami sklepati, da je bilo to leto za nas samo doba boja za obstanek in pravice. Oblasti pritiskajo na nas z nezmanjšano silo, da znižamo cene našim izdelkom, na drugi strani pa pogrešamo energičnega nastopa proti onim, ki bi bili v prvi vrsti poklicani za to, da znižajo svoje milijonske dobičke v prid nam in našim konsumentom. Omejiti se hočemo pri tem samo na dolžnosti, ki se jih morajo zavedati vsi naši člani ravno v sedanjem kritičnem času bolj ko kdaj preje. Predvsem je treba, da smo složni. Nobene zahrbtnosti! Poglejmo si iz oči v oči in priznajmo si odkrito naše napake, ki so v marsičem dale povod za sumničenje o prekomernih dobičkih, Prenehati mora previsok odstotni popust preprodajalcem in delati moramo na to, da se ta način umazane konkurence sploh odpravi. V drugi vrati je pa treba, da složno nastopamo povsod. Vsako zvišanje ali znižanje cen kruha se mora izvršiti z dnem, ki je označen na ceniku in ga prejme vsak član, nikakor pa ne preje ali pozneje. Dokler delamo v mejah zakonito dovoljenega zaslužka, nas ne more siliti nobena oblast, da bi znižavali cene v taki meri, kot se je to zgodilo zadnjič. Zadruga mora delati v sporazumu z oblastjo in vsi člani naj se drže strogo navodil, ki jih prejemajo od zadruge. Na tem mestu tudi odločno protestiram proti postopanju nekaterih organov tržnega nadzorstva, ki so pri zadnjem znižanju cen hodili po naših lokalih in brez dovoljenja lastnika popravljali cenike. Prepričan sem, da se temu protestu pridružite tudi vi, da ga pošljemo pismeno v imenu vseh tržnemu nadzorstvu. Zadruga se ni strašila stroškov, ki jilj je imela s tem, da je poslula evoje delegate dvakrat v Celje in enkrat v Beograd in na Dunaj. V Celju se je vsakokrat obravnavalo glede cen, v Beogradu pa nov obrtni zakon. Poučne ekskurzije na Dunaj se je udeležil poleg odpos’an-cev iz drugih krajev naše banovine tudi tovariš Vidmar in moja malenkost. Prosim vse navzoče, da stavijo danes primerne predloge za ukrepe, ki naj jih izvede zadruga v tekočem letu v prid našemu članstvu. Zadružni zbor je merodajen sklepati o nalogah, ki se stavijo zadrugi v izvršitev tekom leta. Prosim pa, naj bo vsakdo stvaren in se drži točno dnevnega reda. Pozivam Vas ponovno na skupno so-lovanje, ker nam vsaka razcepljenost more edinole škodovati. Načelnikovo poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Zvezin delegat načelnik g. Rebek, je omenil neopravičen pritisk oblasti na zadružne člane glede znižanja cen. Poudarjal je odločen nastop zadružnih delegatov pri banski upravi za interese vseh članov, žal na merodajnem mestu ni bilo potrebnega razumevanje. Pozival je vse člane na solidarnost in agilno sodelovanje pri zadrugi. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje zadruga danes 69 članov. Vajencev je vpisanih 7, oproščenih je bilo tekom leta 23, izstopilo pa je iz učnega razmerja pred potekom učne dobe 6 vajencev, sprejetih je bilo tekom leta 21 vajencev. Pomočnikov je vpisanih 70. že tolikokrat poudarjena potreba po temeljitejši izobrazbi vajencev se kaže v vedno večji meri. Pri prezikušnjah vajencev se opaža največja pomanjkljivost njihove izobrazbe osobito v računanju in kalkulaciji O knjigovodstvu pa sploh nimajo pojma. Potrebno je, da se vajenci redno udeležujejo predavanj, ki jih prireja Zveza O. Z.; zadruga je za božičnico vajencev prispevala Din 1120. Tudi obisk vajencev v obrtnih-nada-ljevalnili šolah mora biti popolnejši Le bolezen ga more opravičiti od šolske za- TWftN!CflKEM.iaOU.6AK«UMCOVS!»NEUmSTIIU(UM V ' Wn DRUŽBA Z.OZ. L3 U B L3ANA //,/ / . Terpentin. <^/m W/ W'// iR0t>A3ALNA DUNA3SKA C. 14 UUBUANA POIEOTBSOVINA SCHNEIDERtVEROVsEK PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE11J Tvornica ZA DUŠIK D. D. AGA-RUŠE ndražcn« jngoslov. tvornice acetilena in oksigena d. d. zadovoljujeta « svojimi prvovrstnimi proizvodi t KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM 'j ', 4 Sireni vse Jugoslavije na stotine avtosenskih varilcev in nudita tisočerim mirno, lepo In solnčnobeio acetilensko luč Iekorifižajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist! Svetlobo kakor po uiirvi ACETILKN s. Sttlanjj Vi.i)siruWina nr»' m c c ii o no mude. Učni mojster naj se sam prepriča, ee vajenec redno pohaja v šolo. Mojster mora biti vajencu "kot oče in vzgojitelj. Glede pomočnikov je potrebno, da jih člani točno prijavljajo in odjavljajo, ker drugače je nemogoče sestavljati potrdila v delavskih knjižicah. V interesu članov je, da se včlanijo pri Obrtniški Samopomoči. Ravno v preteklem letu je bilo par smrtnih slučajev pri drugih zadrugah, ko so ostali pokojnikovi svojci brez vsakih sredstev, ker ni bil včlanjen pri Samopomoči.