MARIBORSKI m# Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava* Maribor, Ooapoaka ol.1t / Talofoa uradntStvo 344% upravo 2458 Ishaja rasen, nedeljo In1 praznikov vaafc dan ob'IS. uri / Velja maaeino prejeman V upravi aH po poiti.10 Din, dostavljen na dom,12 Din / Oglasi po cenik« / Oglase aprojeam tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani > Pottnl tokovni račun «. 11.409 JUTRA 99 Podonavje In vzhodna Evropa DOZOREVANJE REŠITVE VELIKEGA PROBLEMA, to seda°leS ,problema razorožitve zanima boli J V Zenevi zbrarlo diplomacijo naj-2no s 1 e d u j a ter v z h o d n a Evropa, n a v a iJe v osprediu takozvdno po doza t S vprašanje. Neposredni povod odnn° S° dale vse zainteresirane države, in p/ skui3ide: mala antanta, Avstrija Uiart; ,atska ter naP°sled še Italija. Že "ia darSi1 ZUimnji minister Koloman Ka-liedaif anya se je o priliki svojega razi "68a,uradnesa obiska v Parizu strom aD s trancoskim zunanjim ttiihi-niinisfrciT a U 1 0 ™ - B o n c o u r j e m ter jem Predsednikom Daladier- cebi ? tei zadevi’ Avstrijski zvezni katl-tekli dr- D ° 111u s s io ie pa sprožil pre-teden v Ženevi, istočasno je razteg,/5 SV0]e strani o Podonavju kon-v s *Ca ^nanjih Ministrov male antatite Si,1 n a J'*’ Itali]a pa ie po baronu A1 o i-v m Suvichu predložila v soboto in vfVi Vsem zainteresiranim državam svn’ -sda.m spomenico, v kateri je dala PrUtr in'je'at'v°’ gledano Z italijanskega realiza”5 83 sta,išča- v njej predlaga ropskeCl!0 sklepov svoječasiie srednjeev-si, ki se g0spoda'rske konference v Stre-eni sistem^10 Pretezn0 na pfeferen- 3 spomenica Italije je bila izdana oči-Siale !!lllei?0m’ da bi paralizirala delo lir m m an‘1e in spravila vso stvar na iitve« d V? do take gospodarske »ure-3rednncf° ,!lav'ia’ ki bi daiala koristi in • skoraj samo Madžarski in ►Pen- r H ter po niima Italiji sami. nehii ano<< Podonavje naj bi se J10 jugoslovanskih pristanišč ter trsi i ° Ves promet v italijanski luki ^ , ln Reko. Da mala antanta solucije razu mkbli sprejela, je menda vsakomur f'T mliivo, a nasprotuje ji odločno tudi prianc;‘ja» ki ie jasno izjavila, da je flaerf modificirati T a r d i e u j e v te. J ,Sam° v smislu načrta male antanta ®^kfenost in dvoličnost, ki jo je Ita-ma ,.°kazala zlasti pri reševanju proble-Svojp z°rožitve, ko izjavlja na etil strani krito ^0gtasje s Parizom, na drugi pa od-Dol0»,f? d P1r a Berlin, Je francosko raz-ohiad„njfe za sodelovanje z Italijo močno Ča k 3‘ Fratlcija se v celoti zopet obra-simjp ,ali. antanti tudi v podrobnostih in cer' . bjo vred velike načrte, ki so si- goden- £!a!i že prek so pa bdi vsaj od-safrl '• Ti načrti posegajo ttiočno tudi v VsPr°blPm Podonavja. ^akC n.arnred kaže, da se pripravlja za dl 5 brihier ureditev tega vprašanja tu-SeveuZ ^vslrifo in Madžarske ter s tem a tudi brez Italije. Načrt je pa celo dalekosežnejši ter sloni na politi- čni bazi, ki naj se ustvari še letos. Konference male antante so posebno značilne zlasti po tem, da povedo njihovi uradni komunikeji malo ali celo zelo malo, tem več pa povedo dogodki, ki jim sledijo. Tako, se zdi, bodo tudi sedaj povedali šele dogodki prihodnjih dni in tednov, kaj se je zasnovalo v Sinaji. Že danes je pa vidno, da se pripravlja nekak šna končna izpopolnitev francoskega pa su držav v srednji in vzhodni Evropi. Klic od Baltiškega do Sredozemskega morja, ki je bil tako glasen po konferenci v Beogradu in Pragi, se oglaša sedaj po konferenci v Sinaji še močneje. Razna potovanja in konferiranja so s tem v tes ni zvezi. Konkretno gre za to, da se po vežeta mala antanta iti Poljska s tesnejšimi vezmi, priključita pa naj se tudi Bol garlja in Turčija! Bolgarija naj bi sploh postala članica male antante, ki bi tako štela štiri države, tri slovanske ih eno latinsko, ki pa je po svoji mentaliteti bližja Slovanom kakor Romanom. S tem bi se popolnoma izločil vsak upliv Italije v tem delu Evrope. Nova ogromna zveza bi obsegala države od Baltika do Jadrana ter Črnega in Egejskega morja ih bi štela preko 100 milijonov ljudi, za njo pa bi stala kot zaveznica Francije še Ru sija. Pri vsem tem seveda ne smemo biti preveliki optimisti, bolje je, če zaenkrat še dVomimo o tem, da bi se dal ta grandiozni načrt realizirati v celoti tako, ka kor si mi želimO; Dejstvo samo, da se poizkusi za realizacijo vedno Znova pojavljajo in da se čuti na vseh straneh načelna pripravljenost, nam daje veliko upanje, da se bo prej ali slej vse srečno uredilo. S politično ureditvijo bo pa prišla sama po sebi tudi gospodar-s k a. Morda je celo bolje in pametneje, da počakamo na ugodnejše čase, kakor da bi se prenaglili in stopili v kakršnokoli zvezo z državami, ki nam politično niso prijateljsko razpoložene in bi iskale v gospodarskem sodelovanju samo svojo okrepitev in našo oslabitev. Verujmo v resničnost reka: Boj se Danajcev tudi če prinašajo darila! Vse, kar se pripravlja, je zaenkrat še V vretju; vse kipi in se meša. Konferira se na vseh straneh, potuje se in se bo potovalo, piše se in ugiba in se bo še naprej pisalo in ugibalo. Vesti bodo take. kakršen bo njihov vir, upamo pa, da nam ne bo treba predolgo čakati na resnico in da bo ta resnica taka, da bo Utrdila naš politični ln gospodarski položaj ter nam bo pokazala lepše perspektive v skupno bližnjo bodočnost. 1 likvidacija kieiikalne stranke v Avstriji? **ANKA naj Bi se razpustila in priključila takozvani triotiCni fronti. PA- 3. oktobra. Včeraj dopoldne ciaiii eda,° predsedstvo kfščansko-so-sociai stohke, popoldne pa krščansko-in t|e<', !ub’ ki ie sestavljen Iz narodnih i« , ..zelnih poslancev* Danes dopoldne Ie hn posiaucev. uanes dopoldni ščansiJr an k seJi še slavni svet kr ioaai SOcialne stranke, kateremu je io hr,ZV®zl<* kancelar dr. Dollfiiss izčrp- ?Seh t hCi!°. 0 Paničnem položaju. Na rpra* . ^jah je glavna točka reševanje 'trahi. ia’ al* naj se krščansko-soclalna rtoma razPusti in v celoti preide v pa-le ra»”?, fr°nto. Iz dosedanjih resolucij Ičansk ’ da sta kmečka zveza v kr-:a oK-?*^?c*aInI stranki, kakor tudi zve-itr*nkJ ivr°v od,°eno proti razpustu {°HČtia ‘ ,a ,.vSak način izgleda, da bo le dauo° • ev v tem vpvašanju padla s m se zato smatra današnji dan kot izredno važen za nadaljnji razvoj notranjih dogodkov v Avstriji. Zvezni kan-celar dr. Dolliuss bi se bil inoral včeraj sestati z voditeljem »Helmwehra« knezom Starhembergom, vendar do tega sestanka ni prišlo zaradi Starhembergove odsotnosti z Dunaja. SILNE POPLAVE V FRANCIJI. PARIZ, 3. oktobra. Poplave v južni Franciji postajajo vedno bolj nevarne. Dežuje še vedno brez ptestanka, reke naraščajo in prebivalstvo je popolnoma obupano. V nekaterih krajih sega voda že do prvih nadstropij hiš. Več vasi je popolnoma uničenih po divjajočih vodah. Že dosedanja škoda ie ogromna. SESTANKI VLADARJEV V EVKSINOG RADU IN CARIGRADU. POMENI SESTANKOV. KOMENTARJI TISKA. OBISK ROMUNSKEGA KRALJA V BOL- GARIJI. VARNA, 3. oktobra. Ob priliki prihoda jugoslovanskega kraljevskega para v gradič Evksinograd objavlja list »Var-nenski Novina« med drugim tudi sledeče: »Obisk jugoslovanskega kraljevskega para v dvorcu Evksinogradu spremlja z veliko pozornostjo ne le bolgarski, temveč tudi ves svetovni tisk. Dokaz temu je dejstvo, da so dopotovali v Varno iz Sofije dopisniki skoraj vseh evropskih in poročevalci vseh sofijskih listov.« PARIZ, 3. oktobra. Iz Carigrada se poroča, da so tamkaj v teku velike priprave za sprejem Nj. Vel. kralja Aleksandra ln Nj. Vel. kraljice Marije ter da je turška vlada sklenila ponuditi svojim visokim gostom za čas njihovega bivanja v Carigradu bivši sultanov bajni grad Dolma Bagdče na levi obali Bospo-ra, dočim bo stanoval predsednik turške republike Mustafa Kemal paša v Času prebivanja jugoslovanskih suverenov v Carigradu v gradu Bejlerja beja na azijski obali Bospora. Na drugi strani pa objavljajo ob priliki projektiranega sestanka med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in Nj. Vel. kraljem Borisom londonske »Times« poročilo svojega sofijskega do-Pisnika, ki pravi med drugim: »Bolgarski tisk naglasa izredni pomen tega sestanka med obema vladarjema in izraža željo, da bi se jima posrečilo rešiti posamezna vprašanja na način, ki bi čim tesnejše zbližal obe državi. Na drugi strani pa se v Sofiji zatrjuje, da bo tudi romunski zunanji minister Titulescu obiskal bolgarsko prestolnico še v teku oktobra«. BEOGRAD, 3. oktobra. Današnje »Vra me« poroča Iz Varne, da se bosta po vesteh, ki krožijo po Beogradu, romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris v času med 10. in 15. oktobrom sestala na bolgarski kraljevski jahti na Črnem morju. To srečanje med romunskim in bolgarskim vladarjem naj bi bilo nekako nadaljevanje razgovorov, ki sta jih pričela kralj Aleksander in kralj Boris. Sestanku obeh kraljev se pripisuje velik pomen in naj bi po sedanjih verzijah služil tesnejšemu zbiižanju med Bolgarsko in malo antanto. Alarmantna vest o francoski kapitulaciji poročilo lista »Echo de pa ris«. — takega sporazuma o RAZOROŽITVI PARLAMENT NE BI RATIFICIRAL. PARIZ, 3. oktobra. »Echo de Pariš« objavlja poročilo svojega dopisnika iz ŽeneVe, v katerem sporoča, da sta se predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Paul-Boncour obvezala napram angleškemu zunanjemu ministru siru Simonu, da bo francoska vojska še v teku takoiuienova-ne prehodne periode v smislu konvencije o razorožitvi zamenjana z mi lico, ki bo imela le 6- do 8-mesečni rok službe. Stalni stalež te vojske ne bo presegal 200.000 vojakov, enako število pa jih bo smela Imeti tudi Nem čija. Ta vest je Izzvala pri mali antanti in Poljski veliko razburjenje. Edina tolažba je to, da v Franciji ne bo mogoče najti parlamenta, ki bi ratificiral tako pogodbo. PARIZ. 3. oktobra. Pertinaxova vest o odstopanju in popuščanji: Francije v razorožltvenem vprašanju je izzvala v francoskih političnih krogih, kakor tudi v vsej ostali javnosti sil- no začudenje, vendar pa v uresničenje te vesti prav nihče ne veruje. Splošno se naglaša, da bi bil ves fran coski narod najsrečnejši takrat, ko bi prišlo do dejanske razorožitve v smislu te vesti. Danes pa so razmere take, da o tem ne more biti niti govora. Če bi se pa to kljub Vsemu izvršilo, bi pomenilo za Francijo samomor. LONDON, 3. oktobra. Po pogajanjih, ki so se vodiia med Macdonal-dom in Daladier jem, se angleški tisk ne spušča v nobene kombinacije, nit? ne objavlja kakih podrobnih informacij. Pač pa vsi listi naglašajo, da je an gleška vlada trdno sklenila ukreniti vse, da se razorožitvena pogajanja ne prekinejo. »Dailv Exprcss« misli, da je Macdonald Daladierju predlagal za primer, da bi se ženevska pogajanja končala negativno, da se skliče konferenca štirih velesil, h kateri bi se povabile Združene države Sever ne Amerike kot opazovalec. Vojni dolgovi in stabilizacija . BO hi D O N, 3. oktobra. Vsi včerajšnji listi se bavijo z nadaljevanjem pogajanj o ureditvi vojnih dolgov z Združenimi državami, ki se bodo pričela v četrtek v Washingtonu. Vsi listi so absolutno optimistični in trdijo, da bodo pogajanja trajala le malo časa in da se bodo končala s pozitivnim rezultatom. V zvezi s tem bo prišlo takoj na dnevni red vprašanje stabilizacije funta in dolarja, ker je sporazum o likvidaciji vojnih dolgov izvedljiv samo na tej podlagi. f Strašen pokolj na Kubi HAVANA, 3. oktobra. Sodrga je v pretekli noči napadla zapore, v katerih je bilo 300 vladi zvestih častnikov, jih izvlekla na cesto in jih tamkaj Zverinsko pobila ln poklala. Prebivalstva se loteva Dravi delirii in proslavlja vstaškega voditelja Batista kot nekakega kubanskega malega Napoleona. Nihče ne ve, kje se mudi predsednik Sa,n Martino. Po še nepotrjenih vesteh je bil državni predsednik umor-jen obenem s častniki. ANGLIJA PROTI ITALIJANOM NA • MALTI. LONDON, 3. oktobra. Guvernei Malte je izdal odlok, po katerem'se morajo vsi tujci, ki žive na Malti, do 10. t. m. prijaviti šefu policije. Tujci, o katerih se bo ugotovilo, da so v službi avtonomnih institucij na Malti, kakor tudi vsi oni, ki so predavali kot Učitelji ali profesorji na zasebnih šolah, bodo izgnani z Malte. ORKAN NA JAMAJKI. KINGSTOWN. 3. oktobra. Nad Jamajko ie divjal strašen orkan. O podrobnostih katastrofe doslej še ni nobenih poročil. Stran 2 Mariborski »V "mmmmmsmmmsaetmsammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtMamBmatmmmmmmmmmmmmmmmm Dnevne vesti Napredovanje v prosvetni službi. V 4. položajno skupino 1. stopnje je napredoval g. dr. Anton Kotnik, profesor realne gimnazije v Mariboru, v 4. položajno skupino 2. stopnje g. dr. Ivan Dornik, profesor klasične gimnazije v Mariboru, v 5. položajno skupino pa okrajna šolska nadzornika g. Leon Cepuder v Ptuju in g. Peter Močnik v Prevaljah. Iz sodne službe. Za sodne pristave v S. položajni skupini so imenovani: sodni pripravniki gg. Leopold Rupnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, Ljudevik Gruden pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi in dr. Rudolf Kyowsky pri okraj nem sodišču v Mariboru. Premestitev v prometni službi. S postaje Ljutomer je premeščen na postajo Zidani most prometni uradnik 9. položajne skupine g. Drago Mihajlovič. Umrla je v tukajšnji bolnišnici 431etna zasebnica Marija Binderjeva. Pokopana, bo danes ob pol 16. uri na magdalenskem pokopališču. Naj v miru počiva! Posestno gibanje. Znano vilo industrij-ea g. Jurce na Zrinjskega trgu je kupila ga. Rosnerjeva, žena veletrgovca, za 790.000 Din. Maribor je pridobil letos 90 novih stanovanj. Letošnja gradbena sezona v našem mestu je v glavnem pri kraju. Od pomladi do jeseni je bilo zgrajenih v 29 novih poslopjih le 90 stanovanj. Tega slabega gradbenega rezultata so krive predvsem neugodne gospodarske razmere in težka denarna kriza, vendar pa je upati, da bo bodoče leto v tem pogledu ugodnejše in srečnejše. Zgrajenih je bilo 13 enostanovanjskih vil in hišic, 9 dvostanovanjskih in po 3 štiri ter petstauovanj-ske. Zasilne stanovanjske hiše, ki jih grade mariborski stavbeniki za mariborsko mestno občino v Metelkovi ulici, so v sirovem stanju že dograjene in bodo vsak čas pod streho. Stanovalci, ki bi se radi vselili v te hiše, katerih je ogromno število, se bodo vselili v nova stanovanja še pred zimo. Reorganizacija našega gasilstva. Pred dnevi je zasedalo v Beogradu starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze in so bili ob tej priliki vsi člani starešinstva tudi zapriseženi. Po odredbi ministra za telesno vzgojo naroda morajo vsa prostovoljna gasilska društva in gasilske za-jednice izvesti izredne občne zbore, ki so določeni za prostovoljna gasilska društva v savski, dravski in donavski banovini na dan 22. oktobra. V teh banovinah se morajo izvršiti izredni občni zbori gasilskih žup dne 5. novembra, dočim bodo ostale gasilske zajednice zborovale 19. novembra. Kakšne kandidate postavljajo marksisti. Na marksistični kandidatni listi za volitve v Delavsko zbornico, je bil na 37. mestu kot namestnik postavljen tudi g. Vinko Rojc, natakar iz Ljubljane, ki pa je odstopil kot kandidat z motivacijo, da ni bil nikdar marksist, temveč vedno zaveden nacionalist. Kakor kaže, so marksisti marsikaterega narodnega človeka postavili na svojo kandidatno listo in zato ni izključeno, da bo še kdo odstopil. Okrajno učiteljsko društvo Maribor, levi breg, ima svoj redni občili zbor in nato zborovanje v soboto 7. t. m. ob pol 10. uri v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: 1. Občni zbor s poročili vseh društvenih funkcionarjev, 2. zborovanje, in sicer: dopisi, situacijsko poročilo ter slučajnosti. Če bo dopuščal Čas, bo predaval tov. predsednik o temi »Poti do reforme podeželske šole«. Eno uro pred zborovanjem, t. j. ob pol 9. uri, bo istotam seja društvenega upravnega in nadzornega odbora, h kateri naj točno pridejo vsi člani obeh odborov, skupščinski delegati in poročevalci raznih odsekov in ustanov z izgotovljenimi letnimi poročili. K zborovanju so iskreno vabljeni tudi nenameščeni učitelji-ce :n abiturienti-ke tega okraja! Apeliram na točno in polnoštevilno udeležbo članov, odsotnost ie opravičiti! Tov. pozdrave! Mirko Vauda, t. č. predsednik. Licitacija najdenih predmetov, V uradu za najdene predmete na glavnem kolodvoru bo licitacija raznih predmetov, ki so jih potniki pozabili v vlakih in čakalnicah, še v torek in v sredo, vsakokrat od 8.. do 12. ure. Slikarsko strokovno predavanje. Zadnjo soboto je bilo za mariborske obrtnike res nekaj izrednega. G. Oldenbruch, ki vodi svetovmoznano slikarsko šolo pri Dunaju in je spisal že mnogo knjig o najnovejši slikarski in pleskarski tehniki, je v prostorih tuk. Okrožnega odbora priredil obsežno razstavo svojih ročnih izdelkov in spisov in je v razstavnih prostorih skoro 2 uri predaval o najnovejšem načinu izdelovanja imulzijskih barv, s katerimi se na eni strani izdelek znatno zboljša kvalitativno, obenem pa zelo poceni radi manjše porabe dragocenega materiala. Razkazoval je na frapantno preprost način poliranje lakiranih ploskev, kakor tudi najnovejšo tehniko v lesnih imitacijah. Obrtnozadružni nadzornik g. Založnik je obžaloval, da je predavanju, katero je bilo v prvem redu namenjeno slikarski stroki, prav iz te stroke prisostvovalo razmeroma zelo malo zastopnikov, in se je predavatelju za njegov trud imenom zborničnega pospeševalnega zavoda iskreno zahvalil. Naglaša! je, da kriza med obrtništvom v Jugoslaviji obstoja le v toliko, v kolikor obrtništvo ne sledi doveli naglo tehničnemu napredku poedinih strok, in je predavatelj pokazal najboljšo pot, kako je mogoče odpraviti ta nedostatek. Priporočal je, da se prizadete stroke zanimajo za večdnevni tečaj, ki ga je predavatelj pripravljen prirediti tudi v Mariboru. Za tečaj se je prijavilo takoj več interesentov. Slikarski učni tečaj se prične drevi ob 18.30 v lokalu Mizarske produktivne zadruge V Tavčarjevi vili v Frančiškanski ulici štev. 12. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru obvešča, da je tajništvo v Narodnem domu. Uradne ure so v sredo in soboto od 18. do 19. ter ob nedeljah od 10. do 11. dopoldne. Drugi praznik Društva za varstvo živali v Mariboru. Kakor je znano, je sklenil mednarodni kongres društev za varstvo živali v Firenci, da se bo praznoval 4. oktober, dan smrti največjega ljubitelja živali sv. Frančiška Asiškega, kot praznik varstva živali. Kakor lani, tako bo priredilo tudi letos, tukajšnje Društvo za-varstvo živali velik obhod po mestnih ulicah. Zato se vljudno vabijo vsi prijatelji živali iz mesta in bližnje okolice, da pridejo v nedeljo 9. t. m. ob 10.45 s svojimi štirinogimi spremljevalci na Zrinjskega trg od koder se bo pričel točr no ob 11. uri pomikati sprevod skozi mesto. Ob neugodnem vremenu se preloži proslava na nedeljo 15. oktobra. Zbor malih harmonikarjev ISSK Maribor. Poučuje gospod profesor Švajger. Prijave sprejema tajnik g. Guštin v pisarni Grajski kino. Redni pouk vsak ponedeljek in četrtek. Začetniki od 4—5, I. odd. od 5.—6. ure na klasični gimnaziji, Koroščeva ulica. Pomočniški odbor prireja plesno šolo v mali dvorani Narodnega doma. Pričetek v torek, dne 3. oktobra, ob 20. uri, ter se nadaljuje vsak torek in petek. Poučeval bo g. Simončič. Zanimanje Švicarjev za Dalmacijo. S Sušaka je prispelo predvčerajšnjim v Šibenik 60 švicarskih turistov, ki so si ogledali vse mestne zanimivosti in lepote okolice, nato pa nadaljevali potovanje proti Boki Kotorski. Tujski promet v Mariboru. V mesecu septembru je bilo pri predstojništvu mestne policije zglašenih 1.445 tujcev, od teh 457 inozemcev. Med inozemci je bilo 141 oseb z Dunaja, 63 iz Gradca in 253 iz drugih mest. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 16 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 15 stopinj C; barometer je kazal pri 18 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 737.8; relativna vlaga 93; od včeraj na danes je padlo 1 mm dežja; vreme je deževno. Sejem za svinje v Mariboru. Na zadnji sejem za svinje je bilo pripeljanih 361 svinj in 1 ovca, prodanih pa je bilo 165 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6tedenski 100—130 Din, 7 do 9 tednov stari 160- 200 Din, 3 do 4mesečni 240—300 Din. 5 do 7mesečni 350 -420 Din, 8 do lOmesečni 500—560 Din in enoletni 650 700 Din. Kilogram žive teže 7 do 8.50 Din, mrtve pa 10 do 40.50 Din e č e r n t £« Jufrai i um in«in«'rinm---------------------------- Izlet gostilničarjev v Slovenske gorice. Zveza združenj gostiln, obrti dravske banovine v Ljubljani je izdala na vse gostilničarje v Sloveniji poziv, da se udeležijo izleta, katerega priredi »Društvo prijateljev Slovenskih goric«, ki ga je ustanovil kakor znano zvezin ravnatelj g. Anton Peteln. Odziv za izlet je jako velik in. bo vozil poseben vlak. 2e sedaj so prijavljene močne skupine gostilničarjev, zato se vabijo še ostali gostilničarji, ki hočejo obiskati naše vinogradnike, da čimprej prijavijo svojo udeležbo. Izlet v Marijino Celje. Tujsko-promet-na zveza priredi V nedeljo 8. t. m. izlet v Marijino Celje. Odhod bo v nedeljo 8. t. m. ob pol 6. uri izpred hotela »Orel«. Vrnili se bomo v ponedeljek 9. t. m. preko Semmeringa. Cena za osebo znaša saimo 210 Din. Prijave sprejema pisarna »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Drugi izlet v Slovenske gorice. V nedeljo 8. t. m. priredi Tujsko-prometna zveza drugi izlet v Slov. gorice, in sicer oreko Cmureka, Apaške kotline in Gornje Radgone na visoko Kapelo. V znani gostilni Horvat bo skupen obed. Povratek bo preko Sv. Trojice in Sv. Lenarta. Voznina in obed staneta 70 Din. Odhod bo ob 5. uri izpred hotela »Orel«. Na izletu bomo obiskali tudi Meinlove vinograde pod vodstvom upravnika »Pajdaša« in ekonoma Robota. Informacije daje pisarna »Putnika« na Aleksandrovi cesti. Spremenjena struga Drave. Narasla voda Drave je spremenila na raznih krajih dno reke in nanosila na prejšnje globočine ogromne množine proda. To dejstvo je zlasti neprijetno in pogosto tudi nevarno za splavarje, ker se zaradi kalne vode ne morejo pravilno orientirati pri spravljanju lesa, oziroma vodenju splavov. Na neki taki novi sipini pod Meljem je predvčerajšnjim nasedel neki splav, ki so ga Ie z največjim naporom spravili spet v tok. Otoški most za kurjavo siromakom. Kakor je znano, so ostali ostanki odne-šenega mostu z Mariborskega otoka deloma v Zlatoličju deloma pa v Ptuju. Komisijski ogled zastopnikov mariborske mestne občine je ugotovil, da bi se preyozni stroški za vrnitev mostnih de-ipv. k otoku ne izplačali in je zato podarila ostanke mostu obema omenjenima občinama, ki jih bosta razdelili kot kurjavo svojim občinskim revežem. Zopet krvave posledice fantovskega pretepa. Včeraj dopoldne so bili mariborski reševalci poklicani v Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer so našli nevarno ranjenega 221etnega posestnikovega sina Viktorja Mertika od Sv. Jurija, ki so ga fantje v nočnem pretepu, ki je sledil popivanju ob priliki cerkvenega proščenja. večkrat zabodli z noži v desno stran prsi. Mertika so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Avtomobil zgorel na cesti. Med vožnjo po- veliki državni cesti med Slivnico in Framom se je včeraj nenadoma vnel na doslej še nepojasnjen način blagovni avtomobil mariborskega izdelovalca mesnih izdelkov Mihaela Hohnjeca. Spričo dejstva, da je bilo v avtomobilovem rezervoarju še okrog 50 litrov bencina, seveda ni bilo mogoče misliti na uspešno gašenje, ki so ga zaman poskušali izvesti .framski gasilci. Avtomobil je popolnoma zgorel in so ostali na cesti samo uničeni kovinski deli vozila. Povzročena škoda znaša 100.000 Din in je krita z zavarovalnino pri zavarovalnici »Triglav« v Ljubljani. Kino Union. Od danes dalje prekrasni velefilm »Sanje vsake žene« z Gustav Frohlichom, Noro Gregorjevo, Petrom Loorejem in Otorn Walburgom. Zelo zabavna, napeta in prijetna vsebina v režiji genialnega režiserja Geze Bolva-ryja in komponista Roberta Stolza. Grajski kino. Danes se začne izborna veseloigra »Dunaj v pesmi in ljubavi«. Mihael Bohnen, Paul Horbiger, Lee Par-ry, Greti Theimer. Najveselejša zabavna opereta, zadnjikrat v Mariboru. Pri astmi In boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz Josef« grenčice./ Narodno gledališče REPERTOAR. Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Roksi*-Premiera. Red B. Sreda, 4. oktobra; Zaprto, Četrtek, 5. oktobra ob 20. uri: »Gospod* Glembajevi«. Red A. Nove abonente sprejema še nadalis gledališka blagajna. (Tel. 2382.) Na razpolago je še nekaj dobrih sedežev, zlas v ložah. Abonentje reda B in A naj takoj dvig' nejo svoje izkaznice. Prva ponovitev ob otvoritveni Postavi tako odlično uspele Krležine drame »Gospoda Glembajevi« bo v četrtek 5. t. m. za red A. Nabavite si činipreJ vstopnice! Tretja letošnja premiera bo to nedelj« To pot pojde čez mariborski oder »*°* da«, povsod uspela komedija pisatelj* Jože Vombergarja. »Voda« je najbolj*2 slovenska komedija poslednjega časa ter so njene posebne vrline: zelo zanirw7 siže, krepko orisani značaji in klen kme' čki jezik. Režira VI. Skrbinšek, v pos** meznih ulogah nastopi ves ženski fl* moški ansamibl, zbor in komparzerija-Zbor in štatisti, ki sodelujejo pri k0" mediji »Voda«, imajo važno vajo drevj v torek 3. t. m. ob pol 20. uri v kazi°s“ dvorani, jutri, v sredo 4. t. m. pa ob P0,1 20. uri na odru. Navzoči morajo bitfvSV ki so sodelovali pri prvih vajah! Pri želodčnih težkočah, izgubljeite,B teku, zagateniu, napetosti, zgagi, vzP6* havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, njenju k bluvanju učinite 1—2 čaši P*' ravne »Franz Josefove« vode temel# iztrebljenje prebavil. Mnenja bolniŠ# izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefov®* vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo P0" legati v postelji in jim zelo prija vod*1 »Franz Josefova «grenčlca se dobi * vsaki lekarni, drogeriji in vseh speče™* skih trgovinah. Žrtve narasle Mure. Zadnje veliko # ževje je povzročilo tudi močen pot*s Mure, ki je na mnogih krajih prestopi’? bregove in uničila precej jesenskih Pr|' delkov. Zaradi nevarno narasle vode p1' so mogli obratovati niti mlini niti bf0' dovi, zaradi česar je bila nekaj dni P_re' trgana tudi vsaka zveza s Slovenski# goricami. Ljudje so opazili v divjem vo°' nem toku tudi 2 mrtvi kravi in pa trifP; neznane utopljenke. Kljub prizadevam11 pa se jim ni posrečilo mrtvih teles spfa' viti na suho. Nepremišljeno dejanje otroka. V en# preteklih večerov je našel službuj0^ kretnik Gšlovmik pri pregledu želez1)1' ške proge v bližini postaje Moška# na tračnicah velik kup kamenja, oben# pa je ugotovil, da je skušal neznan ZL kovec tudi prestaviti kretnico, kar ? nedvomno povzročilo iztirjenje vlaka -nedogledno železniško katastrofo. K#' lu nato pa so orožniki izsledili atenta#' ja na železniško progo v osebi nek#1 9!etnega šolarja, ki je prejel od starše primerno lekcijo. Razne nesreče in nezgode. Pri Sv- ^r* banu je napadel neki moški 261etneš posestnika Vinka Karnerja iz K311111# in ga dvakrat zabodel v pleča. Pri Pa si je zlomil levo nogo pod kolenom 44 h* ni posestnik Rajmund Grobelnik iz Le*1' na. V bližini Meljskega hriba so se sp*a' šili konji 441etneniu posestniku D-3.1! Grandušku in prevrnili nanj voz, °ai žen s slamo. Pri tem je zadobil Gr3_ dušek nevarne poškodbe na glavi. V<- ' raj je pahnil neki deček 61etnega km čavničarjevega sina Karla Sitarja iz M ribora tako sirovo, da si je Sitar P°. doval desno ključnico. Pri popravlja01, tračnic se je poškodoval na desni r° A3Ietni kretnik Ivan Lešnik s Prage.: sktga. V Bresternici je padel 48letni Pf . ski delavec Ivan Hojnik tako nesreč da si je zlomil levo ključnico. Vsi Vy škodpvanci se zdravijo v mariborski nišnici. Ukradeno kolo. Ključavničarju državni li železnic Francu Perku je bilo *. ukradeno iz veže neke gostilne v m3 ^ kopanovi ulici kolo znamke »P.ucB na po-iprsin?l de te letina poškodovane parce-n= Unteena za več nego četrtino z og-i- tP’ Vodo, točo, poljskimi mišmi, rast-tjej ? ušj° ali kobilicami; b) če je priza- d ° drug čreden >n neodvrnljiv Jtira • brez lastnllcove krivde, n. pr. da s’ V'kar> velika suša itd., to- če] 3!no’ de n' zaclel le Posameznih par-več nWPal' cele Pokrajine. Poškodba za Drimp četrtino tetine je tudi v tem vanp P0g0J za odpis vsake Poškodo-Parcele v dotični pokrajini. Piše n-°VPi davek na zemljišče se ne odda Je nast°Pila elementarna nezgo- ze »t ko so bili kmetijski pridelki je ^a davčni odpis je pogoj, da Žetvr ?• elementarni dogodek pred di te!? 3 med.ni°> ne Pa PO njej. Zara- lastp -i Se odprs davka dovoli le, če je so h;,Pl1 elementarni dogodek takrat, ko ni na!+Pi\ k’ Pridelki že požeti (oddelje-Čp *oda 'so bd’ na Polju. darstSe k^ko zemljišče v letu po gospodi nr oblčaju dvakrat obdela, se oce-drue-QVa 0^delava z dvema tretjinama. *a pa z eno tretjino letine. graP meŠahih obdelavah (n. pr. vino-detPiiS .!adsjem’ komza s fižolom, rž z 8a n i, l se oceni Poškodba glavne- * Ploda odnosno pridelka z dvema tret-trptr13, ^stranskega ploda pa z eno Pno, če sta res oba uničena. škod^P*S • davka se ravna po velikosti 1 £ ’.Pr*zadete letini zemljišča in sicer: a' e p Poškodovana več nego četrtina, 25%afj neg0 Polovica letine, se odpiše PošknH nega osnovne£a davka. 2. Če je Četrtin °^ana Polovica, a manj nego tri ga davk tine’ §e odpiše 50°^° osnovne-tina, se 3 h3"- Je Poškodovana vsa le-dotičnee-0 e ves osnovni tetni davek Da sp z.em,Jišča. ka ne IZgubi pravica do odpisa dav-biia "»J* Prijav'tl vsaka škoda, ki je PravlenZj a po elementu in ki daje dalle v odpisa davka, brez takse naj- da nno h dneh od dne. ko se je ško-p Pazila. 5) mora vložiti v primerih pod obla'- n' zavezanec sam ali njegov po-vi ascenec; v primerih pod b) jo lahko sku6 oškodovani davčni zavezanci ob|Pno< vloži pa jo lahko tudi občinsko astvo samo. Prijave se morajo vlagati davi>r.ist°ini katastrski upravi (ne pri ... eni upravi) lahko tudi po pošti. V pri- točno označiti poškodovane parcele ter navesti občino, vas in kfaj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati. Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugotovi na kraju komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil starejšina vasi (župan), če ga vas ima in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v dravski banovini: I. področja davčnih uprav Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani; 2. področje davčne uprave v ALBUS terpentinovo milo Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; 3. področja davčnih uprav Kranj in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; 4. področje davčne uprave v Radovljici spada pod kat. upravo Radovljica; 5. področje davčne uprave Kočevje spada pod katastrsko upravo v Kočevju; 6. področja davčnih uprav Brežice in Krško spada pod katastrsko upravo Krško; 7. področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah spadajo pod katastrsko upravo v Celju; 8. področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gor. čnih uprav Brežice in Krško spadata pod upravo Slovenjgradec; 9. področji davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica spadata pod katastrsko upravo Maribor; 10. področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod katastrsko upravo Ptuj in 11. področji davčnih uprav Murska Sobota iti Dolnja Lendava spadata pod katastrsko upravo Murska Sobota. Javi io ;.£e te individualna —, to je, da ^ 021 Posamezni posestnik, ie treba AltJ" Šavli: v Eksperimet «j ^fabun'd se te previdno ozrl, in ko da ničesar sumljivega, je pritisnil M c" Vrtna*0 P°Pre^ sc te bi' zmuznil skozi racija ,!rata v dvorec. Razkošna deko-*de oh °dnikov- Mramornati kipi in pal-Pfoga 'aimetniških ograjah. S pisanimi pre čaio d*1 r«° stopnjišče. Vse je pri-V' ? tu domuje svet privilegiranih, kliuof .nd je zaman prisluškoval ob kovici. Od nikoder ni bilo čuti korale 2n°va jo pritisnil na zvonec. Zopet &an Prisluškoval. diimi cn° so se vrata le PdpNa in med Otvoritev gledališke sezone M. Krleža: Gospoda Glembajevi. reiŠe Sf -e Pr,kazala rdečelična glava sta-DogjJ?težkinje. Ženska se je zdrznila pri tecah na dudnej?a tujca v raztrganih ti^l n m umazanem jopiču. Na nogah je Hega ^Piune čevlje, vse bele od cest-•***»; na njih se je še držalo po-Docj p blato prejšnjih deževnih dni. Iz-Sy^ rinskega pokrivala so štrleli v suh0 .^PStOčni kuštravi lasje. Njegovo upejen1Ce-Je bil° PPraščeno v gosto, nedela i^-crno brado, ki menda še ni vi- brivca. Služkinja je hotela zapreti yrata ♦ , - *---------- °dpr« . človek je vtaknil storalo v >0*° in roko položil na kljuko. fq^ev ro^tite, ali mi ne sprejemamo be-be ’* Je obotavljaje se izstisnila iz se- de ^en : ? Nisem tega vedel. S: Pohaja čer pa *e»6rH-"£m s tem namenom Sporočite Vek, ki' ..0res> da stoji pred vrati člo-*Mii! ij.Prinaša važnih vesti.« zdater> v' -sen°riti? Mar jo vi po-‘4 sc je služkinji razvezal. jezik. Z neizprosno brezobzirnostjo j-s posegel Miroslav Krleža v »višjo« zagrebško družbo ter jo v svoji drami razgalil do nagega. Ti Glembajevi, 'ki stoje pred nami, niso Ie ena sama družina; dasi je delo vseskozi realistično, je vendar tudi simbolična podoba gospode, ki hoče igrati grandezzo, je pa v svojem jedru gnila, ker je kljub vsej zunanji kultiviranosti jara. In dasi je celokupnost docela negativna, je namen naposled le pozitiven. Na loga vsakega umetnika, tako je povedal naš Ivan Cankar, je vendar postaviti pred življenje zrcalo, da si v njeni pogleda v obraz in se spozna. Prav to je hotel Miroslav Krleža z Glembajeviirii, zato je o-pravil tudi pozitivno delo. V drami sami sta svetli samo dve osebi. Leone Glem-baj in sestra Angelika, toda tudi Leone je to le po svoji želji in volji, ne po moči, ki mu je nedostaje. Nazadnje se zruši še on, postane popoln Glembaj... Drama je silno močna, ker pa je njeno težišče v psihologiji m klenosti dialogov, »Vam nič mar, če je poznam ali ue,« je osorno odvrnil vagabund. >Stopite takoj do nje, ali pa jo bom poiskal sam.« Žena se je preplašeno oddaljila. »Lahko vstopite,« je izpregovorila, ko se je malo za tem zopet'prikazala. Odvedla je berača v sprejemnico. »Tu boste počakali; sennorita. bo takoj prispela,« je pristavila in ponudivši nu udoben pleten naslanjač, urno odbrzela iz sobe. Vagabund je sedel in preletel z očmi salon. Bil je bogato opremljen. Pohištvo iz mahagonijevega lesa je bilo okusno razpostavljeno. Vsak, tudi najmanjši pred met je bil na svojem pravem mestu. Videlo se je, da tu upravlja vešča roka. V velikem stenskem zrcalu sebi nasproti je zagledal svoj lik, ki je bil v tako drastičnem nasprotju z okolico. Tujec se je nalahno nasmehnil.. Po stenah so visele starinske Slike 'ljudi v srednjeveških oklepih. Tudi nekaj modemih frakov je bilo med njimi. Posebno neka slika je zelo privlekla nase pozornost neuglednega gosta. Predstavljala je portret mladega lepega moža. Dolgo ni odnieknil pogleda od nje. Opazil je, da je za razliko od ostalih okrašena z vencem svežih narcis. Od zunaj so se v tem zaslišali pribli-žavajoči se koraki. Zavesa se je odgrnila in vstopilo je mlado dekle. Vagabundu so neopazno vzdrhtele ustne. Bila je sloke, nežne postave, ter krasnega ovalnega obraza. Mehki, temni kodri so se ji v dražestnem neredu vsipali po belem vratu. Vprašujoče se je zazrla v neznanca. Pri pogledu nanj se ji je izvil iz grudi lahen krik. Nesigurno in v primerni razdalji je zavzela mesto njemu more popolnoma uspeti samo tedaj, če jo postavi na oder močan režiser. Tak režiser je nedvomno g. dr. B. G a v e 11 a, ki se nam je sedaj prvič predstavil in prepričal tudi nas, da je njegov sloyes docela upravičen. Pokazal je, da pozna Glem-bajeve do najsubtilnejših psiholoških odtenkov in jim zna zato dati tudi adekvatno zunanjo podobo, individualno in kolektivno, Prav v tem je moč njegove realistične režije. Njegova režija r.e pušča nerešenih problemov, ne dvoumnosti, ne kolebanja, človek ve: tako je in drugače sploh ne more biti! To je režija, ki prepričuje; a to je tisto, na kar režiserji povprečnega in podpovprečnega kova tako radi pozabljajo. Zadovoljni smo, da smo spoznali Krležo prav potom dr. Ga-velle! Delu in režiji ustrezajoča je bila tudi igra. Naši igralci so pokazali pri premieri v nedeljo zvečer, da so v dobrih režiserskih rokah dokaj bogat material, ki se da voljno oblikovati v umetnost, ki je s i n- nasproti. »Prinašam vesti od Amadea,« je počasi začel tujec. Dekletovo bledo lice je živo zardelo. Hladna rezerviranost in zaničljiva poteza okoli ust sta v hipu izginili. »Od Amadea? Od mojega Amadea? Oh, govorite dobri človek! Povejte mi vse, kar vam je znano! Moj Bog, saj že dve leti ne vem ničesar o njem. Kaj se je zgodilo ž njim? Kje h prav za prav?« Vagabund je prisedel bliže. »V Braziliji. V Riu de Janeiru.« »Mar ne več na Antilih? Vendar ni o-pustil svojih plantaž?« Sennorita je vzela z bližnje mizice čipkast robčič ter ga začela nervozno mečkati med prsti. Nestrpno je pričakovala odgovora. Potepuh jo je ostro meril z očmi. »O, nikakor!« je njto povzel, »še razširil jih je. Lani si je z uspešnimi spekulacijami uagromadil silno premoženje. Postal je na borzi kavn ena najvplivnej-š:h oseb.« »Dios! To je divnof« je dekle emfatično plosknilo z rokami. »Saj sem vedno dejala, da tiči genij v mojem Amadeu. Toda povejte mi vendar — ne zamerite mi tega vprašanja, — kdo ste vi? Meni je še marsikaj nerazumljivfga.« .ie dodala in srgla pogled na ujego z * skrajno siroma-šrH, obleko. »To izveste še pravočasno,« je tiho dejal berač. »Amadeo me pošilja k vam z nalogo...« »S kakšno nalogo?« »Z vprašanjem, na katero želi vedeti točen odgovor. Namreč: če ga vi še vedno ljubite kot nekdaj?« »Mar dvomi? Kako* me more tako mu- teza režijeinlastnegaustvar-j a n j a. Splošno so bili vsi protagonisti nad našo povprečnostjo. Starega šefa firme GIembay Ltd Company, Ignacija Ja-quesa Glembaya, je upodobil g. G r o m zunanje in notranje uravnovešeno in dosegel včasih trenotke čiste pristnosti. Veliko igralsko inteligenco in notranjo ter zunanjo moč upodabljanja nam je znova izpričal g. V. Skrbinšek, kot Leon Glembay, sin starega; njegov nastop je pomenil zmago. Izklesan značaj nam je mojstrsko prikazal g. Danes v starem Titusu Andronicusu Fabriczy,iu GIembayu. Velik talent, ki se naglo razvija je razodel g. N a k r s t v vlogi mladega odvetnika dr. Pube Fabriczyja-GIembaya, dočim je pokazal g. P. K o v i č v dr. Altmanu vso cinično osebnost tega zdravnika. G. M. F u r i j a n je igral zopet duhovnika, tokrat teologa dr. Alojzija Silberbrandta; dasi je bil po maski in psihološki osnovi dober, ni bil tako močan, kakor bi lahko bil. Manjše vloge so okviru primerno upodobili g. Harastovič nadporočnika, g. Blaž slugo. g. Med v en polkovnika in g. C r n o b o r i poročnika. Vodilno žensko vlogo je dal režiser gdč. Starčevi, t. j. baronici Castellije-vi Glembayevi. Ker spada ta ženski lik v skupino Onih, ki jim je igralka oblikovalno najbližja, je dosegla lep uspeh m tudi viden napredek. V dominikanki sestri Angeliki Glembayevi gdč. Kraljevanj našla zunanje sijajne vloge, zato pa je zmagala s svojo notranjo poglobitvijo in umetniško dozorjeno mirnostjo. Ostale tri ženske, polkovnica, gospa in njena hči so postranski liki. Upodobile so jih ga. Zakrajškov a, ga. Dragutinovi-č e v a in gdč. K r i ž a j e v a. Uspeh celotne predstave je bi! vefifc ti. tudi obisk je pričal, da se otvarja nova sezona ob velikem zanimanju občinstva. Naša perutnina se uveliavBa v med. narodnem svetu. Na nedavni mednarodni perutninarski razstavi v Rimu, na kateri je sodelovalo 42 držav, je zasedla Jugoslavija 4. mesto za Anglijo, Nizozemsko in Dansko. Posebno so se odlikovale naše štajerske kokoši in pa jugoslovanske gosi. čiti? Oh, jaz nesrečnica! Njegovo nezaupanje bo moja smrt. Sporočite nm,< ga je prijela z eno roko za rame, dočim je z drugo pokazala na portret mladega moža med narcisami, »javite mu, da je njegova slika Se edina tolažba, ki mi daje moči, da v teh dveh dolgih letih še nisem obolela od silnega kopmenja po njem«. V njenih divnih očeh so se zalesketala solze. »Dragi gospod,« je še drugo roko položila na vagabundovo rame, »recite mi vendar že njegov naslov. Ne morast več strpeti v tej negotovosti.« Prisrčno ga je gledala v čme, žive oči, ki so se čudno svetile. »Tudi na to vam še pravočasno odgovorim,« je kratko odgovoril tujec. »Toda pred tem bi vas še opozoril na kar gotovo ni brez važnosti.« Zopet jo je ostro premeril z očmi. Suho je nadaljeval: »Malo poprej sem vam v kratkih črtah opisal njegove finančne uspehe v preteklem letu. Toda zamolčM sem njegovo sedanje stanje«. »Kaj mislite s tem reči?« je začudeno vprašala. »To pomeni, da...« Vagabund se je bliže nagnil in jedva slišno izpregovoril: »To pomeni nič več in nič manj, kakor, da je ob vse, kar je nekoč imel. Razumete li? Ob vse. Danes je berač, kot jaz.« Dolores je prebledela. Hotela je nekaj povedati, toda beseda ji je zastala. V/ svoji razburjenosti je pričela trgati čip. kasti robčič, kar potepuhu ni ostalo ne-zapaženo. Toda kmalu so poteze njenega lepega obraza zopet poprijele oni hladni izraz, ki so ga imele v začetku. Tudi njena razburjenost je med tem popolnoma izginila. (Konec juirfc) 94- O C E A M O PO LIS Hommm • rferUnofliVuvclka proilotti Jafis je ostal v sobi sam. Strmel je v; tla in čudno mu je bilo pri duši. Dosegel je svoj prvi cilj. Ujel je Morajo in jo izročil ljudstvu, da jo sodi. Kako jo bo sodilo, je vedel prav dobro. Kljub temu mu je bilo tesno. Sovraštvo, ki se je bilo rodilo iz njegove prejšnje ljubezni do nje, je zopet ugasnilo in znova je čutil samo še to, da je to žensko nekoč ljubil in bi bil storil zanjo vse na svetu. »Saj ni bila sama kriva, da je bila taka,« se mu je nenadoma zazdelo. Krive so bile razmere v katerih je bila rojena In vzgojena. Kriva je bila družba, ki je razdelila ljudi v »višje« in »nižje«, v ene, ki jim je dovoljeno vse brez kazni, in v druge, ki morajo biti slepo orodje prvih.« Skoraj bi bil planil za množico, ki je odvedla Morajo, da bi jo osvobodil in ji Odpustil. Čutil je, da vlečejo po stopnicah z glavo navzdol ne samo njo, marveč tudi njega samega, velik kos njegovega življenja. Tako je stal sam, sam sredi sobe in strmel v tla, kakor da ne bi bilo revolucije in hevarriosti. Iz svojih misii se je predramil šele takrat, ko je stopil preden Doljan in ga ogovoril: »Razumem te, prijatelj,« je dejal. »S tem trenotkom se je zaključilo tvoje do- sedanje življenje in stopiti ti bo treba v novo. Toda otresi se sanj, dečko! Sedaj ni časa za sentimentalnosti. Vsak treno-tek nas lahko napadejo vladne čete. Pričakujem protiudarca, zato se moramo temeljito pripraviti. Sedaj je naš položaj neprimerno boljši, kakor prej; aparat imamo, s katerim se lahko enakovredno postavimo v bran svojim nasprotnikom. Pojdi!« »Lahko je tebi,« ie odgovoril Jafis. »Revolucija ti bo prinesla bitje, ki ga ljubiš, meni pa je vzela tisto ženšfto, na katero sem bil navezan s tisoč vezmi, dasi je bila zločinka in sem jo smrtno sovražil. Glej, kako neenaka je usoda!« »Ne 'hvali dneva pred večerom,« je dejal Doljan zamišljeno. »Tudi usoda moje ljubezni še ni zaključena. Med tem, ko se borim jaz proti vladi za revolucijo množic, stoji ona, ki jo ljubim, na strani vlade. V palači predsedstva je, ali pa v svojem dvorcu. Gotovo že ve, da sem s teboj vred voditelj revolucije. Kako presoja moje delo? Me še ljubi? Me morda že ne sovraži, obsoja in zaničuje? Toda glej, ta trenotek so pred nama drugačne naloge, pred nama je končni boj za tiste velike reči, ki sva se jim bila posvetila. Ne misliva na zasebne zadeve! Za vse to bova imela dovelj časa pozneje, če se nama ne bo zgodilo tako, kakor se je onim našim bratom in sestram, ki leže tu spodaj na ulici v večnem spanju...« »Prav imaš,« je odgovoril Jafis. »Biti morava trdna in brezčutna. Voditelji revolucije in začetniki velikih stvari ne smejo poznati sentimentalnosti.« Prav tedaj, ko sta Doljan in Jafis razmišljala o usodi svoje ljubezni, so pa zunaj na ulici divjale razbesnele množice in se pripravljale, da izvršijo sodbo nad Tu-talisom in Morajo ... L. Senator Tutalis in Mora ja sta zaman premišljevala, kako je bilo mogoče, da so vstaši z Doljanom in Jafisom na čelu tako naglo vdrli v palačo zunanjega ministrstva. Množice, ki so se bile zbrale zunaj na ulici, so popadale mrtve na tla, pokošene kakor trava po strašnih, nepremagljivih žarkih smrti. Tudi oboroženi četniki, ki so staji pri glavnem vhodu, se niso rešili. Kako sta potem Doljan in Jafis prišla v senatorjev kabinet? Kako sta mogla premagati vso oboroženo moč, razvrščeno po. stopnišču in hodnikih? Da, to jima je bila uganka, nerazrešljiva uganka, ki jima je mučila možgane še v zadnjih trenotkih pred smrtjo. Odgovora nista našla in nihče ga jima ni dal. Morda ga sploh ne bi bil mogel dati. In vendar je stal senator Tutalis vsaj za trenotek tik poleg človeka, ki je edini omogočil njegov strašni poraz in s tem sploh po raz vlade in njene obrambe. Ta mož je bil mehanik Sardanipalis ... Jafis je Sardanipalisa poznal saino mimogrede; vedel je sicer, da je pns vstašev, vendar niti ni poveril no en posebne naloge in ni od njega ničesar P čakoval * Sardanipalis je bil zaposlen pri nadzi ranju in popravljanju podzemskih vozi^ Ko je nenadoma nastala v p odmor ju popolna tema, se je čisto slučajim mudn * pod Morajinim dvorcem. Nadziral *n boljševal je neko napeljavo in se prestra šil prav tako, kakor vsakdo drugb ko J videl, da je vsenaokoli nastala strašna t-ina in ni v nobenem vodu nobene energ J več. Bil je ujet sredi predora in [e z imr večjim naporom se mu je posrečilo pri do prvega dvigala, ki je vodilo v Pa'a notranjega ministrstva. Bilo je to^ pra ono, do katerega je pozneje pribežal P rovu iz palače predsedstva senator H" talis. Sardanipalis je splezal po kovitisK drogovih do vrat v pritličje, kjer ga je °* pazil in ustavil častnik Saris, ki je praV‘ j kar razvrščal straže. 1 »Kdo ste?« je zaklical in mu namer orožje na prsa. , »Mehanik Sardanipalis,« je mirno odgovoril tujec. »Kaj delate tu? Odkod prihajate?« »Nadziral sem po svoji službeni dolžnosti vode podzemskih vozil. Naenkrat j razsvetljava ugasnila in tudi energije J zmanjkalo. Tako sem se le z največ# naporom in s pomočjo male žepne svetike privlekel do tega dvigala ter se res' na površino. Zdi se mi, da sem v Pa'a ministrstva notranjih zadev.« Soort Tekmovanje za prvenstvo male antante tol Poljske v rokoborbi. Preteklo soboto irt nedeljo se je vršilo v Zagrebu tekmovanje v rokoborbi za prvenstvo male antante in Poljske. Končni rezultati so bili v posameznih kategorijah naslednji: Ban tam: 1. Horvat (R), 2. Endres (CSR), 3. Rpkita (P). Perolahka: 1. Tojar (R), 2. Cervditka (CSR), 3. Brankovič (J). Lahka* Dragomir (R), 2. Janda (ČSR), 3. Ša-finič (J). Welter: 1. Jaroš (CSR), 2. Lazar (R), 3. Prpič (J). Srednja: L Galuška (R), 2. Zvotiar (ČSR), 3. Ungar (R). Fol-težka: 1. Vilas (OSIR), 2. Palkovič (J), 3. Gestovinski (P), Težka: 1. Mraček (ČSR), 2. Gvoždž (P), 3. Stiegelbauer (R). Ro točkah je stanje naslednje: Češkoslovaška 17, Romunija 13, Poljska 7 in Jugoslavija 5. Tekmovanje za podzvezno prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 8. t. m., in sicer se srečajo v Mariboru Hermes: Železničar, v Geljli ISSK Maribor :SSK Celje ifl v Čakovcu Čakovečki SR:Rapid. Nacionalna lika. V nedeljo 8. t, m. se odigrajo naslednje tekme: v Zagrebu Gra-djaaiski:Hašk, v Beogradu BSKaPrimorje, v Splitu Hajduk:Jugoslavija, v Sarajevu siavija (0):Slavt]a (S) in v Novem Sadu Vojvodina iBASK. Prireditev Mariborske zimskošportne podzveze v prlhodhjl zimskošportni sezoni. 7. januarja 1034 na drsališču pri Treh ribnikih: hokey tekma na ledu med Ilirijo (Ljubljana) in KACom (Celovec); 14. januarja: klubske smuške tekme; 21. januarja: tekmovanje za podzvezno prvenstvo na 18 km v kombiniranem tekmovanju; 28. januarja: skakalfie tekme za podzvezno prvenstvo na betnavski skakalnici. Lažni admiral in mlada milijonarka Policija v Bordeauxu je bila opozorjena, da živi v mestu mlad častnik, ki se predstavlja za admirala grofa Marcela Rouxa de Layssa. Mož je bil izvabil cd neke milijonarke težke tisočake. Detektivi so se začeli zanimati zanj in sledili so mu tudi na parnik »Mexiko«, kjer je bil naročil za svojega prijatelja kabino, sam si je pa dal na pairntku izkazovati kot lažni admiral vse vojaške časti. Detektivi so zvedeli, da so možu na stežaj odprta vrata v salone bogatih plemičev in da se je zaročil s hčerko neke zelo ugledne in bogate rodbine. »Zakaj pa rte nosite uniforme?« ga je vprašala nekoč zaročenka. Admiral je namreč hodil v uniformi kapetana. Odgovoril je, da ima v Bordeauxu tajno poslanstvo. Detektivi so bili pa že izvohali v mestu krojača, pri katerem si je dal dozdevni admiral napraviti kapitansko uniformo. Marcel Roux je v rodbini svoje zaročenke izjavil, da ima v Medoxu 100.000 frankov Vreden grad, njegova me- sečna plača pa znaša 70.000 frankov. Nekega dne je prišel k zaročenki in izjavil, da je pozabil v taksametru aktovko s 6.500 franki. Dekle mu je res posodilo to vsoto, kar ne bi bilo nič čudnega, saj je pokazal pismo s firmo Banque de France, naslovljeno na njegovo ekselenco admirala Rouxa. Nekaj dni nato je bil mož aretiran, ker se jei zkazalo, da gre za pustolovca. Ko je pri zaslišanju podpisoval protokol, je naglo napisal: »Marcel Albert de Roux, v naslednjem hipu je pa »de« prečrtal. Pritlikavci imajo srečo Tudi pritlikavci so privlačni v očeh po originalnosti hrepenečih žensk, ki si pač mislijo, da je majhen mož boljši od velikega, če pridejo v zakonu na vrsto prepiri. V Nemčiji so se potegovale pred leti tri lepotice za pritlikavca Lisza, baje najmanjšega možička na svetu. Pritlikavec je končno sklenil napraviti njihovi ljubosumnosti konec in se je z eno poročil. Izbral si je bogato vdovo, visoko 1.40, dočirn meri sam komaj dobrih 70 cm. Na Holandskem imajo pritlikavca Andreassa Freya, ki se je zaročil te dni s hčerko znanega trgovca z demanti Weissa v Amsterdamu. Možič je nastopal v varieteju, pa je nekega dne med produciranjem »padel« z vrvi naravnost na srce lepe Annie Weissove; njen oče je pa strmel, ko je zvedel za pritlikav- čevo produkcijo. Seveda so zobmi sinovi bogatih amsterdamskih bin, ki so se morali obrisati pod nos za najbogatejšo nevesto. Pritlikavec J pa znal potolažiti tudi bodočega *aS tem, da je opustil svoj poklic in se PoS?." til trgovini. To bo za Weissovo trgovin velika reklama, ker bo imela najmanj ga šefa na svetu, kajti Frey je visok k maj 70 cm. Pritlikavec postane najo gatejši mož v Amsterdamu. Nenavaden vzrok avtomobilske kat*' strofe. Trgovski pomočnik Samuel Jdrg®r M Dunaju je zadel pred dnevi v razretL loteriji 1.000 šilingov. Od silnega ve jg si je izposodil avtomobil in povabil v svojih prijateljev na izlet. Družba se J najprej obilno okrepčala z jedačo M jačo, nato pa sedla v avtomobil, ne g bi sploh pomislila na to, da Jorger zna voziti, čeprav se je tega nekaj učil. Najmanj pa je seveda na to «w„. Fa JD u» Jorger sam. Na dunajski periferiji se Jorger hotel 'izogniti nekemu avto!ti°a J pri tem pa je nenadoma izgubil oblast H volanom in zavozil z veliko brzino cestni jarek. Dočim so štirje J6rgeI,0.'B prijatelji zadobili le lažje poškodbe, obležal gostitelj smrtno ranjen pod bitim vozilom. Verjetno je, da ostat1. Jorgenovega »srečnega« dobitka najt>* ne bo zadostoval za popravilo aVtOb bila. Mali o Pasito SPREJEM VAJENCEV V VAJENIŠKI DOM V LJUBLJANI Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in Stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina Din 350.—. Redno obratovanje se ie pričelo s 1. oktobrom. Obrtniški Vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. Telefon 35-23. 3743 MOJSTRI. ki iščete vaience katerekoli stroke se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljublja-Lipičeva ui. 2. 3742 ni IZJAVLJAM. da nisem plačnik za dolgove moje žene Marije, — Martin Beribak. Košaki.________3741 SVARILO! Opozarjam vsakogar, da nisem na noben način plačnik za event. dolgove, katere bi napravila mola žena Mafija Fiucher. — Leopold Flucher. 3740 rll‘ 1 HlfcALOG-GRAFOLOG TIMOFEJEV sprejema v hotelu »Zamorc*. Maribor. .3736 NEVESTE IN ŽENINI! Prodam iz svojega velikega skladišča takoj: kompletne Spalnice, jedllhlee, kuhinje itd. Cenb nižje, ki so sploh mogoče. Prilika, kot je še ni bilo. Alfred Vicher. zaloga pohištva, Koroška 53, Maribor. 3715 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Edith Oslev, Krekova ulica 18/11. Govorne ure od U. do 12. in od 20. ure naprej, 3647 Inanla Ml MLAD GOSPOD želi Znanja s prijetno gospodično do 24 let, milega značaja, Ponudbe pod »I.jubav« na upravo »Vtčernika«. 3738 Prodam TRIČETRTINSKE GOSLI prodam. Raičeva ulica 13. 3662 Dilaiko stanovanje SOSTANOVALKO. dijakinjo ali gospodično, sprei meni v vso oskrbo. Cvetlična ulica 21, I. 3737 Sobo odda LEPO OPREMLJENO. zračno sobo z električno razsvetljavo, z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Dr. Verstovškov a ul. 6, II., vrata 19. 6017 ODDAM TAKOJ SOBO z dvema posteljama in prostim vhodom. Meljska cesta 93. 3745 LEPO. ČISTO. PARKETI-RANO SOBO ?. Vso oskrbo ali brez. oddam. Sodna ulica 30. II« desno. 3654 SOBO PRI PARKU. izredno lepo in okusno oprem Ueno, zračno, z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom se odda s 1. okt. eni ali nporoča_aaJ!olsko sezijo vse šolske knjige in potrebščme_z& ^s^vr^t^šo^ozel^ibkil^enah^avnMr^rivatnPusl^ hencj^^seMahJrojroshižuje^ Izdaja konzorcij »Jutra« Ljubljani; orodstavnik izdajatelja iti urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik fcTgNKO DETELA1 v Mariboru ... t ,