Besede za semenj, zegnanje (farni praznik) in blagoslov v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) Jožica Škofic IZVLEČEK: V članku so predstavljena poimenovanja za pojme semenj (SLA 182), zegnanje - farni praznik (SLA 210) in blagoslov (SLA 234) v govorih, zajetih v mrežo za Slovenski lingvistični atlas. Ta poimenovanja so močno prepletena, skupna obravnava (z gradivom v preglednici) zato omogoča lažje primerjanje med njimi, z metodo lingvistične geografije pa je predstavljena razširjenost teh poimenovanj v slovenskih narečjih. ABSTRACT: The article presents various expressions for the notions of semenj fair' (SLA 182), zegnanje 'saint's day' - a parochial feast (SLA 210) and blagoslov 'blessing' (SLA 234) in the speeches covered by the Slovenian Linguistic Atlas. These expressions are tightly interwoven and therefore they are discussed together (with the corpus material presented in a table) for easier comparison. The method of linguistic geography is used to show the distribution of the above expressions in Slovenian dialects. 1. Uvod (etnologija o tej temi) V članku so predstavljena poimenovanja za tri pojme, po katerih se sprašuje v Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas1: vprašanje št. 182, tj. semenj, vprašanje št. 210, tj. zegnanje (farni praznik), in vprašanje št. 234, tj. blagoslov. Poimenovanja so v gradivu močno prepletena, zato se je zdelo primerno vsa tri prikazati skupaj, s čimer je omogočeno tudi lažje primerjanje med poimenovanji in iskanje motivacije zanje. Obravnavana tema je bila že večkrat predmet etnološkega raziskovanja (npr. Vilfan 1945, Möderndorfer 1946, Kuret 1989/11), tokrat pa jo želim predstaviti še po jezikoslovni, predvsem dialektološki plati; v članku je prikazana motivacija poimenovanj, s preglednico in kartami pa tudi njihova pogostost in prostorska razširjenost. Zegnanje je v slovenskem knjižnem jeziku ustaljeni izraz za farni praznik (nem. Kirchtag), ki v slovenski pravni zgodovini pomeni dvoje: praznovanje Vprašalnica, mreža krajev in drugi podatki o SLA (v pripravi) so objavljeni v Benedik 1999. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih obletnice posvečenja cerkve, tj. dedikacije (prvotni pomen), ali praznovanje godu farnega patrona, svete osebe ali skrivnosti (drugotno, predvsem potem, ko je Jožef II. preložil praznovanja vseh dedikacij na tretjo nedeljo v oktobru). V slovenskem prostoru so s tem praznikom povezani tudi različni običaji. V nekaterih farah imajo tako med letom celo več žegnanj, kijih praznujejo na različne načine. Tako npr. v fari Povišanja svetega križa na Srednji Dobravi na Gorenjskem praznujejo žegnanje dvakrat: prvič 16. avgusta, na god sv. Roka, ki muje posvečen eden od stranskih oltarjev farne cerkve, ko prihajajo na Dobravo tudi romarji iz okoliških krajev »prosit za zdravje«, kramarji postavijo stojnice, ponavadi pa je ob koncu tega tedna v kraju tudi veselica ali kaka druga slovesnost (žegnanja samega pa ne prestavijo na bližnjo nedeljo); drugič, mnogo manj slovesno, pa na prvo nedeljo po prazniku Povišanja svetega križa, ki se praznuje 14. septembra (mnogi farani za to »glavno žegnanje« sploh ne vedo). Tudi v Kropi na Gorenjskem imajo žegnanje dvakrat, in sicer 6. novembra na god svetega Lenarta, ki mu je posvečena farna cerkev, in prvo soboto po sveti Marjeti, ki goduje 2. julija, ko praznujejo obletnico posvetitve Kapelice, tj. podružnične cerkve Device Marije, imenujejo ga kapeliški semenj, starejši tudi ta lepi semenj oz. ta nageljnov semenj; tudi v Kropi je prav to drugo žegnanje bolj bogato kot glavni farni praznik, v zadnjem času pa je popestreno tudi z različnimi kulturnimi in športnimi prireditvami s skupnim imenom kovaški šmaren. Zapisovalci krajevnih govorov po Vprašalnici za SLA ne sprašujejo vedno tako, da bi dobili več različnih odgovorov na posamezno vprašanje, saj vprašalnica sama tega pravzaprav niti ne omogoča (ali pa več odgovorov na eno vprašanje navadno vsaj ni predvideno), zato so odgovori večkrat pomanjkljivi, včasih celo napačni.2 Zdi se tudi, da so nekateri informatorji (ali izpraševalci) pojem žegnanje (prvotno spomin na žegen/blagoslov cerkve) in žegen kot pogost izraz zanj zamenjali z blagoslovom, ki pa ima tudi več podpomenov (npr. prošnja za božjo naklonjenost, blagoslovljena velikonočna jedila oz. blagoslov jedil ali cvetnonedelj skega zelenja, tudi popoldansko cerkveno opravilo/večernice), najpogostejši izraz zanj pa je prav tako žegen. Ker pa so bila s farnimi žegnanji povezana tudi različna slavja in shodi, seje nanje v zgodovini navezalo tudi podeželsko in mestno trgovanje - semnji, ki so postali del žegnanj in tako še dodatno pripomogli tudi k mešanju poimenovanj za farni praznik. V tej razpravi so prav zaradi takih prepletanj predstavljeni vsi trije pojmi (žegnanje, blagoslov in semenj) - z željo, pojasniti vzroke prepletanj, ugotoviti izvor in motivacijo narečnih poimenovanj ter prikazati njihovo razširjenost. 2 Taki so na primer naslednji odgovori, zapisani v preglednici: prvi odgovor na vpr. 210 v točki 202 (Kropa), kjer je namesto splošnega izraza za žegnanje, kije tu s'msn, zapisan natančni izraz za enega od dveh žegnanj, ki se praznujeta v fari, tj. kapelškd smšn; odgovori na vpr. 234, kjer v točkah 4, 6 (bešpar), 88 (mulîtva), 100 (molîtva) in 117 (maša) ter 376 (večernice), 311 (večernice) in 382 (večcrnice) namesto izraza za blagoslov dobimo izraz za večernice kot 'popoldansko cerkveno opravilo'. Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih 2. Gradivo V preglednici je prikazano gradivo, kakor je zapisano v zvezkovnem in listkovnem arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.3 V prvem stolpcu je zapisana številka točke iz mreže krajev za SLA, v drugem odgovori na vprašanje št. 182 semenj, v tretjem odgovori na vprašanje št. 210 zegnanje - farni praznik in v četrtem odgovori na vprašanje št. 234 blagoslov. Ker nekatere točke še niso zapisane, je namesto gradiva znak -(minus), kjer pa je ob številki kraja poševnica, zapisovalec zaradi različnih vzrokov ni dobil odgovora na posamezno vprašanje. Ob besedah, po katerih seje spraševalo v vprašalnici, je v gradivu včasih zapisan tudi komentar, dodatno pojasnilo ipd. - v preglednici je to zapisano v oklepaju in v zmanjšanem tisku ob narečni besedi. Če je zapisovalec zapisal več različnih besed kot odgovor na posamezno vprašanje, so te navedene ena ob drugi in med seboj ločene z vejico. Nekatere točke iz SLA so zapisane večkrat - taki različni zapisi so v preglednici zapisani vsak v svoji vrstici, a v skupnem okencu in ločeni s podpičjem. Kjer je bil kot odgovor na vprašanje št. 182 zapisan poleg imenovalnika tudi mestnik, je v preglednici za vejico zapisan tudi ta, drugi skloni pa so v oklepaju. V oglatem oklepaju [ ] so zapisani nerelevantni odgovori, tj. besede, ki ne označujejo pojma, po katerem se vprašuje v Vprašalnici za SLA, ampak katerega drugega, zapisanega npr. zaradi nerazumevanja vprašanja. Odgovori na vprašanja po Vprašalnici za SLA:4 št. 182 210 234 točke semenj zegnanje - farni praznik blagoslov 1 ^rmak; toršče êarmak (v šmohoru) žegn žegn 2 jçrmak žegon žegn 3 iârmak, na iârmacç (kramarski in živinski) žegon, žegn žegon, žegn 4 jârmak žegon žegon [bešpor = večernice] 5 jârmak žegon, žegon žegon 6 iârmak žegon žegn [bešpor] 7 içrmak (kupčevalski sejem < Jahrmarkt) žegon žegon 8 smen, u smono smen zéyn 9 smSn', na smon'ô žegon žegon 10 / so'mon / 11 iârmark somoni žehon 3 O načinu in tudi pomanjkljivostih zapisov glej v: Benedik 1999, Smole 1988. 4 Gradivo je zapisano v različnih transkripcijah, in sicer natanko tako, kakor je zapisano v listkovni kartoteki oz. zvezkoteki - o tem glej Benedik 1999: 20-22. 269 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih i/. 182 210 234 točke semenj žegnanje - farni praznik blagoslov N 12 somonj, na ssmnje sshäm; Zégsn (blagoslov v cerkvi, somsnj tudi popoldanska služba božja), žehon W 13 jâfmafk, jàfmàfk senàn, sehàm zéhàn 14 - - - ^ 15 Semen ('žegnanje'); semèn zéhàn O jâfmafq 21 / sènjam / 22 - - - 23 - - - 24 jâfmafq, zehnaïi zéhnaïi žehn 25 - - - 26 jârmaq sîiom žehsn 27 jârmak zéhnaje žegon 28 jârmaq zçhnaie žehn / zéyn 29 jà:rmaq zéhnaj[e žehon O 30 - - - 31 - - - & 32 jçrmarq sëhem žahsn T 33 Sên^m (Jahrmarkt, Kirchtag) sênjim žehn 34 - - - 35 - - - 36 / (ni besede) zégnaïe žegn 37 JQrmaq zêgnaie žegn 38 JQrmark zégnaïe žegn 39 JQrmark zêgnaie žegn 40 se im zêgnaje, liâpa nedêla žegn 41 seim; jçrmak zêgnaie žegn 42 jârmak zêgn žegon 43 s&m; jârmak lêpa ndêla; zêgn žegn 44 se im lispa nedêla, sxçt žegn 45 sëism (prostor za prodajo živine in drugih stvari) zêgnaie žegsn 46 seim ta lîepa nedêla žegn 47 sëjm, säim zêgnaje žegn, zêgnaje 270 Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. točke 182 semenj 210 zegnanje - farni praznik 234 ze:gn 51 s čim žegnaie, žegn žcgn 52 seim, na sëimu lfêpa nedeola, kïffçt žfgn ^ 53 / sëim / ca 54 seim SXât, SXQt / *m 55 sëim kïrfçt, kïrfajç žegn £w 56 mart'ât; jârmerk sêgra, sent iûri, nove leto; sent pîrii; Sêgra (praznik cvetja) benedicjôn; ^ benedicijôn ^ 57 iârmark fiesta binidiciiûm 58 ârmork; ärmork sêyra / Z 59 jârmerk sçra banadet, ženet (inf. - jš) O 60 - - — "! 61 marchât sêgra /; m užcna (3. sg.) q 62 marčat sêgra bedenciiôn ^ 63 - - — ^ 64 tàrx / ž?yn K! 65 torx sënàn zçyan rr.. 66 séim; séhn sençm; séim ziéyàn ^ 67 sénèm; se^nçm, na sâime / (ime svetnika); se^çm ziéyèn; ž!eyn 68 séim senèm z'çyn 69 tôrx séim, ândoxt z'éyn 70 torx séim ži3yon 71 térx / zieyon 72 sàmon damàc prâzànk ziéyon 73 somon, na somnu ziçynainç ziçyon 74 se'nan se'nan že: y an 75 tärx senän zçhan 76 sôhàm, na séimu; senàm / torx (semenj) sônàm; zéynàne zêyen 77 / sefiäm zçhon 78 tärx, fiera senän zçhan 79 tärx senän, sâhra zçhan 80 sènan sènan zé:han / zè:han 81 tärx senän 1 271 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj Žegnanje - farni praznik blagoslov 82 - - - 83 târx, u târx sxçt, svet Terçzii zçyn 84 samih / samih samih zêyn c: 85 sâmsh (je tržni dan, veselica, počeščehe svêt zêyan X lahko je plesni ali cerkveni) 86 târx praznik zçyon 87 - - - 88 târx zçynsrie mulîtva : 89 sçmçh sxot zéyn 90 târx sxät zçyn 91 târx sxçt zçyn 92 sâmn sxät / > 93 târx / zçyn 94 târx main c ziçyan 95 târx sâmn z'çyn 96 târx / zçyn 97 târx naš praznik; sâyra; /; zçysn; cerkvçni sxöt zçYn 98 târx sämen / 99 târx shç>t / 100 târx zîsynsn'e, sâyra; / blayoslôu, zîsynan'e; [molîtva] 101 plâc zîoynan'a zîsyon 102 somih; târx; târx (prekupčevanje) po'zisyhsne sveti zîeyon; blâyoslou; blayos'lo:y 103 sâmin' / târx / zîsysn 104 sameh (vâli yriçnçm u sämeh) sâyra z'êyan 105 semih sëmin' zîoyen 106 târx SXUQt (za žegnanje nimajo izraza) / 107 / / / 108 sçmon zûotan praznik zîoyon 109 sçmih; sâyra; zPyn; s aman'; zïeynan'e zîoyon; sâmin' zêysn, blayoslôu 110 samçh SXQt zîoyon 111 sâmin' svfêtç zfêysn blayaslâu 112 soman ziêyn'en'e blâyoslou 113 sâmah (prostor, kjer so sâmon' (svîadya Martina) zîoyon 272 prodajali in kupovali) Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. točke 182 semenj 210 Žegnanje - farni praznik 234 blagoslov 114 's9:mor (shodi na odprtem za trgovanje) upo'sklo 'ziayan ^ 115 S anion (prodaja živine) opasîlo zieyan m 116 soman, u samnç wapasîlô zçyan * 117 sämin, na samhi; sameh opasîlu, zîaynahe zieyan; [mâsa] ^ 118 somih, na samnç / somiç; SOmih (kraj, kjer se prodaja živina) sâyra; ziayan /; & ziäyin; ^ zieyan m 119 s§muh upasîlu a zîeyan ci* 120 somih upasîlô, samih, sâyra 1 125 sâmin, na sâmhç sâmin zçyon C 126 sâmin sâmin zçgon j 127 sçmon, u sçmhi opasîlô, samah zçgen m 128 saman, u samni sâyra zîayan q 129 soman sâyra; ziaynane /; ^ ziayan ^ 130 šaman sâyra blayuslpy ^ 131 soman sâyra z'êyan , -, 132 somih sâyra zîayan ^ 133 samçn, na samni; saman, no samnii ziaynanie, sayra blagosîoy; ziayan 134 samçn sxôt zîeyan 135 somih wapasîlô zî°yn 136 'so:men' / 'se:man' (kjer prodajajo in kupujejo pridelke, živino, izdelke) yapa'si:lo 'ziayan 137 semen prâznek, prâznik ziêgen 138 someh (kjer se prodaja živina) uapasîlo zîayan 139 somih wapasîhi zieyan 140 samah opasîlo z'êyan 141 soman zêynahe z'êyn 142 šaman upasîlu, ziaynanie zîayan 143 s|meh upasîlu ziêyn 144 samçn sxuôt, patrancîl zîayçn 145 samah, u samhi sxyat blayoslôu, zîayan 146 samçn, na samnç sxypt zîayan, blayaslôy 147 samçn sxyât zîayan Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Št. 182 210 234 točke semenj zegnanje - farni praznik blagoslov u 148 somin, somen' sxuât; sxuôt zîoyon; blayoslôu ^-1 149 sômori; sxuât, vapastîlu; blayaslôu w somon vapasîlu w 150 somon, u somnj wapasîlu zîeyn 151 somin, u somnj SXUQt zîeyn 152 somjn yopasîhi blayoslôu 153 samân, u samnî opasîlo / vi 154 scmjn' SXUQt zîeyn 155 sçmçn; /; zîeyn; SÔmçn' (kjer prodajajo živino); sxuçt; zîoyon; N 'S0:m9n (prostor in čas, ko seje prodajalo živino, orodje, blago) s'xua:t 'zioyon 156 - - - 157 somon, u somnj opasîlu / 158 semn, na sëmnu; 'se:mon z^yn; sêmon (cerkveni semenj, kjer prodajajo kramo) zêgon 159 semon ziêynaina ziêyn 160 semon ziegnama / K* 161 soman; z^êynainç; z*êyn; somn sxäd zîeyn 162 spinn sxç>t, SQmn blayoslôu 163 torx; SXQt, sxät z'çyn T* sornn 164 sämn, u sornn sömn, sxät / 165 somn, na somnu sornn z'êyn 166 sç>mn; SQmn; z^êyn; sömn ziêynaine ziêyn 167 - - - 168 sçim SQim zîeyn 169 sämn; strükleuc; zîyn; s|mn zêynainç zîyn, zêyn 170 sêim, s|mn; sämn; ziçyn; s|mn, samai / zîoyn 171 samain sämain zêyn 172 somai ta široka nedêla zêyn 173 u somi zéynaîç zéyn 174 se im ziçyneine ziéyon 175 se im zéynaiç zéyn 176 sé:jm bàb, zéynaja (ml.) zé:yn 177 sçim zéynaiç zéyn 274 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj Žegnanje - farni praznik blagoslov 178 s|im, sëim, bap ziêynaine blayaslçu (ta dan se praznuje god svetnika, kateremu je posvečena vaška cerkev) 179 'sej m zièynajne blayos'lou, zieyn 180 sçim sçim ziêyn 181 - - - 182 sêjm (žegnanje, sejem) zièynajne, sêjm zieyn 183 s čim se im ziçyn 184 sämn (žegnanje ali sämn zçyn živinski sejem) 185 sëmn sëmn zèyn 186 sämn somn zèyn 187 sömon; sëmon; zêyn; smon zêyon zêyon 188 sämn, na samnç sämen zèyn 189 SOmn (semenj in žegnanje) / zêyn 190 smon smon zêyn 191 smon, na somno smon, smâna (nedelja), zèyn; zéynanç; zégon žegnane 192 smçn smon zèyn 193 smon zéynanç, zèyn na zéynansko nedélo 194 sèmn zéynane, sçmn zèyn 195 smon (tudi zaničljivo) žegnane zégon 196 smon, na somno smon zégon 197 smon, žegnane / blagoslôu, zégon 198 smon smon; zégon (a - žvinsk, b - krâmarsk žegnanska nedela (oba na farnega patrona in na dan posvečenja cerkve)) 199 smon, na somnû/smonû zégnanç zégon 200 smôn smôn, žegnane, zégon zégon 201 smon zégnanç zégon 202 smon; kapêlsko smon; žegn; s'mon (na s'man = T ed.) S'mon (u s'man = T ed.) zé:gon 203 smon žegnane zégon 204 smon (žegnanje in semenj) smon zégon 205 smon žegnane / 206 smon (za živino, smon, žegnanska nedela zégon tržni dan, žegnanje) 207 smon, na smono zéynane, smon zéyon Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Št. 182 210 234 točke semenj zegnanje — farni praznik blagoslov 208 smon, na smono; smôn; zéyn; K -J smon smon zéyon 209 sinon smân zéyon v; 210 sinon zéynanç zéyon it. 211 sinon, na smono smon, somon zéyon T" 212 smon smon, zéynanç zéyon O 213 S'mon (a - Žvimsk (za živino), to ylà:von s'mon zé:yon b - krà:marsk (za orodje, blago, igrače, sladkarije)) (ko je bila cerkev posvečena), to mà:y s'mon / K, to mà:y upravi :y (ko je god cerkvenih patronov v? Petra in Pavla) ■p* 214 somon zéynejnç zéyon 215 smon zéynane zéyon 216 smon zéynajne zéyon CIS 217 smon (prodaja živine) smon, zéynajne zéyon 218 srnam smâ:jna, zé:ynane bloyuslo:y 219 smon zéynajnç zéyn 220 seim zéynajne zêyn *> 221 sêim zéynajne zêyn 222 sêim (Markt) zéynajne zêyon 223 sêm zéynajne zêyn 224 somen, na sêm zéynajne, bpp z'êyon 225 semi zêgnajne zîeyn T 226 sêm zêgnajne zîçgn 227 sêm / *sämi zêgnajne žegn 228 somej, na sejmo zéynaja zéyon 229 SOmëi (za živino) zéyna ja zéyon 230 smon (kjer prodajajo živino), séjom (prireditev) žiegnaje žiegon 231 sjmïn žjegnejne zjégon 232 soman, na somno zêgnajnç z'êgn 233 somïn z'égnajne z'égon, blagoslôy 234 sçmîn, na sçmnç / sejmç; ziéynajnç; z'éyon; somïn ziognajnç, štruklj žiogon 235 somîn žiegnaje blagoslây 236 somm, y saimi, y s\m\ z'égnaïe z'égon 237 sçmî, u somno z'éynajnç ziéyn 238 somon, somin ziognajnç žiogon 239 somojn ziégnejne z'égon 240 sjmoj, sjmnj, (tudi) sjjom, na sijmj žiegnaje, kamârjeva ziégon 276 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. točke 182 semenj 210 Žegnanje - farni praznik 234 blagoslov 241 SOmoi (trg za živino in različno robo) žiegnaia Žiegon (danes prodira blagoslov, sicer pa se pomensko malo ločita) 242 somïn, u somj z'égnaie z'égon 243 somi žiegnaie žiegon 244 simïn / smïn (prodajanje živine) žiegnaine z'égon 245 somîn, ne somno žicgnaine žicgon 246 somi žiegnaie žiegon 247 simïn; somon žiegnaine žiegon 248 somïn žiegnaine žiegon 249 somon žegnajne blagoslçu, zégon 250 somon žegnaine zégon 251 somon (star. somi) žegnaie z'égon 252 / 'žegnaje, zéynaje / 253 somoi, na soimj žiegnajc žiegon 254 somoi, na soimo žiegnaie. žiegon 255 somoi žiegnaie žiegon 256 SOmï (nekajkrat na leto) žiegnaie žiegon 257 somï z'égnaie z'égon 258 SOmï (nekajkrat na leto; prenesen pomen - nemir) žiegnaine, žiegneine žiegon 259 somï ziégnaiç žiegon 260 SOmï (preneseno tudi za nemir in nered) z'égnaie z'égon 261 SOmî (trgovina na prostem) žiegnaje žiegon 262 somöi; sme: žiegnaie; žiegnaje blaguslöu; žiegon 263 SOmï (nekajkrat na leto) žiegnaie žiegon (tudi jedila v veliki noči) 264 SOmi (prodaja ali nakup živine) žiegnaie žiegon 265 somï, na somï žiegnaie žiegon 266 SOmï (preneseno tudi nemir, nered) žiegnaie žiegon 267 SOmçi (nekajkrat na leto, vsako tretjo soboto za goveda, vsak prvi četrtek za prašiče); somica z'égnaie z'égon 268 semï (dan, ko je naprodaj živina) žiegnaie blagusläu 269 SOmÖn, Séiom (živinski semenj) žiegnaie žiegon, blagoslöu 270 somï: žiegnaie blagoslô:u, žiegon 271 SOmîi, soman (živinski) žignaie žiegon Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj Zegnanje - farni praznik blagoslov N 272 - - - 273 somon, na soimi ziégnaine blaguslöu, žiegon > ' 274 somîi žiegnaje žiegon C 275 - - - 276 sä:J0m (kjer prodajajo) ži:gnaje blagusl'oy 277 sâjom žignaje žigon 278 'se:jom 'žiegnaje, 'žiegnane blagus'lau, 'žiegon 279 sêimon, na sêimnç ziognami, ziognamç žiogon 2^ 280 - - - 281 säiman proščejni / 282 sâiman [vêlka maša] žegin proš'če:n'e** > 283 'se:jnom 'že: gnane 'že:gen 284 sëjem zëgnan'e blägoslof 285 säiem prpščeinie žcgn, blagôslof 286 saj em proščene zçyn 287 sonom zêgnajne / 288 sojom, soimen žcgnajne blagoslöf, žcgn 289 sonom, f sonme žcgnane žcgn s« 290 sone proščene žcgn tv 291 sojom proscene; blagoslov, blâgoslou proščene 292 s one, f sonu žegnane žegon 293 somon, f somnç žegnine zîegn T Iv 294 sonom žegnane žegon 295 sömon žegnaine blagoslçf 296 sçimen žegnaine žegon 297 sêim (tržnice) ziognaie žiogon 298 'se:jm 'žiegnaje 'žiegn 299 - - - 300 sêim, na sejmi žiegnaje, zîegnanska nçdçjla, žiegnanska žiegn 301 sêim žPgnaje zîegn 302 sêim, semîse z'êgnaje z'êgn, zegnâwaie 303 sêj m läpa nedäjle / 304 sêim, na se im i (Besede zegnanje ne poznajo.) žegn 305 sêim, na sêimi ziognaie blagoslov, zîogon 306 sêim, na sêimi žiegnaje žiegn 307 - - - 308 sâim žegnaja, žegon blagoslôu, žegon 309 - - - 278 310 sçm zîgnanje, žognanje blagoslov, zîgon Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj žegnanje - farni praznik blagoslov 311 sem žegnane žegn 312 sem lêpa nedêl'a zçgn 313 sêm žegn žegn 314 'sa:jm / blagos'k):u, blagos'ruo:u; žegn 315 sâim (prodaja, prekupčevanje z živino) lçpa nedièla ziègn 316 s čim lçpa nedêla ziçgn, zêgn 317 sêim; zêynaine; zêyn; sèim (prodajanje živine in zêgnaine blaguslôu, zêgn izdelkov) 318 na sem (na sëm z'çne, T ed.) zêgnaine z'êgn 319 sêim zêgnaie zêgn 320 sêim zègnaiç zîgon 321 sêim lêpa nedêla, žegnane zêgn 322 sëjm (prodajanje) / zêgn 323 sçim lçipa nçd'êla ziegn 324 sêim (a - semenj, b - nered) zêgnaie žegn 325 sêim zêgnaie / 326 siçm sentlênarska nedêla, šentjerneiska nedêla zêgn 327 sçim, sâim žiegnaie, zçignaïe, zâignaïe z'êgn, zçign 328 sêim / siçmi zêgnaje zêgn 329 sêim zçignaiç zçjgn 330 - - - 331 SÎemi (prireditev), semîise (prostor) zçignaie zçign 332 sçjem (na sejmu se kupuje in prodaja različno blago) lçpa nedçla zçgn 333 sêm; sêïe zâignaie zâign 334 sîemen; sîeje zêgnaje blagoslöu, zêgn 335 sêiçm zçignaie zçign, blagoslôu 336 siçjem zçignaie zçign 337 sçïç, na sçïe zçgnaie zçgn 338 SÏçiem (prostor, kjer prodajajo živino) zçignaie, iernëiovo zeign 339 sêiim (Krîzôf, Andrâsuf) zêgnaie, Rûokovo zégnaïe 340 sêjem / zçgn 341 sjêiem zagnane zîgn 342 sîeiem (ni znano) zêgn Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih i?. 182 210 234 točke semenj Žegnanje - farni praznik blagoslov 343 siêiem zçgnaje zÇgç 344 / Antônowa nedêla zçgn 345 säiem 'že:gnaje zêgn 346 sajam / blagoslôf r, 347 sâim (rabi se tudi preneseno) Mixûlewa nedêla; zêgnaje /; žegen 348 sêjm zêgnaje zêgn < 349 - - - -v 350 sêim zêgnaiç zêgn 351 sem (kjer se prodaja živina) zegnçiska nçdêla, prusçïç zçgn 352 sêim lçipa nedîla zîgn N 353 siem, siemi zîgn zîgn 354 s^ên zîgnaie zîgn 355 - - - Ci: 356 sçim / sejem zîgnaje; zîgnaïç zîgn 357 s aim sxât, kîrfaïe zçgn 358 sêiem ziêgnaïe ziegon 359 sçiem ziegnaie ziegn 360 'se:im, 'se:jem s'xa:t 'že:gn 361 - - - 362 jâfmek; säjem zégnaïe, küngoska nedîla zêgn, zîgn 363 sêjem / *jârmçk ülgovo, ülgova nedêla, z'çgn T šntulska nediëla 364 'se:jem (prodaja živine na določenem zbirališču, zbirališče samo) 'ža:gnaje, šež'ni:ca 'zâ:gn 365 'se:j en 'žie:gnaje 'žie:gn 366 sêjen, na sêimç zçgnaïe / 367 pom'la:dnj 'se:jen 'žegnaje 'žegen 368 sêiçn, (na) sêimi zçgnâvaïç zçgçn 369 'se:jen 'ža.gnaje 'ža.gen 370 sêjçn; sèïç; sejçn kjfrfaïç, zçgnaïç; zçgnaïe zçgçn 371 saj en zagnaje zagen 372 sçïçn zçgnaïe zçgçn 373 SÇÏe (živinski semenj) zçgnaïe blagoslôf 374 sçïçn zçgnaïç zçgçn 375 sçiem/-n proscêïe blagoslôf 376 sçïç, na sêïi Zçgnaïç, kîrfaïç (starinsko) [vçcçrnicç (nauk)] 280 377 sejçn, na sçimi zçgnaïç, proscêïç zçgçn [vçcçrnicç] Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj Zegnanje - farni praznik blagoslov 378 'sç:je, s'vknsko 'sç:je 'žc:gnaje 'žc:gen (blagoslov) (vsaka 1. sreda v mesecu, ko se prodajajo prašiči na Ptuju), Kat'remo 'sç:je (sejem na Ptuju na Katarino, kjer se prodaja krama) 379 sêjçn žagnajc žagcn 380 sêje, živinsko seje žagnaje žagen (kjer prodajajo živino) 381 sçjçn zëgnaïç zçgçn 382 sèjçn / sèjçm, na sèimi proscêïç, zçgnaïç; [vecçrnicç] zçgçn svçtçk, svçtki 383 - - 384 - - 385 sêiem (za živat) zêgnaie žcgn 386 seien; zëgnajè, zçgen; zçgçn; sêiem, žcgnaie zegnâvaie blâgoslof 387 - - - 388 sên'ç; prôuskâ; blâguslôf; sêne (prodajajo živino in proščeihe blâgoslof izdelke domače obrti) 389 sênç proščene blâgoslof 390 sone; prpščenc blâgoslof sçnç 391 sëne (kjer prodajajo živino, proščene blâgoslof orodje, obrt. izdelke) 392 söne, f sonu; prûscênç; blagûslof; sçnç, sçni; pruščene žagen sane, nä seni 393 somon, f somnç; pruscen'ä blaguslpf sanä, (na) sani 394 sonom, f sonom (t ed.); prûscênç blagûslof sçnç (n > ï) 395 somon; pruščieje zagen soje 396 sçimen; prûscêïç blagûslof, blagûslof SÇÏÇ, (na) SÇ11 397 'se:n'e, 'bu:ča *fa:rne s've:itek žeg'n'a:van'e (semenj ob praznikih) 398 sehe, na sênç buča blâgoslof 399 SÇn'e (živinsko), drçuno SÇn'e (kramarsko) zçgnan'e blâgoslof 400 sehe, na sênç / / 401 - - - Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj žegnanje - farni praznik blagoslov 402 'sä.'he (prostor, kjer se prodaja, tudi živina) 'ža: gnane b'la:goslof 403 sena proščeha blagoslôf 404 sehe (kjer prodajajo posodo, obleko, živino) buča blagoslôf Podatek je iz gradiva za Kostclski slovar, ki ga hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana. Beseda se tu rabi v pomenu 'praznovanje godu zavetnika cerkve' in je v gradivu ponazorjena s primerom: »Na ja:kol'c je proš'čc:n'c va 'Ba:nôkô.« 3. Razširjenost poimenovanj in njihova motivacija 3.1. Semenj6 Vprašanje št. 182 semenj ima v Vprašalnici za SLA v oklepaju napotek, da je treba besedi določiti pomen - večina zapisovalcev pa je samo zapisala narečno besedo, ne da bi natančneje določila še njen pomen. Iz gradiva je razvidno, da so zapisovalci in informatorji besedo semenj razumeli predvsem v pomenu, ki ga SSKJ ob geslu sejem razlaga kot 'prireditev na določenem mestu in ob določenem 6 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 182, pojasnjuje takole: semènj -mnjà in semenj -mnja [som] m (o ä; à) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj • ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo seje ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala gaje, kaj ji je kupil za semenj sêjem jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem • ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč', ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet; prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike sejmišče -a s (i) kraj, prostor, kjer je, poteka sejem: sejmišče je bilo pred cerkvijo; hodil je po sejmišču in iskal dobro blago / živinsko sejmišče; sejmišče rabljenih avtomobilov; pren., ekspr. literarno sejmišče trg -am (fr) 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljenje stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica; odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg seje začel polniti; na trgu seje zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg revolucije plàc plača m (ä â) nižje pog. 1. prostor, kraj: poznal je plač, kjer raste veliko gob / daj mi malo plača 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago'7, vendar pa nekateri zapisani odgovori dajejo slutiti, daje izpraševalec z narobe zastavljenim vprašanjem morda vplival na informatorja ali pa se v krajevnem govoru ob narečni besedi pod vplivom knjižnega jezika uveljavlja tudi ena od obeh knjižnih različic leksema semenj/ sejem (v nekaterih točkah, ki so po vprašalnici za SLA zapisane večkrat, pa so različni zapisovalci zapisali različne odgovore, npr. za točke 170, 333, 334, 393, 395, 396). Da imata različici sejem in semenj lahko različen pomen, kaže le zapis za točko 230 (smon 'kjer prodajajo živino', séjpm 'prireditev'), a tudi nekateri gorenjski informatorji (Gorica pri Radovljici) so avtorici članka zagotovili, da imata besedi različen pomen: semenj pomeni izključno 'zegnanje (farni praznik)', sejem pa 'prireditev, kjer se trguje'. Ker pa gre etimološko za isti leksem, so vse narečne različice leksema (semenj, sejem, senjam, semi, sem, semel, srni ...) kartogarfirane z istim znakom, le različici senje, seje, ki se tudi oblikoslovno razlikujeta od drugih (sta srednjega, ne moškega spola), sta kartografirani z drugim podznakom. Leksemi sejmišče, trg in plač (iz nem. der Platz 'trg') v narečjih poimenujejo tako 'prireditev' kot 'odprt prostor, kjer se trguje'. Leksemovjarmark, sejmica, markat SSKJ ne navaja. Beseda sejmica je pomanjševalnica, ki ima v podstavi besedo sejem. Jarmark in markat sta leksema, ki imata v podstavi besedo market, ki je v slovenščino prevzeta iz latinščine in pomeni 'trg, nakupovanje'. Prav leksem jarmark (iz nem. Jahrmarkt 'letni sejem') pa morda kaže tudi na zvezo med tržnim sejmom in žegnanjem, ki se v posameznih farah običajno praznuje enkrat letno kot praznik dedikacije ali patrocinija, saj je bilo v preteklosti to predvsem na podeželju najprimernejša priložnost ne le za sodne in upravne zbore, ampak predvsem za trgovsko menjavo in tudi z zabavo povezano druženje ljudi (kar je nenazadnje značilnost tudi sodobnih velikih sejmov, npr. Gorenjskega sejma v Kranju, Šuštarske nedelje na angelsko nedeljo, tj. prvo nedeljo v septembru, v Tržiču na Gorenjskem). Komentarji zapisovalcev v oklepajih opozarjajo na to, da se je na semnjih prodajala (se prodaja) predvsem živina, pa tudi pridelki, orodje, obrtni izdelki in različno kramarsko blago. Komentar ob točki 85 opozarja, daje semenj ne le tržni dan, ampak je z njim povezana tudi veselica s plesom, opozarja pa še na povezavo s cerkvenim praznikom. Tudi komentar ob točkah 178, 182, 184, 189, 198, 204, 206 (vseh sedem točk je na Gorenjskem) in 397 poudarja povezanost (živinskega) semnja s farnim praznikom, čeprav so živinski sejmi posebno v večjih krajih lahko 7 Etimološko tu ne gre za dva različna leksema (Kuret: 1989/11: 569, navaja Šašla: »Po njegovem izvira ime iz semnja, rodbina, ne pa - v nasprotju z mnenjem slavistov - iz sanam, sestanem se. /.../ Šašel domneva tudi neko skupnost med semnjem in srbsko (bolje: južnoslovansko) ,krstno slavo' /.../«), ampak za enega. Snoj 1997: 558 razlaga, da beseda séjem -jma m /.../ tudi semenj /.../ izhaja iz psi. *stntmT> 'zbiranje, shod', to pa iz *stn- 'skupaj' in *(j)e_ti Vzeti'. »Slovenska različica semenj je po premetu nastala iz *senjëm; različica séjem, star. sejem pa /.../ ali pod vplivom refleksov primerov tipa *zaJBirr& ali po disimilaciji n - m > j - m /.../« Glej tudi Bezlaj 1995: 224 in Ramovš 1924: 92. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih tudi večkrat letno (npr. točka 267: somçi - nekajkrat na leto, vsako tretjo soboto za goveda, vsak prvi četrtek za prašiče; točka 378: 'sç:je - s'vi:nsko 'sç:je, vsaka 1. sreda v mesecu, ko se prodajajo prašiči na Ptuju). Nekateri zapisovalci so zapisali tudi besedno zvezo, v katere levem pridevniškem prilastku ob jedrnem leksemu sejem je osebno lastno ime svetnika, na katerega god se prireja semenj (sêiim -Križof, Andrašuf (339), Kafremo 'sç:je (378)). Zanimiv je tudi pomenski prenos s prvotnega pomena leksema sejem oz. semenj na pomen 'nemir, nered', na kar so opozorili nekateri zapisovalci (npr. točke 258, 260, 266, 324). V etnološki literaturi (npr. Vilfan 1945) je mogoče najti podatke o tem, da so bila žegnanja in z njimi združeno trgovanje in plesi s točenjem alkohola tudi povod različnih nemirov in je bila zato naloga deželske gosposke ob letnih sejmih v mestih zagotoviti praznični oz. tržni mir, tj. strožjo kazenskopravno zaščito življenja udeležencev in z njim povezano varovanje in straženje. Semenj ima v slovenskih narečjih torej vsaj tri pomene: 1. sejem, živinski sejem (oba lahko vezana na žegnanje), 2. odprt prostor za trgovanje in 3. nemir. Za pojem semenj kot 'prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago' je v osrednjeslovenskih narečjih najpogostejši leksem semenj oz. njegove različice ter izpeljanke in besedne zveze s tem leksemom v besedotvorni podstavi ali jedru. V severnih, predvsem koroških narečjih je običajen leksem jarmark, na zahodu (Rezija, Ter) iz romanskih jezikov prevzeti leksem markat, ki je v slovenščino prevzeta preko sodobnih evropskih jezikov (npr. nem. der Markt, ital. mercato) iz latinščine, kjer pomeni 'trg, nakupovanje' in v večini severnoprimorskih govorov slovanski leksem trg. Redko se ob slovenskem leksemu rabi še kak prevzeti izraz, npr. plač (točka 101) (iz nem. der Platz 'trg'), fjera (točka 78) (iz ital. fiera 'sejem'), buča (iz madž. bucsu 'žegnanje, proščenje') za praznični semenj v prekmurskem narečju (točka 397). 3.2. Žegnanje (farni praznik)8 Za pojem žegnanje so v slovenskih narečjih v rabi različni izrazi - o velikem 8 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 210, pojasnjuje takole: žegnanje -a s (é) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo žegnanje / iti na žegnanje žegnanjski -a -o prid. (é) nanašajoč se na žegnanje: žegnanjske jedi / žegnanjski semenj * rel. Žegnanjska nedelja tretja nedelja v oktobru, na katero se praznuje spomin na posvetitev cerkva; nedelja, ko se slovesno praznuje god zavetnika cerkve nedelja -e ž (é) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja /.../• nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje', šagra -e ž (â) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra • nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico shôd shôda in shôda m (o o, ô) 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod fešta -e ž (ê) nar. zahodno praznik: na fešto je trgovina zaprta; praznovanje: udeležiti se fešte Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih svétek -tka m (é) 1. star. praznik: nedelje in svetke preživlja doma; vsaj ob svetkih jim kruha ni manjkalo / ljudski svetek počaščenje -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika (počastiti -im dov., počastil (T i) 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo) opasilo -a s (i) nar. zahodno zegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo • nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas patrocinij -a m (i) rel. zegnanje, proščenje: obhajati patrocinij //posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina proščenje -a s (é) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje prošnji -a -e prid. (6) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih * rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom', prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve maša -e ž (â) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo Opravil Župnik /.../• pog. dati Za maŠO dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu', nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren', nar. Velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren', nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra', ekspr. Šiba nOVO maŠO poje s strogo vzgojo se veliko doseže', mala maša za Suknjo Vpraša s septembrom se začenja hladno vreme 9 Vilfan 1945: 23. 10 Kuret 1989/11 izraz šagra omenja na str. 151 : »V Vipavi je šagra na nedeljo po vnebohodu; ker so ta čas zrele češnje, pravijo prazniku tudi ,praznik češenj'. Ljudje kaj boljšega prigriznejo: klobase, pršut, štruklje; vina je na pretek.« in ga na str. 569 pojasnjuje takole: »Pač po it. iz lat. sacer, ž. sacra (dominica?) = svet, sveta (nedelja?).« 11 Snoj 1997: 623. bogastvu tega izrazja priča skoraj 40 različnih leksemov (enobesednih in izpeljank iz njih ter besednih zvez), ki jih je mogoče razvrstiti v več pomenskih sklopov: - praznik v najširšem pomenu (do leta 1642 je bilo zegnanje kot obletnica posvečenja cerkva uvrščeno med zapovedane praznike, verniki pa se tovrstnim praznovanjem niso odrekli niti po preložitvi Jožefa II. vseh dedikacij na skupen dan meseca oktobra in so začeli slovesneje obhajati patrocinije,9 a tudi praznovanja dedikacij e svoje farne cerkve niso vedno opustili, iz različnih etnoloških raziskav pa je mogoče ugotoviti, da zegnanje med verniki še vedno pomeni enega največjih domačih praznikov): praznik, domači praznik, naš praznik, ta izvoljeni praznik in fešta (iz ital. festa 'praznik, slavnost, god'); -praznik blagoslova/posvetitve farne cerkve (dedikacije): žegen, svetižegen, zegnanje, žegnavanje (vse z izposojenko žegen iz nem. der Segen 'blagoslov' v podstavi) in kirfet, kirfaje (iz nem. Kirchtag 'dan cerkve' oz. bavarsko-avstrijskega Kirchweihe 'praznik posvečenja cerkve') ter buča (izposojenka iz madž. bucsu 'zegnanje, proščenje') in šagra10 z različicama segra, sera (iz ital. sagra 'obletnica posvetitve cerkve'); - god svetnika, kije farni zavetnik (patrocinij): svetek, farni svetek in svetki, ki imajo v besedotvorni podstavi izraz svet 'posvečen, svetniški', psi. *svçtb 'svet',11 ter posamostalj eni pridevnik iz svetniškega imena (npr. Jernejevo, Rokovo), svetniško ime (npr. sveti Terezij, Šežnica ...) in občno imepatroncil, prevzeto iz latinščine; Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih -nedelja, ko se praznuje žegnanje (navadno je to prva nedelj a po godu določenega svetnika oz. temu dnevu najbližja nedelja - patrocinij ali prva nedelja po datumu posvetitve farne cerkve - dedikacija): žegnanj ska nedelja, posamostaljeni pridevnik žegnanjska, pridevnik iz svetniškega imena + nedelja, lepa nedelja, široka nedelja (pridevnik širok morda spominja na bogate pojedine, ki so običajne ob žegnanjih);12 - cerkveno obredje, povezano z žegnanj em: velika maša (prim. Benedik 1992), počeščenje (izpeljanka iz glagola počastiti, v katere korenu je psi. *čbstt 'spoštovanje, čaščenje'13), proščenje (izpeljanka iz prositi), proška (prav tako izpeljanka iz prositi; besedo proška 'procesija' (pkm.) navaja tudi Bezlaj 1995:127, Novak 1985: 87 pa besedo prouška 'proščenje'), andoxt;14 - običaji v zvezi z žegnanj em (ob žegnanju so ponekod farno cerkev, nekatere osebe ali predmete opasali s svečami ali konopom, kar naj bi imelo magičen pomen ali pa naj bi šlo za ukrep povsem svetnega značaja za zagotovitev nemotenega poteka slavnosti):15 opasilo; - bogata pojedina oz. tipična obredna jed, s katero se postreže ob farnem prazniku16 - na to opozarjajo leksemi bob (vrsta okroglega peciva, podobnega krofom,17 psi. bobt 'vrsta sočivja' oz. 'vsaka okrogla majhna stvar'),18 štruklji19 in 12 Möderndorferl946: 52-56 piše o bogatih pojedinah, značilnih za žegnanja ponekod na Slovenskem. »Kosilo na žegen je tako izdamo in mnogovrstno, da prekaša še poročne gostije, jedi na božič, veliko noč in druge praznike se niti od daleč ne dajo primerjati z njimi.« (str. 52). 13 Snoj 1997: 67. 14 Izraz andoht je prevzet iz/prek nemščine, kjer die Andacht pomeni 'pobožnost kot opravilo'. Vilfan 1945: 20, navaja iz članka Nekdanji velesejmi na Blokah (Ponedeljsko Jutro, 7. 6. 1943) neko poročilo iz leta 1821 o žegnanjskem semnju med drugim naslednje: »Pa jutro, ki je nedela, ne smej nobeden prodajati ne sjutraj, kadar bo masha in Pridiga, ne ob desetih med Andohtjo, ne popoldne per kershanskim navuku; kdor bo takrat kaj prodajal, bo na shivotu shtrafan.« 15Kuret 1989/11: 152. 16 Möderndorfer 1946: 43-56 in Kuret 1989/11: 150-152 in 157-158 pišeta o žegnanjskih pojedinah in obrednih jedeh ob žegnanju. 17 SSKJ besedo bob pojasnjuje tudi takole: bob bôba m (o ô) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom /.../ 18 Snoj 1997: 38. 19 Möderndorfer 1946: 45, piše: »V ljubljanski okolici in na Dolenjskem rečejo, kadar gredo v kraj, kjer je tega dne semula, da gredo: /.../ v Ribnico na štruklje, /.../. Po brkinskih vaseh, po vaseh košanske in vremske župnije so shodi /.../. Ko gredo na shod, pravijo, da gredo na štruklje. /.../« Kuret 1989/11: 150-151 o štrukljih v zvezi z žegnanjem piše: »Po štrukljih kot ,obredni' žegnanjski jédi se imenuje žegnanje v Lancovem pri Radovljici ,štrukljeva nedelja' in v Žireh ,štrukljevec'. /.../ Tudi v stari Ljubljani in v njeni okolici so žegnanje praznovali kar se da slovesno. /.../ ,Na tisoče ljudij obiskovalo je ves dan sv. Petra cerkev, po opravilu v cerkvi pa so se polnile gostilne, kjer so se poleg dobre kapljice dobivali ta dan običajni štruklji.' /.../ Tudi na Notranjskem so bili ponekod štruklji žegnanjska praznična jed. Po njih seje žegnanje tudi v Idriji imenovalo , štruklje vec'.« Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Snoj 1997: 648-649. štrukljevec (zadnji dve besedi imata v podstavi iz narečne avstrijske nemščine prevzeto besedo štrukelj 'zavitek');20 - zbiranje, shajanje ljudi ob farnem prazniku in tudi sicer v romarskih cerkvah: shod (s skladenjsko podstavo hoditi/priti skupaj), cerkveni shod; - dan, ko se prodaja in kupuje raznovrstno blago (ti leksemi seveda potrjujejo, daje bilo zegnanje zaradi zbiranja ljudi iz vse fare in okolice, v romarskih cerkvah tudi od drugod, priložnost tudi za trgovanje): semenj oz. sejem, pridevnik (kapeliški, veliki, mali) + semenj, fiera (iz ital. fiera 'sejem'). Najbolj je razširjen leksem zegnanje, ki je v rabi skoraj v vsem slovenskem jezikovnem prostoru; leksem žegen je v tem pomenu znan predvsem v koroškem ziljskem narečju (točke 1-7, 9), izjemoma tudi še kje drugje (točke 42, 43, 51, 187, 308, 313, 353, 386), ostale izpeljanke in besedne zveze s tem leksemom v jedru so redkejše: sveti žegen (točka 111), požegnanje (točka 102), žegnavanje (točki 368, 386), žegnanjska, kije posamostalj eni pridevnik iz besedne zveze žegnanjska nedelja (300). Leksema kir f et in kirfaje sta zelo redka in znana le ponekod na Štajerskem (točke 50, 52, 55 - kir f et in 55, 357, 370, 376 - kirfaje). Leksem buča pa je znan na Goričkem in v Porabju (točki 398, 404). Leksem semenj v pomenu 'farni praznik' je znan v severozahodnem delu slovenskega jezikovnega prostora - predvsem v gorenjskem narečju, v večini govorov koroškega rožanskega narečja ter na zahodu v nekaterih govorih primorske narečne skupine. Besedna zveza pridevnika in leksema semenj je zapisana redkeje (npr. točka 202 kapeliški semenj, točka 213 ta glavni semenj 'dedikacija' in ta mali semenj/ ta malo opravilo 'patrocinij'). Mnogo redkejši je leksem - različica sejem (točke 26, 53, 66, 69, 70, 168, 180, 182, 183) in leksem semanja (točka 218), ki pa je posamostalj eni pridevnik s skladenjsko podstavo semanja nedelja. Besedne zveze z leksemom nedelja v jedru so običajne predvsem v nekaterih govorih koroških severnopohorsko-remšniškega in mežiškega narečja ter v nekaterih štajerskih govorih (najpogostejši tak izraz je lepa nedelja), drugje so zelo redke (npr. točka 172: široka nedelja). V besedni zvezi z leksemom nedelja v jedru je v podstavi prilastka navadno ime svetnika, katerega god se praznuje, oz. kraja, kjer je zegnanje (npr. točke 326 šentlenartska, šentjernejska nedelja, 344 antonova nedelja, 347 mihuleva nedelja, 363 ulgova nedelja ter 362 kungoška nedelja). Na zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora je za zegnanje mogoče slišati tudi izraz praznik (točki 86, 137) in besedne zveze s tem leksemom v jedru, npr. domači praznik (točka 72), naš praznik (točka 97), izvoljeni praznik (točka 108). Zelo redek je tudi leksem svetek oz. svetki, ki sta ob proščenju in žegnanju znana le za točko 382, ter farni svetek v točki 397. Leksemi šagra, segra, sera, fiera, fešta so v rabi na zahodu - na stiku med slovenskim in romanskim jezikovnim prostorom; šagra v Vipavski dolini, na Krasu in redkeje na Obali, sera in segra v Reziji in v Teru. Zelo redka sta leksema fiera (točki 121, 122) in fešta (točka 57). Leksem proščenje je v rabi predvsem v Beli krajini in Prekmurju ter izjemoma v Prlekiji (točke 375, 377, 382) in v Mostecu pri Brežicah (točka 351), leksem Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih proška21 je zapisan za točko 388, leksempočeščenje za točko 85 Kozana v Brdih, velika maša za točko 282 v Kostelu, leksem andohtpa za točko 69 Kred pri Kobaridu. Leksem opasilo je znan predvsem v jugozahodnih slovenskih narečjih, tj. v slovenski Istri in delu Notranjske, od tod proti severu, tj. v Brkinih, na Krasu, v Brdih, na Banjšicah sledita leksema shod oz. cerkveni shod, shod tudi v točki 54 Lovrenc na Pohorju. Le posamično se pojavljajo leksemi bob (točka 176, 224), štruklji (točka 234) in štrukljevec (točka 169). Tudi poimenovanje farnega praznika (patrocinija) po svetniku, ki je farni patron, ni redko. Izpričana so taka poimenovanja za točke 56 (šent iûri, sentpîrii), 67 (ime svetnika), 83(svet Terezij), 113 (svîodya Mortîna), 338 (iernëiovo), 339 (Rüökovo) in 363 (ülgovo, ülgova nedêla, sntülska nediela), 364 (šež!ni:ca - v Zgornji Velki je cerkev Marije Snežne). Za točko 144 Matenja vas je izpričano iz latinščine prevzeto poimenovanje praznika farnega patrona (= patrocinija), in sicerpatrancîl. Leksema z nerazjasnjeno motivacijo sta: kamarjeva22 (točka 240), mâinc (točka 94). 3.3. Blagoslov23 Vprašanje št. 234 blagoslov je drugače kot vprašanji za semenj in žegnanje 21 Novak: 1985: 87, piše prouška -ez 'proščenje'. 22 Kuret 1989/11: 150: »Slavno je bilo svoje dni v Ljubljani žegnanje v Šiški na Jernejevo, ,komarjevo nedeljo'.« Motivacija imena iz besede komarje verjetna, ker so tudi za sosednje fare oz. cerkve znana tovrstna (nekoliko šaljiva) poimenovanja: Koseze - mušja, Dravlje - žabja, Dolnice - bokova 'kozlova' nedelja (ustni podatek etnologinje Helene Ložar-Podlogar). 23 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 234, pojasnjuje takole: blagoslov -ôva m (o ô) 1. rcl. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev, v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu I blagoslov oljk blagoslovitev 2. vzncs. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar) • vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron, privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Zihcrl) * etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom žegen -gna m (é) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil I dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje • pog. poročila sta se brez žegna civilno 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen večernica -e ž (é) 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih (farni praznik), ki sta v Vprašalnici za SLA uvrščeni v poglavje Vas, uvrščeno v -$ poglavje Prazniki, in sicer med vprašanja za verne duše (2. nov.), advent, šmarnice, "7 mašo, pridigo in procesijo, romarja (božjepotnika), božjo pot, božji grob, cvetno ^ nedeljo. Ker izpraševalec - zapisovalec krajevnega govora ne sme (ne bi smel) z. vprašati informatorj a - narečnega govorca neposredno za »prevod knjižne besede v narečje«, ampak se mora potruditi z opisom pojma, je pri nekaterih vprašanjih mogoče * dobiti različne odgovore. Tako lahko pri vprašanju št. 234 dobi narečno besedo za 'prošnjo za božjo naklonjenost' ali 'krščanski obred z znamenjem križa/posvetitev/ ^ blagoslovitev' ali ožje za 'blagoslov velikonočnih jedil ali cvetnonedeljskega zelenja' ^ ali za 'popoldansko cerkveno opravilo/večernice'. Glede na uvrstitev vprašanja v ^ Vprašalnici za SLA med krščanske religiozne termine, povezane s cerkvenim obredjem, je mogoče sklepati, da se vprašuje predvsem po izrazu za krščanski obred u z znamenjem križa, vendar so ga nekateri zapisovalci (ali njihovi informatorji) očitno razumeli tudi drugače. ^ V gradivu za SLA zapisane narečne lekseme za pojem blagoslov lahko torej glede na besedotvorno podstavo razdelimo v nekaj skupin: 1. žegen (sveti žegen, zegnanje, žegnavanje, žegnati), ki j e razširj en v večj em delu slovenskega j ezikovnega ^ prostora, ima pa v slovenskem jeziku ob tem lahko tudi še druge pomene, npr. > 'zegnanje (farni praznik)', 'pokopališče', 'blagoslovljena velikonočna jedila' ali O 'cvetnonedeljsko zelenje'; 2. blagoslov2*, kije najpogostejši v prekmurskem narečju, , ,\ kot dvojnica ali pa že kot edini leksem pa se pod vplivom knjižnega jezika pojavlja rtJ posamično v večini narečij znotraj meja Slovenije; 3. na skrajnem zahodu, v Reziji q in Teru, je v rabi leksem benedicijon (bedencijon, benedicijum, benedei),25 prevzet ^ iz latinščine.26 _ 4. Konec Zegnanje kot farni in tudi pomemben domači/hišni praznik, ki ima svoj izvor predvsem v praznovanju obletnice posvetitve farne cerkve, je v zavesti govorcev slovenskih narečij močno povezano z žegnom - blagoslovom kot cerkvenim/verskim obredom na eni strani in žegnanjskim semnjem, torej trgovanjem (predvsem z živino), na drugi - kar je mogoče opaziti tudi v izrazju za te pojme v slovenskih narečjih. Zanimiva se zdi primerjava med razširjenostjo posameznih leksemov v narečjih in besedami, ki so se uveljavile kot knjižne, torej vseslovenske. Ugotovljeno Snoj 1997: 35, pojasnjuje, da gre za staro izposojenko iz stcsl, kjer je prevod iz lat. fdobro govoriti'. Vilfan 1945: 18: »Kakor so v Komendi razvrščena žegnanja, so bile morebiti z njimi združene lepe nedelje. Drugod pa predvidevajo matrikule posebne ,benedictiones campi'.« V nekaterih koroških govorih (točki 4, 6) je za pomen 'večernice' zapisan leksem bešper (morda iz nem. Abendstern 'večernica'). Za pomen 'blagoslov kot popoldansko cerkveno opravilo' je v nekaterih govorih primorske narečne skupine znan tudi izraz maša (točka 117) ali molitva (točki 88, 100), za nekaj točk prleškega narečja (točke 376, 377, 378, 382) pa je naveden leksem večernice. Ti leksemi niso kartografirani. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih je, da so v knjižnem jeziku uveljavljeni večinoma leksemi, ki so kot najbolj razširjeni oz. pogosti izpričani tudi v gradivu, zbranem za vprašanji št. 182 in 210 Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas. Za pojem semenj 'prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago', je najpogostejši leksem semenj oz. sejem in druge narečne različice tega leksema, ostali leksemi so manj razširjeni. Med zapisanimi izrazi Tažegnanje so v SSKJ kot knjižni oz. socialnozvrstno nezaznamovani označeni žegnanje (ki v pomenskem razdelku kaže le na praznovanje patrocinija, ne tudi dedikacije) - ta leksem je tudi v narečjih najbolj razširjen - in proščenje (z enakim pomenom), ki pa je mnogo manj razširjen ter patrocinij (s pomenom žegnanje, proščenje, posvečenost cerkve kakemu svetniku) z označevalnikom religiozno, ki je v narečnem gradivu zapisan le enkrat, je pa uveljavljen termin v cerkvenopravni literaturi. Kot narečni so v SSKJ označeni izrazi (s pomenom žegnanje, proščenje): šagra (nar. zahodno), shod (nar.),Ješta (nar. zahodno), opasilo (nar. zahodno), žegen (nar. koroško) in cerkvanje (nar.), ki ga v gradivu za SLA ni. Označevalnik starinsko ima beseda svetek. Za pojem blagoslov (vprašanje št. 234) 'prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo' sta v SSKJ zapisana izraza blagoslov z označevalnikom religiozno in žegen z označevalnikom pogovorno, čeprav je izraz žegen v slovenskih narečjih mnogo bolj razširjen kot blagoslov. V knjižnem jeziku je bila pri normiranju knjižne besede za blagoslov dana prednost izrazu slovenskega/slovanskega izvora pred prevzetim iz nemščine, pri leksemu žegnanje pa so pri normiranju veljali drugačni kriteriji (razširjenost leksema). Literatura in viri Arhiv = Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas, vprašanja št. 182, 210 in 234. Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana. Benedik 1992 = Francka BENEDIK, Veliki Šmaren. Traditiones 21, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 1992, str. 233-240. Benedik 1999 = Francka BENEDIK, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas. Ljubljana, ZRC SAZU, 1999. Bezlaj 1977-1995 = France BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III. Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovenski jezik (ZRC SAZU), 1977-1995. Kuret 1989/11 = Niko KURET, Praznično leto Slovencev, 2. knjiga. Ljubljana, Družina, 1989 (2. knjiga, str. 143-167). Möderndorfer 1946 = Vinko MÖDERNDORFER, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, 5. knjiga. Celje, Družba sv. Mohorja, 1946, št. 19, str. 43-56. Novak 1985 = Franc NOVAK, Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota, Pomurska založba, 1985. Pleteršnik 1894-1895 = Maks PLETERŠNIK, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana, Knezoškofijstvo, 1894-1895. Ramovš 1924 = Fran RAMOVŠ, Historična gramatika slovenskega jezika II, Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Konzonantizem. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1924. rf SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, (ZRC) SAZU, Inštitut za ^ slovenski jezik Frana Ramovša, DZS, 1970-1991. ^ Smole 1988 = Vera SMOLE, Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro. Traditiones ~ 17, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 1988, str. 327-335. predlogi karte za SLA iz dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana O Ramovša ZRC SAZU izdelana poskusna digitalizirana karta za SLA (prazna karta z ^ vpisanimi številkami točk - krajev za SLA in njihovimi koordinatami), njena avtorja & sta Zoran Stančič in Tomaž Podobnikar; q - Dialektološka sekcija že ima izdelanih nekaj osnovnih znakov za kartiranje ^ fonetičnih kart (pripravilo jih je podjetje Syncomp v sodelovanju s Karmen Kenda- ^ Jež); ti znaki so uporabljeni tudi pri kartografiranju tu objavljenih leksičnih kart; ^ - ker v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU še nimamo dovolj zmogljive strojne računalniške opreme, niti kakega programskega orodja za kartografiranje, pa tudi računalniško urejeno podatkovno bazo narečnega gradiva smo šele začeli snovati, mi je pri kartografiranju gradiva za ta članek priskočil na pomoč mož, Peter Škofic, kije napisal (poskusni) računalniški program, ki ob ustrezno pripravljeni podatkovni bazi v Wordovi datoteki omogoča dokaj enostavno kartografiranje - tj. vnos znakov v pripravljeno karto SLA in oblikovanje legende. Izkazalo seje, da so ta programska orodja sicer primerna za sodobno izdelovanje kart za SLA, saj tako delo omogoča tudi različne delne prikaze kartografiranega gradiva ter različne analize, a jih bo vsekakor potrebno še izpopolniti ali jih nadomestiti z drugimi, ki bodo omogočala lažje in natančnejše izpisovanje gradiva in oblikovanje podatkovne baze, kartografiranje (npr. prikazovanje več leksemov -znakov za eno točko in njihova natančnejša razporeditev, prekrivanje/neprekrivanje znakov zaradi gostote mreže krajev v SLA, oblikovanje izoglosnih in napisnih kart idr.) in analizo narečnega gradiva ter nenazadnje omogočala sodelovanje tudi z drugimi uporabniki geografskih informacijskih sistemov. 291 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Words for semenj 'fair5, žegnanje 'parochial feast on saints day' and blagoslov 'blessing5 in the SLA Summary By employing the methods of linguistic geography the article presents the corpus material gathered according to the Questionnaire for the Slovenian Linguistic Atlas (Slovenski lingvistični atlas) for the notions of semenj fair* (SLA 182), žegnanje 'saint's day' - a parochial feast (SLA 210) and blagoslov 'blessing' (SLA 234). These notions and the lexemes used to express them are tightly interwoven in Slovenian dialects and for that reason they are presented in a table which enables a direct comparison. With the use of etymological literature and (partially) etymology itself the motivation for the formation of these lexemes is shown as well. The research has shown which are the most frequently used lexemes for individual notions and where they occur. For the notion semenj the lexemes semenj and sejem, together with their derivatives and collocations (the lexeme occurs either as a word formational component or as the core part of a phrase) are the most frequent in central Slovenian dialects. In northern, especially in Koroško dialects the lexeme jarmark is commonly used, in western dialects (the Resia and the Torre valleys) the lexeme markat, borrowed from the Romance languages, and in the majority of northern Primorsko speeches the Slovenian/Slavic lexeme trg appears. Only rarely a loanword is used besides the Slovenian lexeme, e.g. plac, fjera, buča. The most widely spread lexeme for the notion blagoslov is žegen, the lexeme blagoslov appears especially in Prekmurje dialect, but under the influence of the standard language it appears either as a doublet or as the only lexeme for this notion in the majority of dialects within the Slovenian borders. In the westernmost part, i.e. in the Resia and the Torre valleys, the lexeme benedikcjon and its variants are used. In Slovenian dialects different expressions are used for the notion žegnanje. The most frequent are: žegnanje, which is used in almost all parts of Slovenia and has become a standard-language word despite its foreign root; semenj is most frequently used in Gorenjsko; in dialects having contact with a foreign language some loanwords occur (e.g. the lexemes šagra, fešta, fjera, kirfet, kirfaje, buča); besides the previously mentioned romance borrowings the lexemes shod and opasilo occur frequently in Primorsko dialects; in Prekmurje and Bela Krajina the lexeme proščenje is used. Other lexemes appear only rarely and can be found in different areas where Slovenian is spoken. SLA 182: semenj 0*4 o^©388 9^ 432 387 13 14 □j i ! □ □ 6Q7 10 □ 1 12 □ □ 17 □ « 21 3 □ 27 25 " □16 n 39 «—t 37 •* _\ r-ffi; O O t r i •s □ 19 J3 □zr 58 □29 31 •20! 30 iß 30^ ^367 \ ©3^: • 369 •370 • ^39^ o • o ©373 --,.m^+ mms- 0%3 037f 37f 379S 1 It !62 #74<^ •72 <^283 <^„fe ^<3>106 •,0%#13o*31 **** ^fl^b _ »203/ %$jzk. f Ht I V-3 17 193 14^08 ►211 >èi© 121 ?! •66 •183 m ^94 ^ ^ ^68 •79 »77 •215 ^§'223 111 • •313 • 01 * ^•'Sfifo • ' • *%317 me »336 8*% »354 »335 325 O O 3370 338 Ï4 ►224 !7 •214 [229 19 ms ^•11. \ «T •! •MTI j^Wy^''""' •72 *173 •éo •40 #H ►261 Cgf>2 1300 IbaB •7C 107 • lO^3^133 • •M2 I^V '•12 •13 •as ^•36 Se •342 >34i 305 O >340V f mz ^ 344 •345 LEGENDA •3fö 34/ ► 346; *: * 288 SK26O ^^^■■: 272 •27r 349 J ^5 275 »271 O □ ►279 •2: 122 •'•^•i7 * '^^^ 113 '•lZ^ •2512^2: H57 ■1 \ semenj/sejem pridevnik + semenj/sejem senje sejmica sejmišče jarmark Jpridevnik+jannark markat plač fjera buča nerelevanten odgovor (zevanje) m 0^2 189 % o SLA 210: žegnanje (farni praznik) 406 405 33 22 3^ 38 \ 32 »13 14 .360 33a4 Q|5 asa? 1 39 110 *12 »17 »21 23 ne QI95 18 A 20 □ 19 □ 24 V7 2P27 □ 28 □29 30 □ 37 LU 39 _L- O0 44r046 □Pia i 90 GENS CE £2 661 E3S3 ô □ 365 O399 402 Cjf40l KZ 388 170 ZS-389 „ □ 367 fes razi Z3 31 a 309 □20. 64 •65 •204 j no ,71 f#75Ä76 _ • mm 1211 8 (8 •21H J62 4P180 □ •183 •i i80sr ►18 85 H ^6 A ^168 ^ 16^ □214 022 LJ 223 Q 321 HT. 0316 î 315 \ □31O320 27 Q48 □ 358 □3Š| 356 O369 30370 t-^2 %2S^jQ ^373 ,□ 3740^5^ \ 037^S M6 □ ^a^3 Ç)oo2 353..356 □ 336 Q323 TZL354 Ô3^ % ^335 paro« J220 □324 34 _0 329 1 339 •CSK 9 079 Q77 □ Q 028229^, #170 Q172 (373 Q^O □231 Ol9 Sä"Q251 Q224 /□225 29GW C Q303 □302 340X 341 D343 1 ^8 žegen pridevnik + žegen □ Ö39 □ Q263 *240 □241 C]255 32 *3f □ □5 Ose □276 347 346» žegnanje požegnanje žegnavanje i .106 i? m f\. 011 107 <5«t3 A110^3O33 012 ^ ^^136 >6 ❖140 a4Ö232£3233 ö4 OS? |rÖ260 ^143 A4 ▲146 @ C336 ]235 ■=0 □244 r~>MA CU247 □1248 □ i □27^- 275 272 □271 2 ▼ pridevnik + semenj © sem anj a semanja nedelja Q žegnanjska nedelja Q široka nedelja Q lepa nedelja ime + nedelja es proščenje ▲▲148 O^H^ A147 ^150 \ A151 ^155 □279 30 □293 Q □^ □ 29TJ □c* 8 m ^)2:0»X <»> a 122 €te512^i2^ 154* ^157 284 E3 1. 7 p* j 2e ofc © X Z329> S2 proška O opasiio / bob @ štruklji 0 štrukljevec ^ Sagra v segra sera *■ fešta fjera ® kirfaje 21 kirfet \ buča svetniško ime O praznik V pridevnik + praznik ^ svetek Q pridevnik + svetek A shod A cerkveni shod ^ počeščenje - ostalo ZS290 š SLA 234: blagoslov 405 9 039Z>5 » 3 33 »34 • '342 340\ 343 »344 ]#3D40^ #05' #171 #70 #72 ^(P263 •ß40 #254 •î2#!2S H73 #£30 107 241 O ►s <>276 >130 .#31 #40 •wWwäo* ►242 #2 ►256 257 3fP 16 OU #iy#3<>133 # • #142 f" V "O"* - Ä43 /^44 #13 #35 0% ^*136 ^ #1, > #50 \ < fe#l16#i7 #151 #55 #-119 120 v io3 23 ^ m 1 1 v #236 235 #oop ♦5 260 i SÈÈt #2 #247 #248 JP 275 O 272 #271 #279 )3 157 122 #25^#l27 I 38#381 o LEGENDA v37 blagoslov žegen sveti žegen zegnanje žegnavanje žegnati benedieijon bedencijon bimdicijum benedet