•o
Its ■o
-O
ir-
im
■ «n in
-t-» Ir-
90,6 95,1 95,9 100,3
Pogost prizor ob prazniku vina
»Špetir« na skupnem dvorišču
Št. 90/Leto 67/Celje, 13. november 2012/Cena 1,30 EUR
Pahor in Türk gresta naprej
V življenju je še kaj
Ka, bosta .zvezla predse- . kot denar dniska kandidata, koliko	wtimi
nitk v omrežjih potrgala in koliko zlatih dodala, bo znano 2. decembra. Vezilje POLZELA - Razžaljeni
odpuščeni delavci tovarne nogavic
ŠMARTNO OB PAKI -Kopušar je novi župan
v Velenju so svoje umetnine že postavile na ogled.
CELJE - Vse nared za mlajše drsalce
S priznanjem krivde do nižje kazni tudi za prometne nesreče?
Magistriral kot upokojenec in se sprehodil po galaksiji
IMSHfSpA
IIPPA
REKREACIJA
Snežak že 20 let uspešno vijuga
Bolonjska prenova pred ogledalom
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Ker nas 2. decembra čaka drugi volilni krog, so prav na vseh voliščih ljudi opozarjali, naj obvestila oziroma vabila na volitve prihranijo, saj jih Državna volilna komisija zaradi varčevanja letos ne bo pošiljala še enkrat.
Slovenija bo tekla 2. krog
Predsedniški dvoboj med Borutom Pahorjem in Danilom Türkom 2. decembra - Najslabša volilna udeležba doslej
Po preštetih 99,98 odstotka glasovnic so bili začasni neuradni volilni rezultati znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Slovenci nismo dobili predsednika države, zato pa se bosta v drugem volilnem krogu za ta položaj 2. decembra pomerila Borut Pahor, ki mu je v prvo svoj glas dalo 40,01 odstotka volivcev, in Danilo Türk, ki ga je podprlo slabih 35,83 odstotka volilnega telesa. Milan Zver je dobil 24,16-odstotno podporo in je iz nadaljnje predsedniške tekme izpadel.
Volilni rezultati kažejo, da je v nedeljo Borutu Pahorju uspelo prepričati največ volivcev v kar šestih volilnih enotah, saj je aktualni predsednik Danilo Türk slavil le v ljubljanskih volilnih enotah Center in Bežigrad, kjer pa se je Pahor
uvrstil na drugo mesto. Glede na porazdelitev volilnih glasov med tremi kandidati na Celjskem, je Borut Pahor dobil največ podpore v volilnem okraju Velenje 1, najmanj pa v Mozirju. Danilo Türk je najbolj prepričal volivce v okraju Celje 2, najmanj pa Šentjurča-ne. Milan Zver se je najslabše odrezal v okraju Celje 2, zato pa je slavil v Mozirju. Oba protikandidata je ob Mozirju premagal še v domačih okrajih Ptuj 1 in Škofja Loka 2 ter v Ribnici in Lenartu.
Najslabša volilna udeležba doslej
Volilna udeležba v 1. krogu predsedniških volitev je bila najnižja v zadnjih letih in sploh najnižja na predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji. Na volišča je tako prišlo le 47,69 odstotka volivcev, medtem ko je bila volilna
Rezultati 1.	volilnega kroga na Celjskem		
Volilni okraj	Borut Pahor	Danilo Türk	Milan Zver
Šentjur	44,77	26,08	29,15
Celje 1	44,97	30,60	24,43
Celje 2	42,92	39,83	17,25
Žalec 1	44,61	31,71	23,68
Žalec 2	41,45	34,03	24,51
Mozirje	35,75	28,15	36,10
Velenje 1	46,00	36,20	17,80
Velenje 2	44,94	29,17	25,89
Laško	45,36	30,19	24,45
Šmarje pri Jelšah	42,96	27,99	29,05
Slovenske Konjice	44,07	27,92	28,01
Volilni rezultati ob preštetih 99,98 odstotka glasovnic. Vir: Državna volilna komisija
udeležba pred petimi leti 58-odstotna, pred desetletjem pa 72-odstotna. Leta 1997 se je volitev udeležilo 68 odstotkov volivcev, še veliko več, kar 85 odstotkov, jih je na volišča prišlo leta 1992, ko smo volili pr-
vega predsednika samostojne Slovenije. To je postal Milan Kučan, ki je bil za predsednika takratnega Predsedstva Republike Slovenije izvoljen tudi že leta 1990, ko je bila volilna udeležba skoraj 86-odstotna.
Porazdelitev glasov
Pri prvem krogu letošnjih volitev je zanimivo, da so se glasovi volivcev, ki sicer tradicionalno volijo za določene stranke, precej pomešali. Tako so volivci bolj desno usmerjenih političnih strank volili tudi »leva« predsedniška kandidata, zlasti Pahorja. Volivci SDS, ki je imela na volitvah skupaj z Novo Slovenijo svojega kandidata Milana Zvera, so namreč Zveru namenili le 60-odstotno podporo, skoraj tretjina jih je glasovala za Pahorja in 7 odstotkov za Türka. Pahorja in Türka je podprlo tudi po nekaj manj kot petina volivcev NSi. Pahorja je že v prvem krogu tudi uradno podprla Državljanska lista in njeni volivci so mu dali dve tretjini glasov, slaba četrtina pa je podprla Danila Türka. In če so na t.i. desnici volivci bili
pripravljeni izstopiti iz svoje siceršnje volilne opredeljenosti, sta med volivci na levici tekmovala le Pahor in Türk. Aktualnega predsednika je podprlo kar 72 odstotkov volivcev Pozitivne Slovenije, 26 odstotkov se jih je odločilo za Pahorja, za Zvera pa manj kot 2 odstotka. Pahor je z 68 odstotki glasov slavil zmago med volivci stranke SD, 30 odstotkov teh volivcev se je odločilo za Danila Türka in spet le okrog 2 odstotka za Zvera. Volivci Desusa so namenili Türku 47, Pahorju 40 in Zveru 13 odstotkov glasov. Zanimiva je tudi statistika Slovenske ljudske stranke, ki sicer ni podprla nobenega kandidata, a je kar 47 odstotkov volivcev te stranke svoj glas zaupalo Pahorju, 32 Zveru in 21 Türku.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Prvi vtisi predsedniških kandidatov
Na vprašanje, zakaj naj bi bralci Novega tednika izvolili prav njega za predsednika države, je Borut Pahor prejšnji teden odgovoril: »Enotni obstanemo, razklani propademo. Skupaj bomo zmogli. Zdaj je čas.«
Na vprašanje, zakaj naj bi bralci Novega tednika izvolili prav njega za predsednika države, je Danilo Türk prejšnji teden odgovoril: »Naši problemi so rešljivi, storil bom vse, da jih rešimo za skupno dobro.«
šanje, zakaj naj bi bralci Novega tednika izvolili prav njega za predsednika države, je Milan Zver prejšnji teden odgovoril: »Ker nisem spravil države na rob bankrota in ker ljudi ne delim na zrnje in pleve. Zame so vsi državljani in vsi problemi prvorazredni.«
Borut Pahor - se je volivcem najprej zahvalil za izkazano zaupanje, ki ga je zelo presenetilo, takoj zatem pa obljubil, da bo v primeru potrditve volilne zmage v drugem krogu presegel njihova pričakovanja. Poudaril je, da v teh težkih časih do uspeha ne vodi lahka pot, temveč le trdo in pošteno delo. Po njegovem se volivci niso odločili zanj kot človeka, ampak bolj za njegovo vizijo, da se lahko uspe le skupaj. Dejal je, da je prav zaradi tega, ker se mu zdi, da se slikajo novi horizonti slovenske prihodnosti, zelo srečen. Ta prihodnost pa bo takšna, da v njej Slovenci ne bi izpostavljali tistega, kar jih razlikuje in kar vnaša sovraštvo, temveč bi gradili na tistem, kar Slovence gradi kot skupnost.
Danilo Türk - je v prvem odzivu poudaril, da si bo v treh tednih do drugega kroga prizadeval, da se bodo pokazale in videle konceptualne razlike med njim in protikandidatom Pahorjem. Opozoril je na nizko volilno udeležbo in dejal, da je prav ta glavno sporočilo volivcev. Da bo drugi krog zanje bolj zanimiv, je zato po njegovem treba doseči, da bodo imeli pred seboj pravo izbiro. Sicer pa je prvi volilni krog po športno označil šele kot prvi polčas in napovedal, da gre v nadaljevanju kampanje v drugem krogu na zmago. Ob tem je še izpostavil, da se zavzema za pošteno državo, zato želi v drugem mandatu takšno državo pomagati soustvarjati.
Milan Zver - ob komentiranju volilnega rezultata je najprej izpostavil, da ga seveda ne more biti vesel. Ker po njegovem protikandidatoma v nasprotju z njim ni uspelo predstaviti pravega programa, bosta v drugem krogu prisiljena v to. Kot je še dejal, bosta morala predstaviti vsebinske odločitve, in ne zgolj »šlagerjev«. Po zahvali vsem, ki so ga podpirali v času kampanje in seveda tudi v nedeljo na voliščih ter čestitkah protikandidatoma, ker sta bila »konkurenčnejša«, je še napovedal, da si bo zdaj vzel nekaj dni časa za premislek o svoji nadaljnji politični karieri.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
a w	V	■ V	■ VB
Kopušar - novi župan občine Šmartno ob Paki
V nedeljo so izvedli tudi nadomestne volitve za župana občine Šmartno ob Paki. Za mesto župana so so potegovali trije kandidati, premočno, z več kot 70 odstotki glasov, pa je slavil Janko Kopušar, ki je doslej opravljal tudi funkcijo podžupana oziroma po smrti župana Alojza Podgorška izvrševal županske posle.
Za mesto župana sta se poleg izvoljenega Kopušarja (neodvisni kandidat s podporo strank SD, DeSUS, LDS in Liste za napredek občine) potegovala še Jože Slemenšek (SDS) in neodvisni kandidat s podporo volivcev Gregor Petrovič. Ob nekaj več kot 60-odstotni udeležbi je največ vo-
livcev obkrožilo število 3, kjer je bilo zapisano ime dosedanjega podžupana občine. »Tri mesece sem sicer opravljal podžupansko funkcijo, vendar pa na koncu odločajo volivci. Zadovoljen sem, vendar menim, da se v naši občini ne smemo deliti na zmagovalce in poražence.«
Kopušar je včerajšnje jutro že pričakal na občini, saj so bili tudi v Šmartnem ob Paki med tistimi, ki so trepetali pred naraslimi vodami. Še preveč živ je minuli ponedeljek: »Škoda po poplavah v preteklem tednu
je v naši občini precejšnja, tako da sta v teh dneh sanacija in seveda ublažitev posledic novih napovedanih poplav prvi in edini prioriteti. Drugače bomo začeli pripravljati proračun, v bistvu pa bomo nadaljevali do
Ta teden bodo imeli v Velenju sejo odbora za pomoč občankam in občanom. Razdelili bodo nekaj denarja, ki ga imajo na voljo, verjetno pa se bodo odločili za novo očiščevalno akcijo na bregovih rek in za odstranitev smeti. »Vsekakor pa bomo poskrbeli za ljudi. Nikakor ne bomo dovolili, da bi nekdo ostal brez strehe nad glavo in hrane,« je poudaril župan Kontič.
sedaj znane usmeritve občine. Kar nekaj je odprtih projektov, največji pa je seveda gradnja povezovalnega vodovoda. Ta projekt bo v naslednjih dveh letih narekoval tempo in temu se bomo poskušali kar najbolje prilagoditi.«
Kopušar je sicer doslej opravljal delo sekretarja v mozirski obrtni zbornici, tako da doslej še ni sprejel dokončne odločitve, če bo z delom nadaljeval ali pa bo funkcijo župana opravljal profesionalno. »V roku deset dni se bomo pogovorili
Janko Kopušar bo vodil občino Šmartno ob Paki do naslednjih rednih lokalnih volitev.
in našli ustrezne rešitve. Vsekakor si ne želim, da bi delo na občini trpelo oziroma da bi se izvolitev kako negativno odrazila v delu na Obrtni zbornici Mozirje.«
US
Dan, ko dozori vino
Y1NÜ6Ä4________
—kv ORUST
V Vojniku je bilo pred šotorom veliko dobre volje. Predsednik vinogradnikov Mirko Kraševec je predvsem bdel nad vinom, Polonca Marzel je povezovala program, za dobro voljo je skrbel tudi vojniški župan Beno Podergajs, mošt pa je blagoslovil župnik Anton Perger. (Foto: SHERPA)
Mošt so v vino spreminjali ob dobri jedači in prijetnem vzdušju tudi na širšem območju Celjskega. V redakciji Novega tednika smo si bolj od blizu ogledali in privoščili martino-vanje v Vojniku, kamor se je odpravil Branko Jeranko (reportaža na strani 14).
Poleg Vesele Martinove sobote, ki so jo vsa društva in vaške skupnosti pripravile v Martinovi vasi pri železniški postaji v Šmartnem ob Paki, so svojstveno martinovanje pripravili tudi v Mozirju. V kraju namreč martinovo sovpada s slovesnostjo ob začetku novega pustnega leta, kar jim predpisuje članstvo v združenju evropskih karnevalskih mest. Tako so člani Društva Pust mozirski ob 11.11 uri s pokom naznanili začetek pustnih običajev, ki bodo seveda vrhunec dosegli na pustovanju prihodnje leto. V Mozirju se prireditvi že nekaj let pridružuje tudi martinovanje, med katerim poskrbijo za krst mladega vina.
V	Rogaški Slatini so martinovo obeležili s sobotnim pohodom po delu Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste. Na sprehodu skozi vinske zgodbe so pohodniki obiskali številne »gorce«, kjer so poskusili mlado vino ter se družili z domačini in spoznavali vinsko tradicijo območja.
Šentjurčani so mlado vino »na star način« počastili na Sveti Heleni v Javorju. Peto martinovanje je na ta hrib privabilo rekordno število obiskovalcev, po oceni jih je bilo okrog 1500. Društvo Sv. Helena je prireditev začelo s pohodom na vrh iz treh smeri. Pred mašo so pred cerkvijo nastopili domači godci in vokalne skupine. Po maši je župnik Marko Šraml blagoslovil vino, nova vinska kraljica pa je postala Petra Drač iz Javorja. Celotno prireditev pa so z gosti, Fanti s Praprotna, posvetili preminulemu Lojzetu Slaku, ki je Sv. Heleno velikokrat obiskal, saj je bila od tu doma njegova žena Ivanka.
V	Laškem je martinova tradicija vse bolj žlahtna.
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, Turistično društvo Laško in Stik Laško so pripravili pester program, ki je obiskovalce vabil vse od petka do nedelje. Sv. Martin je namreč že od nekdaj zavetnik ene najstarejših slovenskih prafar. Laško pa ima trški privilegij z Martinovim sejmom že vse od leta 1227. Letos je na to nedeljo na trgu pred cerkvijo in v okolici razstavljalo in prodajalo že blizu 50 stojničarjev. Vinska tradicija ostaja živa kljub temu, da je konec 19. stoletja trna uš uničila večino od kar 1344 vinogradov, ki so jih imeli v najboljših časih. V petek je dr. Boris Kuhar v knjižnici govoril o štajerskih martinovih pazničnih jedeh. V soboto so se pohodniki podali na Martinov pohod po nekdanjih trških mejah Laškega, srečali so se zakonci jubilanti, zvečer pa so v Kulturnem centru pripravili večer s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž z naslovom V gospodarjevi kleti - ko je mošt vino postal.
US, AD, StO
Pred novo še poplava za hrbtom
V občinah Saša regije v strahu pred včerajšnjo poplavo odpravljajo posledice stare
»Še odtekla ni ta voda, nas že strašijo pred novo ujmo,« je v nedeljo razpoloženje v zgornjesavinjskih in šaleških občinah povzel eden od gasilcev, ki je pomagal pri odstranjevanju uničujočih ponedeljkovih poplav. V tem času sta državna meteorološka in hidrološka služba že razglasili najvišjo stopnjo ogroženosti zaradi pričakovanih poplav večjega obsega na širšem območju Slovenije, seveda tudi na Celjskem. Od prvih opozoril o mo- v nedeljo kar na osmih loka-
žnem deževju so se v vseh občinah pripravljali na morebitno novo nevarnost. Čistili so zasute struge, praznili zadrževalnike, delili protipo-plavne vreče, vmes pa seveda odstranjevali še posledice poplav iz preteklega tedna. Tako so mozirski gasilci še
cijah črpali mulj in vodo ter čistili odtoke. Na delu so bili tudi gasilci na Rečici ob Savinji in v Andražu. Vse pristojne službe so začele pozivati občane, da po svojih zmožnostih poskrbijo za svojo varnost in varnost svojega premoženja. Z velenjske občine so obvestili,
TOREK
ČETRTEK PETEK

da lahko občani pri Gasilskem domu Velenje za zaščito pred poplavljanjem prevzamejo vreče, napolnjene s peskom.
Sprožili so se tudi plazovi
Ravno Velenje je bilo med tistimi, ki jih je ponedeljkova ujma zelo prizadela, saj so škodo ocenjevali na 2,5 milijona evrov. Kot je povedal župan Bojan Kontič, se je na območju občine sprožilo sto plazov, najbolj pa jih skrbi, ker še vedno niso odpravili posledic neurja izpred dveh let. »Zadeve se kopičijo in ne vem, kako bomo odgovorili na težave. Upam na hiter odziv države in tudi sami se trudimo, kolikor se da. Predvsem poskušamo preprečiti nevarnost, ki nam preti, saj so napovedi izjemno slabe. Zato vse potrebno in najbolj nujno, torej poglabljanje strug, izvaja-
mo sami, ne glede na to, da ne vemo, kako bomo uspeli pokriti stroške. Preprosto bomo le tako preprečili še hujše posledice. Prepričan sem, da če bi bili vodotoki ustrezno vzdrževani, škoda ne bi bila tako velika. Saša regija bo zagotovo potrebovala državno pomoč, čeprav me skrbi, ker se zavedam, da ureditev infrastruktur-nih objektov zahteva izjemen finančni zalogaj. Glede na to, da pristojni ocenjujejo, da bo škoda v Sloveniji presegla 209 milijonov evrov, menim, da bo potreben resen razmislek, kako najhitreje do tega denarja.«
Karitas pomaga
V pomoč prizadetim v poplavah sta se od samega začetka aktivirala Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije. Prva je doslej zbrala 40 tisoč, v drugem pa so zbrali 5.400 evrov. Zbi-
ranje denarnih prispevkov in materialne pomoči se nadaljuje, solidarnost na poplavljenih območjih pa je, kot ocenjujejo v obeh humanitarnih organizacijah, izjemna. Na območju Škofijske karitas Celje je bilo poplavljenih več kot 550 stanovanjskih objektov. Prostovoljci, člani župnijskih karitas, so vse obiskali in jih oskrbeli z najbolj nujnimi stvarmi za preživetje. Strokovni svet Slovenske karitas je iz sklada za naravne nesreče sprostil 40 tisoč evrov za pomoč najbolj prizadetim. Tako je Škofijska karitas Celje z več kot 120 prostovoljci razdelila nekaj hrane, pralnega praška, dve sedežni garnituri in postelji, osem vzmetnic in 20 kvadratnih metrov toplega poda. Na tem območju so bili najbolj izpostavljeni sledeči kraji: Laško, Rimske Toplice, okolica Celja, Mozirje, Braslov-
če, Šmartno ob Paki, Nazarje, Šoštanj, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Velenje.
Kot kaže, bo morala karitas izdatneje pomagati vsaj tisoč družinam oziroma posameznikom, ki so izgubili vse, kar so s težavo in z odrekanjem gradili celo življenje. Premalo v RK
Drugače je v Rdečem križu Slovenije (RKS), za katerega je generalni sekretar Danijel Starman povedal, da so zbrali premalo denarnih prispevkov, saj je kar 12 območnih združenj Rdečega križa ostalo brez najnujnejših sredstev. Z osnovno materialno pomočjo so pomagali 200 družinam. Tako je več kot 150 zaposlenih in prostovoljcev pomagalo razdeliti 1.500 prehrambenih paketov, oblačila, obutev, odeje, peči, radiatorje in tudi 1.900 evrov finančne pomoči. RKS svoje aktivnosti v sodelovanju z lokalnimi izpostavami za zaščito in reševanje ter občinskimi operativnimi štabi izvajajo v sedmih regijah, med njimi tudi na Celjskem.
US
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Le kje vzeti?
Odpuščeni delavci iz Tovarne nogavic Polzela zahtevajo svoje pravice, so prizadeti in ponižani - Uprava obljublja odpravnine, a denarja zanje še ni
V začetku leta smo, skladno z izjavami predsednice uprave Tovarne nogavic Polzela Karmen Dvorjak, napovedovali, da bodo v »štumf fabriki« odpustili približno sto zaposlenih.
Poslovni rezultati v tovarni nogavic niso bleščeči: leto 2011 so sklenili z izgubo v višini 1,2 milijona evrov, medtem ko so prihodki znašali nekaj več kot 12 milijonov evrov. Eno od rešitev, ob drugih
ukrepih, za polzelsko podjetje je Dvorjakova videla v manjšem številu zaposlenih. Kot je poudarjala, so pripravili program presežnih delavcev, ki naj bi jih odpuščali skladno z veljavno delovno-pravno zakonodajo. Hkrati je bilo slišati, da naj bi manjšali predvsem število zaposlenih v režiji.
Takšne so bile napovedi, vendar pa se je na Novi tednik obrnila skupina nekdanjih zaposlenih, ki trdijo, da se je
aprila na cesti znašlo vsaj 2530 proizvodnih delavcev. Najhuje je, da nekdanji zaposleni niso prejeli niti odpravnine niti regresa, ki jim pripadata po zakonu. Nekateri od teh so tudi invalidi, drugim pa se obdobje, imenovano >na čakanju< izteče konec leta.
Po sledeh naših bralcev
»Po prvem obvestilu, ki smo ga dobili s strani direk-
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kje lahko stranka uredi status vojnega veterana in kakšne dokumente potrebuje?
Vloga za priznanje statusa vojnega veterana se vloži pri pristojni upravni enoti v Republiki Sloveniji, glede na kraj stalnega prebivališča. K vlogi je treba predložiti dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče preveriti zakonske pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Zahteva se lahko vloži osebno ali se krajevno pristojni upravni enoti pošlje po pošti. Nekatere podatke lahko v postopku pridobi tudi organ sam, in sicer preveri osebne podatke in pridobi druge odločbe ali javne listine o udeležbi stranke pri obrambi Republike Slovenije. Ob predložitvi ali po pridobitvi ustrezne javne listine upravna enota upravičenca neposredno vpiše v evidenco vojnih veteranov. Če vpis v evidenco vojnih veteranov upravna enota zavrne, izda o tem odločbo, zoper katero je mogoče vložiti pritožbo. O pritožbi odloča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Takse in stroškov postopka ni.
Katere pravice lahko uveljavi stranka, če ima priznan status vojnega veterana?
Pravice, ki jih lahko uveljavijo posamezne kategorije vojnih veteranov, in pogoje za pridobitev teh pravic določata 5. člen Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/2006) in Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012), ki je v veljavi od 31. 5. 2012. Pravice vojnim veteranom ne pripadajo avtomatično, temveč le na zahtevo in na podlagi ugotovitvenega postopka, v katerem pristojna upravna enota preveri izpolnjevanje zakonskih pogojev. Pravico do varstva ima vojni veteran, ko dopolni 55 let ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Ne glede na te pogoje lahko uveljavi pravico do priznanja pokojninske dobe. Posamezne kategorije vojnih veteranov imajo ob pogojih Zakona o vojnih veteranih pravico do veteranskega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo, letnega prejemka, zdravstvenega varstva, brezplačne vožnje, pogrebnine, priznanja pokojninske dobe. Vojni veteran lahko uveljavi pravico do:
-	veteranskega dodatka (če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek);
-	dodatka za pomoč in postrežbo, če ga ne more uveljaviti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
-	letnega prejemka (če je vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo, vojni dobrovoljec, odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem, organizator narodne zaščite);
-	zdravstvenega varstva (plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja), če je upravičen do veteranskega dodatka;
-	brezplačne vožnje (če je vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo, vojni dobrovoljec, odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem, organizator narodne zaščite), in sicer z avtobusom ali vlakom na ozemlju Republike Slovenije štirikrat na leto;
-	pogrebnine (ob smrti vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo, vojnega dobrovoljca, organizatorja narodne zaščite ali odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem). Pravico do pogrebnine lahko uveljavi oseba, ki oskrbi pogreb v višini, kot določa Zakon o vojnih veteranih. Oseba, ki krije stroške prevoza posmrtnih ostankov umrlega vojnega veterana od kraja smrti do kraja pokopa na ozemlju Republike Slovenije, ima pravico do povračila dejanskih stroškov prevoza;
-	in priznanje pokojninske dobe v enojnem ali dvojnem trajanju.
Zahtevo za priznanje pravic po Zakonu o vojnih veteranih lahko stranka vloži osebno pri pristojni upravni enoti (če ni bilo spremembe prebivališča, je to upravna enota, kjer je bila vložena zahteva za priznanje statusa vojnega veterana) ali se tej upravni enoti pošlje po pošti, razen zahteve za priznanje pokojninske dobe, ki se vloži pri pristojnem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po izvedenem upravnem postopku upravna enota izda odločbo o pravici. Zoper to odločbo je mogoča pritožba, ki se vloži pisno ali poda ustno na zapisnik pri upravni enoti, ki je izdala odločbo. O pritožbi odloča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot organ druge stopnje.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
torice Dvorjakove, smo takoj napisali ugovor, na kar nam je odgovorila, da razume položaj, v katerem se nahajamo, da pa v tovarni ne kršijo naših pravic. Seveda je zatrdila, da bodo sredstva za odpravnine zagotovljena, vir pa bo prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Vendar naj bi bil denar na voljo šele po odobritvi pristojne banke, kar naj bi še čakali. Kot je navedla, trenutno stanje v podjetju omogoča poplačilo odpravnin v osmih obrokih. Hkrati pa dodaja, da si bodo prizadevali, da bi odpravnine poravnali prej. Še enkrat smo jo pisno opozorili na naše pravice, vendar nam ni odgovorila več,« so pripovedovali nekdanji zaposleni in omenili eno večjih ironij ali pa ponižanj, kakor vzamete. V dneh, ko so hodili po delovne knjige in urejali še zadnje podrobnosti glede odpovedi, so v tovarni nogavic odprli pre-
novljeno trgovino in pripravili dneve odprtih vrat.
Naj povemo, da imamo v uredništvu podatke o delavcih, ki so nas opozorili na težave. Vendar se ne želijo izpostaviti z imenom in priimkom, saj iščejo nove zaposlitve. »Ne želimo, da nas gledajo po strani in že vnaprej očrnijo, češ da smo povzročali težave prejšnjemu delodajalcu.« Tudi to je eden od novih naukov, ki jih ponujajo današnji časi.
Kot navajajo zaposleni, so iz medijev razbrali, da naj bi bilo denarja za odpravnine dovolj, sedaj pa jih skrbi, da temu ni tako, saj se menda prodaja tudi že upravna stavba podjetja. Trdijo, da so v tovarni nogavic prodali že dve stavbi, nove prostore za upravo pa naj bi uredili v nekdanjem obratu
»dodelave«. Menda si mojstri že ogledujejo, kako preurediti obstoječi objekt ... »To se pravi, da denar je,« menijo.
Direktorica trka na vest, odpuščeni razžaljeni
Ljudje so obupani in ne vidijo izhoda. Nekateri imajo posojila in zdaj so ostali brez službe ter upanja, da bodo denar, ki so si ga zaslužili, sploh kdaj videli. Jezi jih tudi stavek v odgovoru Dvorjako-ve: »Odločitev, ali boste sprejeli to pojasnilo ali pa proti podjetju, ki vam je dolgo časa zagotavljalo dohodek, sprožili drugačne ukrepe, ki nam bodo vsem poslabšali situacijo, prepuščam vaši vesti.« Da so v tovarni nogavic pustili dolga leta svojega življenja, v zahvalo pa so dobili cesto. Da niso krivi za stanje, v katerem se je znašlo podjetje, so ogorčeni nekdanji zaposleni: »Je
Pojasnilo predsednice u
Kot navaja predsednica uprave Karmen Dvorjak, so glede na aktualni položaj v Tovarni nogavic Polzela, situacijo na trgu, spremenjene nakupne navade potrošnikov in druge ekonomske dejavnike, že v prvi polovici leta odreagirali s številnimi sanacijskimi ukrepi.
»Želeli smo urediti poslovne procese na načine, ki bodo ustvarili pogoje za dolgoročno stabilnost poslovanja. Teh ukrepov je bilo veliko, med njimi pa se na žalost nismo mogli izogniti tudi zmanjšanju števila zaposlenih. Vse postopke za ta ukrep smo izpeljali z željo, da bi tudi tisti del zaposlenih, za katere trg ni več zagotavljal ekonomike, bil deležen vseh zakonskih in človeških dejavnikov, za kar se da neboleč prehod v strukturo, ki ji slovenska socialna družba posveča dostojno pozornost, delodajalec pa zakonsko predpisane odpravnine.«
V tovarni so do 10. novembra prekinili delovno razmerje s 86 zaposlenimi (od tega je 40 delavcev, ki so delali na normo, in 46 režijskih delavcev), do konca leta pa bo razmerje prekinjeno še s 13 zaposlenimi, ki so o postopku že obveščeni.
Obljublja: odpravnine bodo
Kot navaja Dvorjakova, pa na žalost likvidnostni položaj Polzele ni omogočal izplačila odpravnin v enkratnem znesku in takoj. »Tovarna je pač vpeta v vse obstoječe gospodarske in finančne aktualnosti na slovenskem in mednarodnem trgu, kjer osrednji in splošni problem predstavlja pomanjkanje denarja in posledično likvidnost gospodarskih subjektov. Ker pa ima Polzela Tovarna nogavic še veliko premoženja iz časov debelih krav, ki ga v sedanjih razmerah ne potrebujemo, bomo z njegovo prodajo zagotovili sredstva za izplačilo odpravnin. Ne glede na zapleten položaj na nepremičninskem trgu smo uspeli
Seveda vsi želijo, da bi polzelska lastovka še dolgo letela, vendar ...
Eden od sanacijskih ukrepov za izboljšanje likvidnostnega položaja je tudi odločitev, da bi infrastrukturo poslovne stavbe odprodali, službe pa bi se preselile v ostale razpoložljive prostore. »Ta odločitev je v zgodnji fazi, vendar pa je tudi poslovna stavba predmet hipotekarnega jamstva za posojila ene od poslovnih bank, kar pomeni, da bi se v tovarni nogavic z njeno odprodajo sicer lahko pomembno razdolžili, saj bi kupnina bila namenjena odplačilu obveznosti do bank, sami pa bomo svoje poslovanje še naprej prisiljeni vzdrževati iz prilivov rednega poslovanja.«
zainteresirati potencialne kupce za njihov nakup. Ker pa je bilo na podlagi preteklih poslovnih odločitev vse premoženje hipotekarno zastavljeno pri bankah - gre tako za premično kot nepremično premoženje, vključno z naložbami - se z večino bank še vedno pogajamo, da kupnine od odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja sprostijo za odplačilo odpravnin. To delamo povsem transpa-rentno in ves čas z vednostjo vseh deležnikov, vključno s skupino zaposlenih, ki jim je
delovno razmerje prenehalo in ki so upravičeni do prejema odpravnin. Te bodo tudi prejeli, po dinamiki, kakor jo bo Tovarni nogavic Polzela omogočila likvidnostna situacija.«
Poziva: spoštujmo dogovorjeno
Dvorjakova poudarja, da vsa razpoložljiva sredstva namenjajo odpravninam. Velik del odpravnin so že izplačali, in sicer v višini 270 tisoč evrov. Trenutno nekdanji zaposleni čakajo samo na
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO / SPODBUDNA ZGODBA
5
sedaj vse dovoljeno? Ni nikjer več poštenja pa tudi pravice? Očitno papirji nimajo več nobenega pomena!«
Nauki
Nekateri izmed odpuščenih delavcev so dogajanje prijavili na Inšpektorat za delo v Celju. Odgovora še niso dočakali, dočakali pa so osmino odpravnine. »Seveda šele potem, ko smo večkrat poklicali na upravo. In kjer smo med drugim slišali, da >zaradi nas ne bodo mogli kupiti preje<. To je seveda za nas skrajno nesramno in žaljivo. Ko smo spraševali za regres - doslej smo videle samo sto evrov v bonih - pa so nam pojasnili, da >bomo regres že dobili, ko ga bo direktorica dala.« Glede na to, da so med odpuščenimi delavkami takšne z 20 in več let delovne dobe v tovarni nogavic, se seveda sprašujejo, koliko je bilo sploh vredno njihovo delo.
prave
Karmen Dvorjak: »Vodenje Polzele sem prevzela v že izjemno zaostrenih razmerah na začetku letošnjega leta. Pri svojem delu se posvečam izključno poslovnim funkcijam, ki zagotavljajo poslovanje tovarne. Na osnovi nekaterih pobud in podatkov o poslovanju v preteklosti pa sem mnenja, da lahko položaj in poslovne poteze v minulih letih razjasni izključno posebna revizija. Manedžment se s tem ne bo ukvarjal, bo pa zaščitil vse interese Polzele Tovarne nogavic. Ob potrditvi odločitve na vseh ravneh pa naj neodvisna revizijska organizacija ugotovi dejstva med postopkom posebne revizije. Ukrepi lahko sledijo izključno na osnovi tako revidirane preteklosti. Seveda pa je dejstvo, da je vsaka uprava subjektivno in objektivno odgovorna za vse poteze in odločitve, ki so bile sprejete v njenem mandatu. To pač velja za sistem odgovornosti vsakega upravljavca premoženja, ki mu je zaupano s strani lastnikov.«
nakazilo, ki je zapadlo 18. oktobra 2012, njegovo izplačilo pa je, kot omenjeno, odvisno od sprostitve sredstev s strani bank. »Naj poudarim, da vse nekdanje sodelavce ažurno in celovito obveščamo o dinamiki odplačevanja in razlogih za obročno plačilo odpravnin. O procesu sanacije, kadrovskem prestrukturiranju in obročnem plačevanju odpravnin so bili obveščeni tudi odgovorni na republiškem in območnem sindikatu, ki sanacijo Polzele podpirajo. Informirali smo tudi pristojni Inšpektorat RS za delo. Še naprej računamo na njihovo razumevanje tega težkega obdobja za celoten poslovni sistem. Prepričana sem tudi, da se bomo dogovora držali in s tem Polzeli Tovarni nogavic omogočili poslovanje v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Špetir na skupnem dvorišču
Voc brez dokapitalizacije, nadaljevanje zgodbe še neznanka
Včeraj je stečajna upraviteljica družbe CMC Milena Sisinger z glasom, vrednim 66 odstotkov, glasovala proti dokapita-lizaciji hčerinske družbe Voc. S tem je, po razlagi vodstva, Voc pahnila na rob stečaja, po razlagi Sisingerjeve pa branila interese delničarjev CMC v stečaju.
Znano je, da naj bi Voc z istem dvorišču in imamo dosti
dobrimi 759 tisoč evri (ob že dosedanjem vloženem denarju) dokapitaliziralo podjetje Ahac z Grobelnega. S tem bi po prepričanju vodstva Vocu omogočili normalno poslovanje in ohranili delovna mesta. »Predlagali smo najboljšo možnost, dokapitalizacija bi bila najboljša rešitev, saj Voc potrebuje svež denar. Sedaj bomo iskali nove različice za preživetje Voca. Vendar smo, če partner odstopi od namere, prepuščeni bankam upnicam. Kakšne bodo njihove poteze, pa ne vemo,« je sklep skupščine komentiral direktor Voca Peter Šepetavc. Ve se, da upravitelji-ca zahteva menjavo vodstva v Vocu, čeprav je Šepetavc medsebojno sodelovanje ocenil kot zelo dobro, saj »smo s CMC na
skupnih točk. Skupščino, na kateri bodo odločali o vodstvu, po zakonu moramo sklicati in jo tudi bomo.«
Presenečen nad razpletom skupščine
Podobno kot Šepetavc je prokurist Roman Moškotevc
- njegovo podjetje Ahac naj bi dokapitaliziralo Voc - presenečen nad razpletom skupščine. »Izjemno sem razočaran nad to odločitvijo, ker je za Voc nerazumna in škodljiva. Voc potrebuje svež kapital. Upraviteljica navaja različne obrazložitve, vendar se po mojem prepričanju število delnic niti njihova vrednost z dokapi-talizacijo ne zmanjšuje, torej stečajna masa in upniki ne bi
Peter Šepetavc in Roman Moškotevc bosta o nadaljnjem scenariju oziroma ukrepih v Vocu še premislila.
bili oškodovani. Če bi se delnice Voca spremenile v delnice podjetja v stečaju, bi bila njihova vrednost nič.«
Moškotevc, za katerega smo med zaposlenimi slišali, da so ga sami prosili za vstop v podjetje, je še poudaril, da mu ni vseeno za firmo in zaposlene. »Moramo se usesti in premisliti, kako naprej. Vidim
pa, da je velik interes upravi-teljice, da zamenja vodstvo in nadzorni svet. To pomeni, da izgubimo minimalno kontrolo nad svojim vložkom, kar je nesprejemljivo. V tistem trenutku bomo odpoklicali sredstva in zahtevali vračilo denarja.« Podjetnik z Grobelnega je še omenil, da je bil delež v Vocu vseskozi pripravljen odkupiti,
Precej nepričakovano je stavbo Voca takoj po skupščini zapustila upraviteljica Sisingerjeva, ki ni želela dajati nobenih pojasnil. Tako samo vemo, da je še vedno prepričana, da bi se z manjšim deležem v Vocu osiromašila stečajna masa CMC. Sisingerjeva zagovarja po njenem najbolj smiselno dejanje, in sicer, da bi delež v Vocu prodali na javni dražbi.
vendar, kot se je izrazil, to ni tako enostavno in ne gre tako hitro. Moškotevc je še ocenil, da so v podjetju Ahac za zagotavljanje likvidnosti, predvsem za tekoče poslovanje, v Voc vložili 600-700 tisoč evrov.
US, foto: GrupA
Peter Šepetavc: »Voc ima še vedno koncesijo za vzdrževanje državnih cest. V podjetju imamo zagotovljene osnovne pogoje za delo in ni strahu, da bi Voc v zimskem obdobju zatajil.«
Delo na kmetiji je stvar cele družine. Brez moža nikakor ne bi zmogla. Oba skupaj pa ne brez tašče in tasta. Onadva opravita vsa tista drobna dela, za katera nama zmanjka časa. In tudi po nasvete se večinoma odpraviva k njima. Nobena knjiga, noben svetovni splet ne more nadomestiti dolgoletnih izkušenj v praksi. Seveda v vsakem odnosu pride kdaj do težav, a na kmetiji moramo složno voziti drug z drugim, drugače ne gre.
V življenju ne moreš gledati vsega skozi denar
Katarina Očko iz Rečice pri Laškem je pustila dobro plačano službo in se odločila za kmetovanje
»Morali bi priti julija, takrat je pri nas res lepo,« nas na vratih pričaka energična mlada do ušes nasmejana ženska. Jesensko namočen dan res bolj od daleč spominja na valovanje žita v vetru, na vonj po svežem senu in cvetoče gredice ob hiši, a dobrodošlica je kljub smelemu pasjemu laježu tako prijetna, da se ti zdi, kot bi ti vse to približali že s stiskom rok. Katarina Očko se je na kmetijo primožila iz mesta. Po enajstih letih je zaradi nje pustila celo dobro službo. Odločitve, da se bo posvetila družini in se preživljala s pridelavo zelenjave, še vedno ne obžaluje.
Tudi to jutro je vstala že ob petih. Na mizo postavi sveže pečene buhtlje v umetelni obliki rožice. »Ah, to je nekaj, kar kar pade skupaj,« skromno pojasni. A takoj doda, da se ima z nami čas ukvarjati zgolj zato, ker je dan deževen. Prav zdaj je na njivi največ dela, dnevi pa so kratki.
Katarina Očko pred njivo pese. »Izvrstno je obrodila. Verjamem, da je dober pridelek odvisen tudi od veselja do tega dela.«
Mestno dekle z vizijo v kmetijstvu
Katka, kot jo kličejo domači in prijatelji, tako srčno govori o domači kmetiji, pridelkih in živalih, da kar težko dojameš, da s tem okoljem ni rasla že od
nekdaj. Kot mestno dekle je svojo mladost preživela v bloku. »Pravzaprav niti nisem vedela, v kaj se spuščam. Kmalu zatem ko sva prevzela kmetijo, mi je tašča predala molžo. Bilo je grozno, že sam vonj po hlevu mi je šel na živce. A sem se navadila. Trenutno imamo 12 glav živine, tri prašičke in kokoši. Zjutraj zanje poskrbim sama, zvečer sku-
Prijateljice iz mlajših let so večinoma začudene, kako sem se spremenila. Hkrati pa me občudujejo. Dobro vedo, koliko truda je treba za veliko manj denarja, kot ga one zaslužijo v službi. Meni sta to delo in način življenja v veselje. Nimam skomin, da bi šla nazaj, čeprav svoje stare sodelavce zelo rada obiščem. Načrtov in idej imam toliko, da si lahko samo želim, da bodo zaživeli. In da bi šlo vnaprej vsaj tako dobro kot doslej.
paj z možem, ki je zaposlen v bližnjem podjetju.« 11 let je bila tudi Katarina zaposlena v priznani optiki v Žalcu. Rada je imela svoj poklic in tudi delovno okolje je bilo izvrstno. A ko se je soočila z vlogo zaposlene mamice in gospodinje ter dnevno lovila samo sebe nekje med vrtcem, službo in domom, si je morala odgovoriti na temeljno vprašanje, kaj sploh hoče od življenja zase in za svoje drage. »Po drugem otroku sem se odločila. Bilo je zelo težko. Počutila sem se kot največja izguba, ko sem šla s knjižico na zavod in se zavedla, da sem zdaj prepuščena sama sebi.« Pri tem ji tudi odzivi okolja niso bili ravno v
pomoč. Danes je mamica 13-letne Sare, 8-letne Larise in 4-letnega Lukca. Najbolj ceni to, da si lahko čas razporeja sama. Delo, ki ga je izbrala, ji je v veselje in jo izpolnjuje. Kdor je srečen, pa lahko svojim bližnjim da neprimerno več, kot je mogoče kupiti s kakršnim koli denarjem.
Ugrizni, kolikor lahko prežvečiš
Na kmetiji, veliki 42 hektarov, je osem hektarov obdelovalne zemlje. Za svoje potrebe pridelajo praktično vse, kar potrebujejo - od mesa, mleka do zelenjave in žita. Poleg viškov tega se je Katarina specializirala predvsem za pridelavo zelenjave. »Zdaj je strank že toliko, da jih moramo odklanjati. Toliko kot imamo zdaj, je praktično zgornja meja, ki jo zmoremo obdelati, a še tu je zlata vredna pomoč sosedov, prijateljev in sorodnikov ob >špicah<. Ne bi rada širila trga, ker se mi zdi kvaliteta zelo pomembna. In največje zadovoljstvo mi daje trenutek, ko prinesem zelenjavo svojim strankam in vem, da lahko stojim za svojim pridelkom.«
Začelo pa se je z marmeladami. Odkrila je posebno veselje, ko so njene stvaritve okronali s prvimi priznanji, in počasi se je prebudila tudi
tržna žilica. Enkrat na mesec prodaja na ekološki tržnici v trgovskem centru v Celju. Tudi zabojčkarstvo se je že dobro prijelo in kot kaže je povpraševanje zaenkrat večje kot ponudba.
Za nekaj pridelkov so ekološke certifikate že uspeli pridobiti, ampak to je v končni fazi samo papir. Letošnji glavni adut je 30 arov pese, ki jo bodo predelali v sok. Katarina se je na lastni koži prepričala, kako je zdravilen. In prav zato bi rada to delila tudi z drugimi.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
V mojem poslu je največja težava v tem, da smo kmetje premalo povezani. Sama zelo rada sodelujem in v nikomer ne vidim grozeče konkurence. Pa sčasoma se tudi naučiš, da ne moreš vsega gledati skozi denar. Kar daš, se trikrat obrne in prej ali slej obrestuje. Ko sem začela, sem okrasila stojnico in čakala, da se bodo kupci stepli za mojo marmelado. Zdaj vem, da je prodaja predvsem druženje, gradnja odnosa z ljudmi, predstavljanje in ponujanje. Pomembni so vsebina, kakovost in odnos. Videz je postranska reč.
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Konec spora med svetniki in županom?
DOBJE - Kot je znano, sta se večinska opozicija svetnikov in župan Franc Leskovšek ob postopku umeščanja novega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole zapletla v vrsto nesporazumov in celo upravni spor. Pred dnevi so svetniki uradno predstavili stališče sodišča, ki je njihovemu ravnanju pritrdilo. Težava je zdaj v tem, da je župan ta dokument prejel že v začetku julija, svetnikom pa ga je predal šele pred dnevi.
Spomnimo, da so svetniki v župan temu uprl s sodnim po-
letu pred ponovnih razpisom za ravnatelja zamenjali tri člane sveta šole. Ko so Jožico Salobir odstavili zaradi tako imenovane moralne spornosti, se je
stopkom. »Svetniki s tako neutemeljenimi in nedokazanimi argumenti ne morejo nastavljati novih imen sredi mandata. Še posebej, če člani sveta svoje
naloge korektno opravljajo,« je pojasnjeval svojo odločitev župan Franc Leskovšek. Kot je potrdila razsodba sodišča, so svetniki ravnali v skladu s svojimi pooblastili. Tožbo župana je sodišče namreč zavrnilo kot neutemeljeno z obrazložitvijo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijalnega sklepa pravilen. Pritožba ni dovoljena. Župan je po zadnji občinski seji dejal, da si tudi ob takem razpletu ne
očita ničesar. »Preverili smo zakonitost postopkov, da mi ne bi kdo kdaj očital, da se je komu zgodila krivica. Stroškov za občino v tem postopku ni bilo. In tudi v prihodnje bi se za tako pot v primeru pravnega dvoma še odločil. Svetniki so imeli tokrat prav in mislim, da je zgodba s tem končana. Še posebej, ker z novo ravnateljico Osnovne šole Dobje zelo korektno in dobro sodelujemo.«
Postopek
brezplačen, pravno mnenje ne
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se je pretekli teden s postopki župana zoper občinski svet seznanila in sodbo pozdravila. »Takšen razplet smo pričakovali, saj smo ves čas vedeli, da je bila razrešitev gospe Salobir v skladu z vsemi predpisi,« so povedali po seji. »Ne moremo pa spregledati, da je župan ves čas zavlačeval in oviral postopek. Občinskega sveta ni pravočasno obveščal o dopisih upravnega sodišča, s čimer je onemogočil možnost posveta z odvetnikom. Naša komisija je tako sama oblikovala mnenje, ki ga je potrdil
občinski svet. Občinski svet je hkrati sprejel sklep, da pravno pisanje, naslovljeno nanj, ne sme biti vročeno županu, česar se župan ni držal. Dokaz je, da je občinski svet šele po štirih mesecih obvestil o izidu sodbe upravnega sodišča,« je pojasnila Natalija Plemenitaš Fuchs.
Pristojna komisija je sklenila, da bodo to točko uvrstili na dnevni red naslednje redne seje. »Župan je sicer pisno zatrdil, da je bil postopek brez finančnih posledic za občino, vendar Supervizor kaže drugače. Miru Cerarju je občina za pravno mnenje nakazala 600 evrov,« so še ugotovili člani omenjene komisije.
SAŠKA T. OCVIRK
Nova garažna hiša za zdraviliško mesto
Proračuna
v znamenju varčevanja
ROGAŠKA SLATINA -Eden večjih projektov, ki jih namerava občina spraviti pod streho v prihodnjih dveh letih, je povečanje privlačnosti središča mesta. Naložba zajema celostno obnovo območja avtobusne postaje.
V okviru projekta je poleg obnove podobe avtobusne postaje predvidena gradnja nove dvonadstropne parkirne hiše. Zrasla naj bi na obstoječem parkirišču med avtobusno postajo in pošto, v njej pa bi uredili 78 parkirnih mest. Tako bi središče Rogaške Slatine pridobilo prepotrebna pokrita
parkirišča. Objekt ne bo namenjen le parkiranju, temveč je v delu pritličja predvidena ureditev tržnice s šestimi lokali, ki bi jih pred neugodnimi vremenskimi vplivi varovala moderna zasteklitev s pogledom proti obstoječim arkadam avtobusne postaje. Posebno pozornost projekt namenja strehi garažne hiše. Njenih dobrih tisoč kvadratnih metrov je namenjenih druženju tako domačinov kot turistov, saj je na tako imenovani terasi Rogaška predvidenih več zelenic, klopi ter tlakovanih poti, ki bi vodile proti parkovnim
gozdom, zdraviliškemu parku in avtobusni postaji.
Za projekt, ocenjen na okoli 1,5 milijona evrov, je občina že pridobila gradbeno dovoljenje in naložbo, kot so nam sporočili, septembra prijavila na razpis za sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Evropska unija bo tako, če bo kandidatura uspešna, prispevala slabih 650 tisoč evrov, preostanek bo zagotovila občina. Če bo sofinanciranje potrjeno, bi se lahko gradnja začela že spomladi, končana naj bi bila v drugi polovici leta 2014.
AD
PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji v prvi obravnavi potrdili proračuna občine za leti 2013 in 2014, ki sta zdaj v tridesetdnevni javni obravnavi.
Proračun za naslednjo dnja v proračunu za priho-
leto znaša malo manj kot 4.500.000 evrov in se bistveno ne razlikuje od letošnjega. Glavni prihodki bodo tako še vedno dohodnina, lastni prihodki občine in sredstva, pridobljena na razpisih ter namenjena investicijam. Sle-
dnje leto znašajo kar milijon evrov. »Med proračunoma za letošnje in prihodnje leto ni bistvenih razlik, saj so prihodki in odhodki približno enaki. Osrednja investicija je še vedno vrtec, ki ga želimo končati v januarju. V naslednjem
letu želimo končati gradnjo kanalizacije v celotnem območju občine,« pravi župan Vinko Debelak. Za leto 2014 občina trenutno predvideva proračun le v višini malo več kot 3.600.000 evrov oziroma 900.000 evrov manj kot leta 2013, saj občina v proračunu ni načrtovala prihodkov, pridobljenih na razpisih.
ŠO
SIR
Petnajst let delovanja
Projekti, zastavljeni v smeri trajnostnega razvoja, in tako naravnan razvoj spodnje Savinjske doline so bili tisti, zaradi katerih so v Razvojni agenciji Savinja podpisali deklaracijo o traj-nostnem razvoju. Direktorica RA Savinja Danica Jezovšek - Korent pravi, da gre s tem podpisom za javno podporo ideje povezovanja v smislu trajnostnega razvoja, da si vsi skupaj prizadevamo in ozaveščamo o pomenu, da vsak udeleženec lahko doda svoj prispevek pri ohranjanju naše dežele za zanamce.
RA Savinja bo v začetku naslednjega leta obeležila 15 let delovanja. Kot Podjetniški center Žalec sta ga ustanovila takratna enotna Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec z namenom svetovanja podjetnikom. Šlo je za pomoč pri odpiranju delovnih mest in spodbujanje razvoja podjetništva. Z nastankom novih občin jih je nekaj izstopilo iz ustanovnega članstva, a so ostale kot pridružene članice. Že od začetka so vodenje zaupali Danici Jezovšek - Korent, ki z novim letom odhaja v po-
koj. Po sklepu skupščine bo vodenje za določen čas enega leta prevzel njen pomočnik Stoj an Praprotnik. Njegova naloga bo med drugim v naslednjem letu pripraviti javni
razpis za imenovanje direktorja RA Savinja.
Podjetniško svetovanje je še danes pomembno jedro RA Savinja. Je vstopna točka VEM in tako med drugim svetujejo
podjetnikom, kako formalno in s čimmanj administrativnih ovir začeti delovati. Drugo pomembno področje so projekti; od turističnih projektov, projektov s področja podeželja, kjer
Z letom 2001 so v podjetniškem centru ob predpristopnih aktivnostih z EU začeli delati še na drugih področjih in se postopno preimenovali v RA Savinja. Od 25. marca 2009 imajo status območnega razvojnega partnerstva in opravljajo strokovno ter podporno vlogo. V tem partnerstvu je šest občin spodnje Savinjske doline - Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec - ki enakopravno sodelujejo pri načrtovanju razvoja doline.
so upravljalec Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline, projekti s področja razvoja človeških virov, okoljski projekti in infrastrukturni projekti, ki prispevajo k trajnostnem razvoju spodnje Savinjske doline.
Uspešno zaključili za 43 milijonov evrov projektov
Od leta 2004, od vstopa Slovenije v EU do letošnjega leta, so v RA Savinja uspešno končali 62 projektov, kar finančno pomeni 43 milijonov evrov neposredno pripeljanih v spodnjo Savinjsko dolino skozi te projekte. Nekaj jih je večjih, povezovalnih, kar Jezovšek - Korentova poudarja kot nujno, da so projekti sploh uspešni na evropskih razpisih za črpanje sredstev. Takšen projekt je na primer celostno odvajanje in čiščenje odpadnih voda na povodju Savinje, kjer gre za projekt na regijski ravni, ki se trenutno že izvaja. Načrtuje se tudi za naslednje programsko obdobje, ta del, ki že traja, pa je vreden približno 30 milijonov evrov in kar dve tretjini, dobrih 20 milijonov evrov, je vezanih na spodnjo Savinjsko dolino. Sem spada projekt gradnje primarne kanalizacije in centralne čistilne naprave v Kasazah. V tekočem programskem obdobju so bili
Na zadnji seji območnega sveta, ki ga tvorijo vsi župani partnerskih šestih občin Spodnje Savinjske doline, so sprejeli sklep, da se oblikuje območni razvojni svet, ki bo imel konstitutivno sejo 19. novembra. Na tej seji bo obravnavan program priprave območnega razvojnega programa spodnje Savinjske doline za obdobje 2014-2020, ki bo vsebinsko vpet v regionalni razvojni program.
ravno s povezovanjem uspešni projekti, kot sta mreža lokalnih cest spodnje Savinjske doline ali gradnja sekundarne kanalizacije. S sodelovanjem je povezan tudi Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ima osrednji muzej v Žalcu in hkrati šest vstopnih informacijskih točk v povezanih občinah spodnje Savinjske doline, ki soustvarjajo vsebine. Povezovanje je uspešno pri centru vseživljenjskega učenja v Žalcu, kjer je RA Savinja eden od partnerjev, nosilka dejavnosti je UPI Ljudska univerza Žalec. Z vsebino, imenovano Trajno-stni razvoj nas povezuje so v RA Savinja povezali partnerje v regiji in izkušnje predstavili v Srbiji, na območju Rasinskega okrožja s središčem v Krušev-cu.
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
V bloku s hišno številko Teharje 15 je skupno 1.318 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine. Med 21 stanovanji je šest garsonjer, dve 1,5-sobni stanovanji, osem 2-sobnih stanovanj ter pet 2,5-sobnih stanovanj, pred hišo pa je na voljo 21 parkirnih mest. V stanovanja se bo v prihodnjih tednih vselilo šest mladih posameznikov, šest parov, pet 3-članskih in štiri 4članske družine.
Žaklina Ivančov in njen partner Marko Volavšek načrtujeta, da se bosta v dodeljeno neprofitno stanovanje vselila še pred koncem leta. »Doslej sva živela vsak pri svojih starših, že tri leta pa sva se prijavljala na razpise za najem neprofitnih stanovanj. Končno nama je uspelo in presrečna
sva. Zdaj je treba le še nakupiti pohištvo, potem pa ... V zadnjih dneh je šlo vse tako hitro, da sploh še nisva dojela, da imava res skupen dom,« sta pripovedovala in se namuznila ob vprašanju, ali je morda zdaj čas za razmislek o družini. »Saj veste, kako to gre. Najprej >štalca<, potem pa ...«
Vsa stanovanja za mlade
Letos zgrajen 21-stanovanjski blok na Teharjah, prihodnje leto gradnja treh stolpičev v soseski Dolgo polje III
CELJE - »Kaj pa vidva počneta tu?« je Janko Ar-nuš iz družbe Nepremičnine Celje začudeno pogledal Žaklino Ivančov in njenega partnerja Marka Volavška, ko sta presrečna razkazovala podstrešno stanovanje v novozgrajenem bloku na Teharjah. Žaklina, ki je bila v imenu 21 mladih in mladih družin izbrana, da ob otvoritveni slovesnosti prevzame ključe dodeljenega na-jemniškega stanovanja, je te še vedno stiskala v rokah in šele ob pogledu na številko 20 na obesku se je zavedala, da je v napačnem stanovanju. Trenutek zatem, po sprehodu čez hodnik, pa je mladi par dobil še eno »darilo«, ko je končno vstopil v svoje stanovanje.
Vrata v stanovanje številka 20 so bila namreč minuli četrtek edina zaklenjena prav zato, da bi jih Žaklina prvič odklenila sama. A ker sta si z
Markom, srečna, da sta po treh letih čakanja prišla do skupnega doma, zapomnila le to, da je njuno stanovanje čisto na vrhu, jima prihodnji sosed te peri-petije zagotovo ne bo zameril, njima pa bo ostala v spominu kot simpatična anekdota. Še zlasti, ker je njuno stanovanje za sobico večje.
Podrtijo
nadomestil sončni blok
Na mestu, kjer je zdaj na vselitev 21 mladih in mladih družin pripravljen nov blok, je teharsko trško jedro še do lani kazila podrtija. Priložnostna razstava foto-
grafij stare stavbe, utrinkov njenega rušenja ter gradnje, ki so jo opravili delavci celjskega Remonta, in zdajšnjih podob v sončno rumeno barvo odetega bloka je obiskovalcem na ogled takoj ob vstopu v blok.
Da bi ta postal pravi dom novim stanovalcem in da bi bilo tudi zato, ker so vsa stanovanja namenjena upravičencem do najema neprofitnih stanovanj z liste C za mlade in mlade družine, okoli bloka v prihodnjih mesecih in letih slišati veliko otroškega smeha, je med otvoritveno slovesnostjo dejal celjski župan Bojan
Šrot. Ob tem je poudaril, da je Celje ena tistih slovenskih občin, ki ima glede na število občanov zelo velik delež t. i. javnih stanovanj.
Družba Nepremičnine Celje, ki je v lasti mestne občine, gospodari z 2.193 stanovanji, od katerih je 2.109 neprofitnih. V lasti ima 2.059 stanovanj, večina je seveda neprofitnih, ob teh pa še 56 bivalnih enot, 36 tržnih, 33 službenih in 15 oskrbovanih stanovanj. Mestna občina je ob tem še lastnica 113 nepro-fitnih stanovanj, zanje pa ima z Nepremičninami sklenjeno pogodbo za upravljanje.
Oživitev
stanovanjske
gradnje
Gradnja bloka na Tehar-jah po nekajletnem premoru napoveduje ponovno oživitev stanovanjske gradnje v
mestni občini. Zadnja večja naložba, ki so jo izvedli v Nepremičninah, je bila namreč gradnja 71 stanovanj v treh stolpičih v soseski Novi trg. Ti stolpiči so bili vseljivi leta 2008, v njih pa je 21 stanovanj sofinanciral Nepremičninski sklad po-
kojninskega in invalidskega zavarovanja.
A najpomembnejša je zagotovo načrtovana gradnja okrog 70 stanovanj v treh manjših stolpičih v soseski Dolgo polje III. Tam je letos mestna občina Nepremični-
nam podelila stavbno pravico na 5.000 kvadratnih metrih zemljišča. Kot pravi direktorica družbe Danica Dober-šek, lahko novogradnje na Dolgem polju ogrozi le to, da jim ne bi uspelo pridobiti bančnega posojila. Družba za tako velike naložbe na-
mreč nima dovolj lastnega denarja. Tudi za gradnjo 1,6 milijona vrednega bloka na Teharjah so morali najeti posojilo v višini dveh tretjin vrednosti naložbe.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Na letošnje liste se je po razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem uvrstilo 429 upravičencev. V Nepremičninah Celje so razpisali skupaj 55 stanovanj, ki jih bodo novim najemnikom dodelili v roku enega leta. Znova po letu 2006 so posebej oblikovali listo C, ki je namenjena za mlade in mlade družine. Prav v bloku Teharje 15 so mladim namenili vseh 21 stanovanj.
Ob gradnji bloka na Teharjah so se v Nepremičninah letos lotili še preureditve petih večjih, starih in za bivanje v njih že nekaj časa neprimernih stanovanj v Cankarjevi ulici 13. Iz njih je nastalo 11 novih stanovanj, na preureditev v tej stavbi pa v letu 2013 čakajo še šest večjih stanovanj ter poslovni prostori nekdanjega KljUBa. Te so v družbi sicer skušali oddati v najem ali prodati, vendar zanimanja zanje ni bilo, zato jih bodo zdaj preuredili v stanovanja.
Nova generacija turističnih vodnikov
LAŠKO - V oktobru sta javni zavod Stik in občina znova razpisala tečaj za lokalne turistične vodnike, ki so se usposobili tudi za vodenje po Pivovarni Laško.
Pritegniti so želeli ljudi, ki so jim lepote in zanimivosti domačega kraja dovolj blizu, da bi jih znali na privlačen način predstaviti tudi obiskovalcem. Poučili so jih o osnovah turistične stroke, vrstah, načinih in tehnikah vodenja, osnovah retorike in komunikacije, seveda pa tudi o zgodovini in znamenitostih Laškega z okolico ter etnoloških posebnostih domačega kraja. Za licenco vodenja po proizvodnji pivovarne pa so se tečajniki seznanili še s proizvodnim postopkom, polnjenjem in nenazadnje senzoriko piva. Študijska tura jih je popeljala po celotnem območju občine in kandidatom predstavila, kdo vse so lokalni turistični ponudniki in kaj vse lahko turistom ponudijo. Naziv lokalni turistični vodnik so pridobili po uspešno izpeljanem vodenju izpitne ture. Skupini sedanjih turističnih vodnikov se je tako pridružilo 21 novih. V Muzeju Laško so jim slovesno podelili tudi potrdila in izkaznice.
StO
mM
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Na gradu Komenda na Polzeli je od torka na ogled razstava Galaksijska pokrajina, na kateri svoja likovna dela razstavlja magister umetnosti Galičan Dušan Kovač, ki je na odprtju razstave s pomočjo obiskovalcev izvedel tudi performans.
Z upodabljanjem novih galaksij avtor išče pot iz trenutne globalne krize, ki vse bolj načenja naš planet. Na razstavi na gradu Komenda sta predstavljeni dve galaksiji. Na prvem sklopu slik je mehka galaksija, v kateri si je avtor zamislil vodik, kisik in ogljik, zato je v tej galaksiji mogoče živeti. Na drugi strani predstavlja še galaksijo KVD 44, na kateri je zaradi izgorevanja vodika prevroče za življenje. Odprtje razstave je popestril s svojim prvim performan-som. Številni obiskovalci so bili tako prvi Zemljani, ki so stopili na enega od planetov v novi mehki galaksiji, kjer bo po prepričanju Kovača človeštvo živelo čez nekaj milijonov let, ko bo naša galaksija Rimska cesta propadla. »S performansom sem dopolnil in popestril razstavo. Sicer pa sem prepričan, da so performansi trenutno bolj kot kaj drugega modna muha. Ustvarjajo jih ljudje, ki imajo premalo idej za nov način slikanja,« pravi Kovač.
Za umetnost nikoli prepozno
Dušan Kovač je o slikarstvu sanjal že v osnovni šoli. Opravil je celo sprejemne izpite za srednjo likovno šolo, na katero pa
se ni mogel vpisati, ker ni imel denarja. Štipendijo je dobil za srednjo tekstilno šolo, kasneje je iz konfekcije tudi diplomiral. Šele po upokojitvi leta 2004 se mu je izpolnila mladostniška želja. Vpisal se je namreč na študij slikarstva na Visoko strokovno šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je leta 2009 tudi diplomiral na temo globalizacije. »Ne strinjam se z ameriško nadvlado svetu. Prepričan sem, da so Američani krivi tudi za finančno krizo. Narodi bi morali biti ekonomsko bolj neodvisni,« je prepričan Kovač, ki je za diplomsko delo napravil šest umetniških del, povezanih z globaliza-
V Spodnji Savinjski dolini je Dušan Kovač pripravil pet razstav. V Sa-vinovem salonu v Žalcu je bila na ogled razstava iz ciklov Bale, Izbrisani in Atraktorji, v Občinski knjižnici Prebold razstava Globalizacija, v preboldskem hotelu Taboriščniki razpadle Jugoslavije - Vukovar, Srebrenica in Knin ter v Grižah Morja. Zadnjo razstavo je odprl na gradu Komenda na Polzeli.
Kulturni slovarček
Harmonika je še vedno prva
Magister umetnosti Dušan Kovač, ki se mu je šele po upokojitvi izpolnila želja, da bi študiral slikarstvo na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je leta 2009 tudi diplomiral in kasneje v letu dni tudi magistriral. S tem je dokazal, da za mladostniške želje in talente ni nikoli prepozno.
Sprehod po novi galaksiji
Magister umetnosti Dušan Kovač odprl razstavo Galaksijska pokrajina
cijo. Na eni od slik je tako uprizoril raztrgano ameriško zastavo, za zadnjo sliko pa je celo uporabil slabše platno, na njem pa je narisal hibridno koruzo kot rezultat globalizacije.
Ovrgel vso likovno teorijo
Da so Dušanu Kovaču na kožo pisane filozofske teme, je potrdil z magisterijem. V njem se je namreč poglobil v delo možganov, kar je v abstraktni obliki tudi narisal. »Ovrgel sem vso likovno teorijo in jo zase na novo postavil. Spremenil sem It-tnov barvni krog, ki sem ga prav tako na novo izdelal ter preizkusil na stotih učencih Osnovne šole Petrovče. Slednji so mi namreč predlagali, katere barve naj uporabim za možganska vlakna in živce.« V prvi vrsti je Dušan Kovač s študijem, ki ga je končal pred dvema letoma, želel ugotoviti, na kakšen način formalna izobrazba pripomore k razvoju umetnika. Zdaj se umetnik želi posvetiti predvsem ustvarjanju, saj ima, kot pravi, v glavi še milijon idej, ki jih želi upodobiti.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
Kot otrok se je začel v rodnih Radečah učiti igrati na harmoniko, ker je bila za klavir prevelika gneča. Vse skupaj naj bi bilo prehodnega značaja, dokler se ne bi sprostilo mesto za klavir. A se je ta prehodnost zavlekla do današnjih dni.
Vmes je Mihael Strniša maturiral na Gimnaziji Celje - Center, nato z odliko končal šolanje na Konser-vatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter se vpisal na študij solopetja na akademiji za glasbo. Harmonika pa je še vedno na prvem mestu, ko gre za njegovo glasbeno udejstvovanje.
Pred dnevi je tako pripravil koncert v celjski Kvartirni hiši, ki postaja pod okriljem turističnega društva vse bolj prepoznaven prostor za razstave in druge kulturne dogodke. Tokat je svoj delež z glasbenim večerom iz cikla Vesperae Musicae dodala Hiša kulture Celje.
Mihael Strniša se je odlično predstavil s širokim izborom skladb iz različnih obdobij glasbene zgodovine, od Bacha do Brehmeja in Haydna ter do sodobnih skladateljev, kot so Przybyl-
ski in Jobim, čigar skladba Dekle iz Ipaneme je verjetno znana najširšemu krogu poslušalcev. Končal je z zanimivo moderno slovensko skladbo Vitje Avsca. Prav sodobna glasba mu je vse bolj zanimiva, saj ponuja veliko izraznih možnosti, sicer pa rad igra baročne skladbe.
Zadnje čase je Strniša so-
deloval v skupnem projektu treh ljubljanskih akademij, ki so uprizorile renesančno opero Orfej, v kateri ga bo mogoče slišati še januarja, v Celju pa je član Okteta 9 in Vokalnega kvinteta Hiše kulture Celje, s harmoniko pa tango zasedbe Gamma.
TC
Foto: GrupA
Mihael Strniša se je v Celju tokrat predstavil kot harmonikar.
Spustite me pod odejo
V kulturnem domu trnoveljske Zarje je bila v petek tretja predstava letošnjih, dvajsetih Novačanovih gledaliških srečanj. Nastopili so člani Koroškega deželnega teatra, ki so v koprodukciji s Kulturnim društvom Pameče-Troblje predstavili v Sloveniji prvič uprizorjeno multimedijsko sladko-kislo komedijo Ivana M. Lalica Heroj ljudskih množic v režiji Sergeja Dolenca.
Komisija občinstva je za igralca večera izbrala Sergeja Dolenca v vlogi heroja ljudskih množic, železniškega sprevodnika Ferda Knapa. Tudi to predstavo je občinstvo ocenjevalo z ocenami od 1 do 5, zmagoval-
no predstavo pa bodo razglasili na koncu. Program letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj se bo nadaljeval že v petek s komedijo Spustite me pod odejo v izvedbi Gledališke skupine KUD Ivana Kaučiča Ljutomer in režiji Srečka Centriha. Zgodba pripoveduje o zapletih, ko se v stanovanju srečajo ljudje, ki se nikakor ne bi smeli. Avtor drame Ray Coony skozi bulvarko tako popelje gledalca iz ene komične situacije v drugo. Tudi to predstavo bo ocenjevala žirija občinstva, vsi v dvorani pa bodo izbrali igralca večera.
ŠO, Foto: arhiv KUD Ivan Kaučič Ljutomer
Izraz performans se danes med umetniki uporablja za poimenovanje vrste uprizoritvene umetnosti, pri kateri nastopajoči umetnik ne igra, temveč v enkratni javni umetniški aktivnosti pred občinstvom »živi umetnost«.
Gledališka skupina KUD Ivana Kaučiča Ljutomer
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Pišem jaz, pišeš ti, beremo vsi
Dijaki bivših jugoslovanskih republik izdali knjigo Nepozabno tovarištvo
V	Šolskem centru Celje so v četrtek predstavili knjigo Nepozabno tovarištvo, ki je nastala v sklopu projekta Pišem jaz, pišeš ti, beremo vsi, v katerem so s pisanjem zgodb sodelovali dijaki iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik.
V	knjigi Nepozabno tovarištvo je objavljena zgodba iz vsake nekdanje jugoslovanske republike. Po vseh republikah so namreč dijaki pisali zgodbe, tiste najboljše pa so nato prepletli v knjigo. Napisane so v maternem jeziku in tvorijo vsaka zase zaključeno celoto, hkrati pa so tudi del širše zgodbe. Govorijo o dedkih, ki obujajo spomine na čase v JLA. Deček Miha na primer v zgodbi potuje po nekdanji Jugoslaviji in išče dedkove stare prijatelje ter ob tem spoznava tudi njihove vnuke.
Slovenskega dedka ni bilo doma
Eno od zgodb v knjigi je napisala tudi dijakinja tretjega letnika Gimnazije Lava Maša
Belak. Miha v tem poglavju v Celju obišče njenega dedka, ki ga ravno takrat ni doma. Zato namesto z dedkom preživi dva dni z avtorico zgodbe, ki mu razkaže Celje in okolico. Zadnji dan obiska se dedek le vrne. Celjski dodatek pri nastajanju knjige je nekoliko obsežnejši, saj so Celjani prispevali še uvodno in zaključno zgodbo, ki sta knjigo povezali v celoto in ji dali rdečo nit. Uvodno zgodbo je tako napisala dijakinja tretjega letnika gimnazije Zala Čanžek Časl, medtem ko je za zaključek poskrbel dijak drugega letnika Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Gregor Ratej.
V korak s časom, a ne na račun tiskane knjige
Knjiga je poleg izdaje v tiskani obliki izšla še v elektronski. S tem želijo v Šolskem centru Celje spodbujati uporabo elektronskih bralnikov, ki so v Sloveniji še precej redki. »Kljub temu moram poudariti, da se vsi knji-
Knjiga Nepozabno tovarištvo je skupen projekt dijakov iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik.
žničarji, ki smo sodelovali v projektu, še vedno v prvi vrsti zavzemamo za tiskano knjigo, vendar se nam zdi, da je treba izkoristiti tudi možnosti, ki jih omogoča današnja tehnologija,« je pojasnila Ne-venka Poteko, knjižničarka in vodja projekta Pišem jaz, pišeš ti, beremo vsi.
Od stvarjenja do drame sodobnega
sveta
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od četrtka na ogled razstava akademskega slikarja in upokojenega profesorja na celjski umetniški gimnaziji Ratimirja Pušelje. Na njej predstavlja likovna dela iz cikla Ab ovo/Stvar-jenje.
Cikel Ab ovo je nastajal v umetnikovem ateljeju zadnja štiri leta. Gre za nadaljevanje zgodb, ki se navezujejo na projekt Stvarjenje. Na slikah se je avtor osredotočil na čas,
ki spremlja človeka na poti od njegovega stvarjenja do drame sodobnega sveta. V formalnem izrazu se umetnik ne oddaljuje od svojega dosedanjega slikarskega nagovora, za katerega je značilen mistično nadrealni svet, prežet z duhovnimi vsebinami, se pa podaja k novi konceptualni strukturi, ki v procesu dela s sliko in z objektom (ogledalom) ustvarja drugačen prostor pogleda. O avtorjevih delih je na odprtju razstave spregovorila mag. Alenka Domjan. V sredo, 28. novembra, ob 17. uri bo v Sa-
vinovem salonu še pogovor s slikarjem Ratimirjem Pušeljo, ki mu bo sledilo vodstvo po razstavi, po kateri bo vodila Domjanova. Razstava bo odprta do konca leta.
ŠO, foto: NATAŠA MÜLLER
www.rc-bc.si www.hisakulture.si
Na predstavitev knjige je Šolski center Celje povabil vse sodelujoče šole. Udeležili so se je gostje iz Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Srbije. V programu so predstavili zgodbe, objavljene v knjigi, popestrili pa so ga z ljudskim plesom v sklopu projekta Glasbeni pristop k sodelovanju generacij. »Zanj smo se odločili, ker je letos leto prostovoljstva in medgeneracijskega sožitja. Prostovoljstvo in povezovanje generacij sta temeljni vrednoti, ki smo ju povezali z ljudsko glasbo,« pravi Lidija Leskov-šek, koordinatorica projekta Glasbeni pristop k sodelovanju generacij. V tem projektu sta poleg Šolskega centra Celje sodelovali tudi šoli iz Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške, ki sta se predstavili z ljudskimi plesi.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Letni
Antonio Vivaldi Astor Piazzolla
časi


Slam/bstni dobrodelni koncert Barbare Celjske v spomin na celjskega rotarijca in kulturnika Branka Goropevška
Orkester Hiše kulture Celje	Petek, 16. 11., 19.30,
solista: Tanja Sonc	Celjski dom in Matej Haas, dirigent: Simon Dvoršak
Akademski slikar Ratimir Pušelja z bivšo ravnateljico Poslovno-komer-cialne šole Celje Majo Krajnc (desno) in kustosinjo Alenko Domjan.
medijska pokrovitelja:
ednik '

rai
Tek prebujanja
Vesela sem, da sem še kar hitro prišla v knjižnici na vrsto za knjigo dr. Sama Ruglja Delaj, teci, živi. Najbolj me je »vlekel« naslov: ali bo to knjiga vzgojne narave in bo silila k vsakovrstnemu miganju ali je kaj podobna že prebrani zanimivi uspešnici Jej, moli, ljubi in ali zna Samo Rugelj tudi tako pisati kot govoriti ...
V knjigi je opisanih šestnajst tednov pisateljevih priprav na maraton, ki ga je potem pretekel na Dunaju. Priprave so potekale po natančnem programu od novega leta do aprila, ko za nastop na tako dolgi progi še ni prevroče.
Ko je bil še mlad, se je Samo Rugelj na prvi maraton spomladi leta 1984 v Radence odpravil kot zanesenjak in romantik. »Prvin-sko sem se spopadel z njim, seveda ne čisto po svoji zaslugi, a vendar. Povod zanj je bila stava z očetom, tedaj že kar izkušenim tekačem, ki me je že vse prevečkrat zbudil ob sobotnih jutrih in me gnal na fartlek (švedski izraz za svobodno tekanje v različnih tempih po navdihu, čeprav je oče z njim meril predvsem na tekljanje) iz Ljubljane do Sostrega. Fartlek je oče tedaj že nekaj let kombiniral s hojo. V času histerije, ki jo je zanetil Srečko Bergant s knjigami o polnokrvnosti, v katerih je propagiral t. i. mastno hrano, mu je oče sledil ne le z jutranjim rezanjem megamastnega špe-ha in z obilnim pitjem ne le mleka, ampak tudi morske vode in podobnimi rečmi, ki pa so se v kasnejših letih kot pri večini eksperimen-tatorjev tudi pri njem iztekli v uživanje presne hrane in celih košar svežega sadja v dopoldanskih urah.
Dober mesec pred tistim maratonom sem postal polnoleten ... Ne spomnim se štarta, takrat se je vse skupaj začelo še popoldne, mislim, da ob dveh, niti
kakih posebnih podrobnosti s prve polovice proge. Vem, da sva z očetom tekla počasi, nekje s tempom deset kilometrov na uro, in kar dobro nama je šlo več kot dve uri. ... Na cilj sem prispel v malo manj kot petih urah, za mano sta prišli še dve ženski ter oče, ki je zaostal za dobrih osem minut. Pobasal sem sto nemških mark v žep, toliko je namreč znašala stava, in se zadovoljno hahljal. Bil sem še preneumen, da bi vedel, da me oče v stavo ni zvabil iz kake gole tekmovalnosti, ampak s ciljem, s katerim danes sam obljubljam mlajšemu sinu evro, če pri košarkarskih metih izza linije trojke zadene vsaj šest košev iz desetih poskusov.«
Od prvega maratona je torej minilo dvajset let in ljubiteljski tekač se je odločil spet preteči maraton. Treningi so bili na začetku zelo naporni, spopadal se je s prehladnimi obolenji, pomanjkanjem volje in energije in na koncu le premagal samega sebe, kot radi rečemo.
Tek, posebno maratonski, ne prinaša le dobrih stvari, temveč tudi veliko tveganj. Avtor nas k teku ne sili in ker sama ne tečem, se me opisi treningov niso toliko dotaknili. Pritegnil pa me je vpogled v njegovo prvotno družino ob znanem psihiatru dr. Janezu Ruglju, v družino, kjer je sam ljubeč mož in oče, v svet njegovih prijateljev (zanimiv Branko Gradišnik), na ljubljanske izletniške točke, ki jih ob sobotah oziroma nedeljah preteče in preskače s svojima odraščajočima sinovoma, in na njegove tekaške proge okoli sv. Urha.
URŠKA SELIŠNIK
Dr. Samo Rugelj je odgovorni urednik revije Bukla, publicist in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
10
SOLSTVO
NOVI TEDNIK
Bolonjska prenova pred ogledalom
Dobro zamišljena reforma, ki močno škripa v izvedbi - Predlogi študentov vsem partnerjem
Študentska organizacija Slovenije (Šos) je konec tedna v Laškem pripravila že 6. dvodnevno nacionalno konferenco s področja visokega šolstva. V razpravi Bolonja včeraj, danes in jutri so študenti z uglednimi domačimi strokovnjaki iskali odgovore na vprašanji, kje in zakaj se je pri vpeljavi reformnega procesa visokega šolstva v Sloveniji zataknilo. Zdaj bodo ugotovitve strnili v zbornik, ki ga bodo poslali vsem partnerjem v visokošolskem sistemu.
Predsednik Šos Mitja Urbanc poudarja, da študenti niso ne kupec in ne produkt izobraževanja, ampak partner v visokošolskem sistemu in bi jih kot partnerje ostali morali tudi sprejemati. Mladi si želijo skozi izobraževanje zagotoviti boljši položaj v družbi, saj se socialna stiska močno pozna. Večina
držav je prepoznala pomembnost kakovostnega in dostopnega javnega visokega šolstva kot eno od smernic za lažji izhod iz krize, zato bi morala tako ravnati tudi Slovenija. Bolonjska reforma je pomenila izziv za vse partnerje v visokošolski sferi, zato je zdaj, ko se njeno uveljavljanje počasi končuje, prav, da si postavijo ogledalo in pogledajo, kako so zastavljeni cilji izpolnjeni, kje ni bilo uspeha in kakšne smernice naj se zasleduje v prihodnje. Študenti in vsi drugi udeleženci konference - že v petek se jih je v Laškem zbralo 145 - so zato iskali predloge za učinkovitejšo in bolj kakovostno prenovo visokošolskega sistema. Te bodo zdaj v Šos zbrali v zbornik, ki ga bodo poslali vsem ostalim partnerjem v visokošolskem sistemu.
IS
Obisk v Celju
O vse večjih zlasti socialno pogojenih težavah, ki jih imajo mladi v Sloveniji, se je predsednik Šos Mitja Urbanc v petek pogovarjal tudi s celjskim županom Bojanom Šrotom.
Urbanc je povedal, da se breme krize vse bolj prenaša na mlade. Čeprav je nujno reševanje položaja, v katerem smo se znašli, mladi želijo pri tem opozoriti na svojo vlogo, ki jo bodo oziroma bi jo morali imeti v prihodnosti. Kot poudarjajo, je predpogoj za to, da jo bodo dejansko lahko odigrali, v tem, da se čim manj prizadene njihovo sedanjost. Sferi izobraževanja je zato treba priznati razvojno funkcijo, zlasti pa mladim dopuščati možnost, da jih socialna stiska ne stisne do konca, in jim pustiti odprte možnosti šolanja. V Šos so zato pripravili predlog zakona o štipendiranju, ki prinaša novosti zlasti na področju uvajanja deficitarnih štipendij. Na državne štipendije ne smemo gledati zgolj kot na socialni korektiv, ampak morajo imeti tudi razvojno funkcijo, saj se
Predsednika Šos Mitjo Urbanca in Patricijo Šašek je sprejel tudi celjski župan Bojan Šrot.
bo vlaganje v mlade in znanje obrestovalo v prihodnosti. S tem se je strinjal tudi župan Šrot, ki velikokrat poudarja, da na mladih svet stoji. Ob tem je predstavil nekaj ukrepov, ki jih v Celju izvajajo, zato da bi bila
občina mladim bolj prijazna. Nenazadnje so prav minuli četrtek mladim in mladim družinam namenili v najem vseh 21 novozgrajenih neprofitnih stanovanj v bloku na Teharjah.
IS, foto: SHERPA
Dobra ideja, a slaba izvedba
Študenti pričakovali zanimive konkretno prenovljene študijske programe, dobili pa prepakirane stare
Mitja Urbanc izhaja iz Šaleškega kluba študentov. Že kot dijak velenjske gimnazije je aktivno deloval v klubu, kot študent pa se je usmeril v Zvezo Škis.
Kot poudarja, se mu ni zdelo prav le čakati, kaj bo država naredila zanj, ampak je želel tudi sam predlagati in aktivno sodelovati pri tem. V Zvezi Škis je deloval na področju visokega šolstva, decembra 2011 pa je bil izvoljen za predsednika Šos. Zavzema se za dve ravni delovanja Šos - prvi poudarek je na strokovnem delu, zlasti na področju socialnih pravic, ki mu sledi področje kakovostnega in odgovornega visokega šolstva. Drugi poudarek pa na strategiji približevanja študentskega organiziranja širši javnosti, akademski sferi in predvsem študentom samim. Diplomiral je iz obramboslovja, zdaj pa je na Fakulteti za družbene vede študent tretje magistrske stopnje politologije, smer svetovne študije. Ko pravi, je to nekakšna dvoživka med diplomacijo in mednarodnimi odnosi, ki si jo je izbral predvsem z vidika dodiplomskega študija zato, ker ga zanima delo v mednarodnih nevladnih organizacijah.
Savinjska regija postaja vse pomembnejše visokošolsko središče. Z visokošolskimi programi v Celju ter Velenju in s prizadevanji za ustanovitev lastne univerze ji postajajo vse bližja tudi vprašanja študentskega življenje. Kot pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc, se študenti danes ob tem, kako naj preživijo, najbolj ukvarjajo s tem, kako naj dobro študirajo.
Pogoj za kakovosten študij so namreč temeljito prenovljeni študijski programi, ki jih je napovedovala bolonjska reforma. Njeno uvajanje je v Sloveniji tik pred koncem, praksa pa kaže vse več odstopanj od dobro zastavljene ideje. Študenti so od prenove veliko pričakovali. »Konkretno prenovljene študijske programe, zanimive vsebine, mobilnost, kakovost, večjo veljavo naših diplom, priznavanje neformalnega izobraževanja, velik delež prakse in interdisciplinarnost,« našteva Mitja Urbanc.
Kaj pa ste dobili?
Predvsem se srečujemo s prepakiranimi starimi študijskimi programi, dodatnimi obremenitvami študentov, z nezanimivimi oziroma neaktualnimi vsebinami, razvrednotenjem diplom in izobraževanja. Mobilnost študentov, ki naj bi jo bolonja močno pospešila, zdaj zmanjšujejo finančne in še druge ovire. Zato si zdaj postavljamo ogledalo, da resnično vidimo, kaj je prinesla. Na začetku postavljeni cilji so bili dobro zamišljeni, a se niso vsi uresničili ali se nekateri morda v celoti izrodili. Opozoriti želimo tudi na ovrednotenja študijskih programov in seveda na problem financiranja visokega šolstva, če naj še naprej govorimo o kakovostnem, javnem in predvsem dostopnem javnem šolstvu.
Velik problem je tudi podvajanje študijskih programov, v katere je potem zelo malo vpisanih študentov, kajne?
Predvsem se pojavlja podvajanje programov na smereh ekonomije, poslovodstva in na družboslovnih fakultetah. Predlagamo združevanje teh programov, kar bi tudi finančno racionaliziralo visokošolski prostor. Zlasti pa bi radi ozavestili dijake, kaj lahko pričakujejo od samega študija. Velikokrat
se vpisujejo v programe, ki jih ne poznajo dobro in se potem izkaže, da niso tisto, kar so želeli in mislili, da so izbrali. Programi se podvajajo znotraj posameznih univerz, kar je najbolj neracionalno. Študijske programe je treba zastaviti inovativno, da bodo zanimivi, vzpodbujali h kreativnost in da bomo skozi razvoj izobraževanja prišli do produktov, ki bodo izboljšali položaj Slovenije v mednarodnem prostoru in pomagali tudi k lažjemu izhodu iz krize.
Kakšna je torej ocena dosedanje vpeljave bolonjske reforme?
V prvem koraku je razkrila pomanjkljivosti obstoječega visokošolskega sistema, dolgoročno pa je postavila izziv za visokošolske inštitucije in profesorje, ki se kažejo kot najbolj rigidni del sistema. Študenti smo z velikim upanjem sodelovali pri prenovi, vendar ugotavljamo, da so se številni dobro zastavljeni cilji izrodili in se niso uveljavili tako, kot smo pričakovali.
Varčevalni ukrepi so še dodatno prizadeli visokošolski sistem. Kako gledate nanje študenti?
ŠOS je aktivno sodelovala in dala tudi nekaj predlogov, kje in kako bi nase prevzeli del bremena. Zdajšnji ukrepi, ki so za mlade dolgoročno škodljivi, pa nam kažejo, da država ne računa na nas, da ne vidi v nas tistih, ki bi lahko v prihodnje veliko prispevali k boljši družbi. Varčevanje na področju štipendij in otroških dodatkov, ki ga je z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvedla že prejšnja vlada, ni dobro. Mladi smo letno izgubili 139 milijonov evrov, kar kaže, da breme ni enakomerno porazdeljeno na vse skupine družbe.
Kje se prav pri študentih najbolj pozna?
Na štipendijah in otroških dodatkih. Prejšnja vlada je napovedala 10 tisoč novih štipendij, zdaj ugotavljamo, da je teh le 125. Dijaki ugotavljajo, da je zgolj otroški dodatek občutno nižji, kot je bil prej seštevek s štipendijo. Nekateri se izpisujejo iz srednjih šol, ker jim starši ne zmorejo več zagotoviti šolanja. Pozna se pri prehrani za dijake in študente, pa tudi pri sami izvedbi izobraževanja. Tu je Slovenija naredila največji rez
med evropskimi državami, saj je večina teh to področje celo krepila.
So subvencionirane mesečne vozovnice zadostna protiutež?
Zagotovo so eden boljših ukrepov v zadnjem obdobju, saj je del bremena staršev nase prevzela država. A niso dovolj. V zadnjem desetletju so se stroški študija povečali za 200 odstotkov. Kriza se pozna v družinskem proračunu, zato opozarjamo, da ne smemo priti v položaj, ko bomo morali mladi skrbeti zgolj za preživetje, ne pa vlagati v prihodnost.
Na udaru je celotno visoko šolstvo, še zlasti pa družboslovne fakultete, kajne?
Že velikokrat je bilo dokazano, da družboslovje pomembno prispeva k razvoju družbe kot celote. Zato se mi to ne zdi prav. Škoda bi bilo, da bi se omejevalo samo družboslovne programe, res pa je, da je treba vzpostaviti ravnovesje. Dejstvo je, da imajo z iskanjem službe težave tako diplomanti v družboslovju kot naravoslovju. Naloga države je, da uredi razmere in nam zagotovi vstop na trg dela. Vsak študent pa je sam odgovoren za izbor študija. Pri tem pa se ne more veliko zanašati na napovedi - meni so pred petimi leti svetovali vpis na gradbeno fakulteto, zdaj pa tudi takratni sošolci z velenjske gimnazije, ki so lani diplomirali, nimajo službe. Vmes se je zgodil propad gradbeništva.
Kako gledate na širjenje mreže visokošolskih središč po državi?
V ŠOS podpiramo razvoj te mreže predvsem v točki, kjer dopolnjuje že obstoječo. Žal se dogaja tudi, da se tako podvajajo študijski programi, kar preveč obremenjuje državni proračun. Vzpodbujamo pa ustanavljanje vsega tistega, kar prinaša dodano vrednost. Če pogledamo Savinjsko regijo, se tako veča dostopnost študija in to vsekakor močno pozdravljam. A še enkrat poudarjam, da je ustanavljanje novih visokih šol smiselno le kot dopolnjevanje že obstoječih. Prav tako smiselno bi najbrž bilo tudi združevanje obstoječih, saj bomo le tako zagotavljali večjo kakovost.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Prisegajo na stroko
Člani SD Snežak Celje so proslavili 20-letnico uspešnega delovanja
Leta 1995 je SD Snežak od Smučarske zveze Slovenije prejel srebrno plaketo, leta 2010 pa mu je Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Republike Slovenije podelilo zlato plaketo za velik doprinos k razvoju in popularizaciji smučanja v Sloveniji. Na petkovi slovesnosti so 32 najbolj zaslužnim članom podelili posebna društvena priznanja.
Člani Snežaka ob zaključnem srečanju lanske sezone v italijanskih Dolomitih. (foto: Arhiv SD Snežak)
S slavnostno prireditvijo in podelitvijo priznanj zaslužnim članom je Smučarsko društvo Snežak iz Celja v petek v Plesnem forumu Celje proslavilo 20-letnico delovanja. Društvo, ki združuje 128 članov in članic, se usmerja predvsem v strokovno delo, saj ob osnovnem smučarskem opismenjevanju deluje predvsem na strokovnem izpopolnjevanju članstva.
V času, ko je društvo nastalo, je v Celju že delovalo Smučarsko društvo Unior. »Za samostojno pot smo se takrat odločili, ker se nismo strinjali s politiko delovanja Uniorja in z njihovim odnosom do področnega zbora, znotraj katerega smo delovali takratni učitelji in vaditelji smučanja. Drugi razlog, da se nas je osem odločilo ustanoviti novo društvo, je bil v tem, da smo želeli pod eno streho združiti vse kadre, ki delujejo na področju poučevanja smučanja, izobraževanja in popularizacije te lepe športne veščine,« pravi Boštjan Jeraša, ki društvo vodi že od ustanovitve, v petek pa je »dobil« še nov štiriletni mandat.
Posebnost vašega društva je prav v tem, da se le malo, če sploh, ukvarjate s tekmovalnim športom, skrb namenjate predvsem stroki. Zakaj?
Naša osnovna dejavnost je izobraževanje in izpopol-
njevanje v metodiki alpskega smučanja in seveda tudi deskanja. Zato organiziramo predsezonske in posezonske republiške seminarje, na podlagi katerih naši člani dobijo licence za poučevanje v trenutni smučarski sezoni, organiziramo tudi raznovrstne tečaje alpskega smučanja in deskanja.
Koliko tečajev pripravite vsako leto, koliko otrok in odraslih se jih udeleži?
Vsako leto organiziramo dva tečaja. Med božično-novo-letnimi prazniki in med zimskimi počitnicami. V 20 letih je bilo teh tečajev 40, udeležilo se jih je 1.585 tečajnikov. Prav tako v društvu že 20 let deluje Snežakova alpska šola, ki jo je opravilo 540 otrok.
Kaj pomeni ta alpska
šola?
To je vadba tehnike na smučišču. Začnemo vsako leto ob božiču, sledi pa še deset sobot, vse do sredine marca. Gre za delo z mladostniki, ki jim želimo približati alpsko smučanje tudi kot način življenja.
Usmerjeni v stroko in s tem v rekreacijo ...
Res smo zelo vpeti v stroko, tudi na ravni države, saj smo člani krovnega združenja vaditeljev, učiteljev in trenerjev alpskega smučanja. Pri nas deluje 43 smučarskih učiteljev prve stopnje, 52 je učiteljev druge stopnje in 28 učiteljev tretje stopnje. Imamo tudi enega demonstratorja Republike Slovenije in člana državne izpitne komisije. Poudarjam, da vsako leto organiziramo kadrovske tečaje za
pridobitev usposobljenosti za delo v športu z nazivom učitelj alpskega smučanja prve in druge stopnje in z naslovom učitelj deskanja prve in druge stopnje. V 20 letih smo usposobili 480 kandidatov.
Kako se financirate?
Društvo po odločbi ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport deluje v javnem interesu in se zato sofinancira tudi po tej poti, večino denarja pa pridobimo z lastno prostovoljno dejavnostjo. Imamo tudi veliko sponzorjev in donatorjev.
Vsako leto pripravljate tudi smučarski sejem nove in rabljene opreme. Tudi letos?
Sejem bo tretji konec tedna v novembru na sejmišču Golovec. Ta sejem je po orga-
nizaciji prešel med najboljše tovrstne sejme v državi. To potrjuje tudi vsakoletni obisk, ki še vedno narašča.
Kaj pa smučanje? V 20 letih so se zgodile revolucionarne spremembe pri tehniki smučanja, opremi, načinih poučevanja .
Tehnika se je v zadnjih letih zaradi nove geometrije smuči bistveno spremenila. Gre za zarezno tehniko, torej za izpeljavo zavojev po robnikih smuči. Včasih je bila tehnika drugačna, z bistveno več drsenja in vrtenja smuči. Današnja geometrija omogoča tudi navadnim rekreativcem, da pri izpeljavi zavoja dobivajo podobne občutke kot vrhunski smučarji in tekmovalci, kar je smučanje še približalo množicam.
Koliko se pri smučanju pozna kriza, to, da je oprema draga, da je denarja tudi za smučanje vse manj?
Ne morem reči, da je smučarjev manj. Kriza se pozna v tem smislu, da na sejem dobivamo vsako leto več smuči, ki jih posredujemo v nadaljnjo prodajo. Ljudje se vse bolj odločajo za nakup rabljene opreme.
Kakšni so cilji društva?
Obdobje 20 let je bilo prežeto s strokovnostjo in profesio-
Boštjan Jeraša vodi SD Snežak že 20 let.
nalnostjo, četudi delamo povsem prostovoljno. Delali smo kakovostno, pošteno, strpno, v velikem partnerstvu in s pripadnostjo društvu. Mislim, da je prav prostovoljstvo ob prijateljstvu, ki nas druži, srž naše zgodbe o uspehu.
Kaj pa novi člani? Ste zanje odprto ali društvo z bolj priprtimi vrati?
Vrata pri nas so vedno odprta, zlasti za udeležbo na kadrovskih tečajih. Za članstvo v društvu je namreč pogoj uspešno opravljen kadrovski tečaj, saj prav ta odpira poti za izpopolnjevanje strokovnega znanja.
BRANKO STAMEJCIC
SD Snežak so ustanovili Vili Koražija, Zvone Brilej, Brane Grabar, Forto Turk, Hari Jakop, Igor Dobovičnik, Branko Kobe in Boštjan Jeraša.
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
Kickboxing je hitro rastoč šport
V začetku sedemdesetih let prej -šnjega stoletja se je kickboxing razvil iz polnega kontakta kara-teja. Prav zato se je vzporedno s tem načinom borbe začela razvijati tudi zaščitna oprema.
Ključnega pomena pri kickboxin-gu so ščitniki za posamezne dele telesa, glavo, zobe, dimlje, golena in stopala, pri čemer se uporabljajo tudi boksarske rokavice. Ta oprema omogoča pri tej zvrsti borilnega športa varno vadbo in preprečuje poškodbe na tekmovanjih, še posebej pa varuje pred udarci in brcami. Poseben pripomoček so tudi maki-vare, varovalne blazine, ki jih učitelj nosi na podlaktih, na katerih učenci lahko vadijo udarce in brce.
Poldirekt je osnovni udarec
Poznavalci pravijo, da je najosnovnejši in najpomembnejši udarec pri kickboxingu poldirekt. Pri tej vrsti udarca ciljamo v zgornji ali spodnji del nasprotnikove glave in v primeru, da tekmovalec ostane na tleh več kot 10 sekund, se napad konča kot knockout. Sicer pa sta osnova pred
kakršnimkoli udarcem pravilna postavitev v borbeni stav in na pravilen način stisnjene pesti. Stati je treba z rahlo pokrčenimi koleni, obe stopali usmeriti naprej, peto zadnje noge pa je treba imeti rahlo dvignjeno, ker si le tako lahko zagotovimo hiter umik. Spodnji del telesa je rahlo zasukan, zgornji del telesa pa upognjen rahlo naprej, brada je čim bliže prsim, glavo pa si je treba zaščititi z rameni in s pestmi. Poenostavljeno povedano je borbeni stav položaj, v katerem si z rokami in rameni zavarujemo glavo in smo pripravljeni na borbo.
Korenine na Tajskem
Kickboxing je znan tudi kot tajski boks, saj naj bi imel prvotne korenine prav na Tajskem, za njegovo širitev in vse večjo priljubljenost pa so poskrbeli pozneje čez lužo. Razvil se je namreč iz same tehnike, ki se uporablja pri treningu boksa in leta 1974 je Američan Joe Lewis postal prvi uradni svetovni prvak v težki kategoriji kickboxinga. Tekmovalci različnih veščin so se najprej pomerili v full (polnem)
kontaktu, za tem še v semi (delnem) kontaktu ter tudi v glasbenih katah.
Pol, lahek, polni in nizek kontakt
Nestrokovno bi tudi tako lahko prevedli tri ključne kontakte pri kickboxingu. To so: semi kontakt, kjer sta tekmovalca zaščitena s čelado, z rokavico z odprto dlanjo in s ščitniki na nogah, boj pa poteka praviloma na borišču. Ta vrsta discipline je primerna tudi za otroke in mlajše, ker so dovoljeni udarci le v sprednji in stranski del glave ter v sprednji in bočni del telesa nad pasom, a še to le z lahkim dotikom, borba pa se prekine pri vsakem zadetem udarcu.
Pri light kontaktu sta tekmovalca prav tako zaščitena, toda tu se uporabljajo boksarske rokavice, dovoljeni so enaki udarci kot pri semi kontaktu, razlika je v tem, da se borba po zadetih udarcih nadaljuje, se ne prekinja, dokler tekmovalca ne prideta v klinč, kar je takšen prijem pri boksu, ki nasprotniku onemogoča izvajati udarce. Ta disciplina je primerna za mladince in člane.
Za člane je primerna disciplina full kontakt. Oprema je enaka kot pri light kontaktu, tekmovalca pa se pomerita v ringu. Udarci so dovoljeni tudi nad pasom, izvajajo pa se s polno močjo. Zmaga je možna s knockoutom.
Obstaja tudi low kick, pri katerem so dovoljeni enaki udarci kot pri full kontaktu in še udarci z nogo. Tekmovalci se pomerijo v ringu in imajo oblečene kratke hlače tako kot pri tajskem boksu. Tekmovalci pri preostalih treh kontaktih morajo namreč nositi dolge hlače in kratko majico.
Razvoj kickboxinga v Sloveniji
V okviru nekdanje Jugoslavije so v okviru budokai šole nekateri njihovi člani nastopali tudi v full kontaktu na različnih medrepubliških tekmovanjih, ki so štela za državno uvrstitveno lestvico. Leta 1982 se je nekaj klubov povezalo v iniciativni odbor za ustanovitev slovenske zveze za kontaktni šport. Do ustanovitve zveze nato zaradi različnih po-
gledov društev ni prišlo. Po osamosvojitvi so se vsa društva, ki so gojila kickboxing, povezala in 14. marca 1992 v Mariboru ustanovila Zvezo za kontaktni borilni šport. Leta 1993 se je ta preimenovala v Kickboxing zvezo Slovenije, ki jo od leta 2010 vodi Vladimir Sitar. Po podatkih kickboxing zveze, ki so objavljeni na svetovnem spletu, na našem koncu trenutno delujejo trije tovrstni klubi, in sicer eden v Braslovčah ter dva v Celju.
Naša država v svetovnem vrhu
Slovenska reprezentanca v kickboxu dosega lepe uspehe. Tako so se tekmovalci na svetovnem prvenstvu Wako, ki je bilo v Skopju oktobra 2011, vrnili domov kar s sedmimi kolajnami, med njimi so bile štiri zlate. Ta podatek dobi pravo težo, če ga umestimo v širši okvir. Na SP je namreč sodelovalo rekordnih 823 tekmovalcev iz 61 držav, Slovenijo pa je v vseh disciplinah kickboxinga zastopalo 23 tekmovalcev.
BPT
Vrata in tuše na 210 centimetrov
Ivan Pfeifer med poplavo in velikima tekmovanjema
Ta teden bo v Celju mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju za mlajše kategorije, v mesecu septembru prihodnje leto pa bo mesto ob Savinji gostilo predtekmoval-no skupino evropskega prvenstva za košarkarje. Z obema prireditvama je neposredno povezan Ivan Pfeifer, direktor celjskega ZPO-ja.
Za njim je spremljanje posledic poplave na celjskem drsališču.
Z vidika dveh funkcij - tudi kot predsednik Drsalnega kluba Celje - ste pozorno opazovali dogajanja
v mestnem parku.
Pred osmimi dnevi so dvorano sprva zalile zaledne vode, potem pa še voda iz Savinje. Poškodovane so bile strojne naprave za pridelavo ledu, kotlovnica, garderobe in lokal v dvorani. Precej opreme smo rešili, čiščenje je bilo dolgotrajno, celotno škodo ocenjujemo na sto tisoč evrov.
Medtem je na tekmi v Gradcu članica Daša Grm osvojila osmo mesto, med deklicami pa je bila Lara Guček celo prva. Je izpeljava prireditve Skate Celje 2012 pod vprašajem?
Ne, veliko mednarodno tekmovanje, na katerega se je prijavilo 274 drsalcev iz 17 držav, se bo začelo v četrtek.
Ste tudi predsednik lokalnega organizacijskega odbora za Eurobasket 2013. Kdo vam bo pomagal?
Naš lokalni odbor je po sestavi kopija centralnega organizacijskega odbora in mu je odgovoren. Mi smo desna roka za izvedbo nalog v Celju. Za pripravo dvorane je zadolžena mag. Tatjana Hren, vodja dvorane bo Viktor Kroflič, vodja igrišča pa Dušan Zalokar. Vsi trije so moji sodelavci pri ZPO. Bar-
Takšna je bila dvorana v celjskem mestnem parku pred tednom dni - voda namesto ledu.
Ivan Pfeifer je razpet med poplavo, mednarodnim drsalnim tekmovanjem in evropskim prvenstvom v košarki.
bara Bošnjak je zadolžena za promocijsko dejavnost, Andrej Feldin bo skrbel za delovanje informacijskega sistema, kar je počel že med rokometnim Eurom 2004, Primož Brvar pa bo vodja prostovoljcev.
Kaj boste morali postoriti v dvorani Zlatorog, ki je stara devet let?
Naloge imamo zapisane v petnajstih poglavjih. Zagotoviti moramo posebne semaforje, koše z najnovejšimi zahtevami, ustrezen pod, pred nami je še kopica manjših del. Prilagoditi bomo morali denimo višino vrat in tušev, na 210 centimetrov. Klimatske naprave bomo najeli, svetilnost pa bomo morali s sedanjih 1.500 luxov povečati na 1.800. Ob sila racionalnem pristopu bo vse skupaj stalo med 300 do 400 tisoč evrov.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, ZPO
Šokantna
končnica
Celjankam
Košarkarice Athletea so v 8. krogu Jadranske lige presenetile z zmago v Vršcu. Znova je blestela Sanja Orozovic, ki je dosegla ključno točko. Trener Damir Grgič ni mogel računati na poškodovane Marico Gajic, Živo Macuro in Almo Potočnik.
Prva četrtina je s 24:22 pripadla gostiteljicam, druga pa s 17:12 Celjankam za vodstvo ob odmoru z 39:36. Pri prednosti s 43:40 so naredile delni rezultat 7:0 in se odlepile za lepih deset točk.
Z nekaj sreče
Orozovičeva je tri minute pred koncem 3. četrtine poskrbela za najvišjo prednost na tekmi, 54:42. Toda ta je vse bolj kopnela, da bi Vršac dobro minuto pred koncem uspel povesti s 63:61. Sledil je koš za izenačenje Eve Lisec. Ključen trenutek se je zgodil, ko je Abramovičeva pridobila žogo, zatem pa so domačinke naredile osebno napako nad Orozovičevo. Prvi prosti met je zgrešila, drugega pa zadela za vodstvo s 64:63. Domača igralka Jakšičeva je tri sekunde pred koncem imela odprti met za tri točke, vendar ga je na srečo zgrešila. Žogo je ulovila Maja Bošnjak ...
Za drugo letošnjo zmago v Jadranski ligi je kapetanka Sanja Orozovic dosegla 27 točk, nad njo je bilo storjenih 11 osebnih napak: »Imele smo tudi nekaj sreče. Pred tekmo smo vedele, da imamo možnosti za zmago. Otresle smo se začetnega pritiska in napadle na vso moč.« Pomočnik trenerja Grgiča Žane Bortek je dodal: »Vsaka naša zmaga v letošnji sezoni Jadranske lige je zlata vredna. V drugem polčasu smo se zbrali in z dobro obrambo povedli. Že dobljeno tekmo smo skoraj izgubili .« Celjanke bodo jutri v domačem prvenstvu gostovale v Mariboru.
MITJA KNEZ
cc
CINKARNA
Pušnik: »Cilj opravičuje sredstva.«
Nogometaši Rudarja imajo dve tekmi manj v 1. SNL, pred končnico jesenskega dela pa so prvič po 7. aprilu zmagali v gosteh, kar s 4:0 v Novi Gorici. Na šestem mestu imajo 19 točk, Celjani so peti (25). V prvi polovici državnega prvenstva so zbrali več točk na gostujočih kot domačih tekmah!
Njihovega kapetana Seba-stjana Gobca so včeraj operirali v ljubljanskem kliničnem centru. Čeljust je imel zlomljeno na dveh mestih. Z udarcem s komolcem mu jo je v prvem delu sobotne tekme zlomil nogometaš Kopra Urban Žibert, ki je pred časom igral za mlajše selekcije Celja. Sodnik Matej Jug iz Tolmina mu ni pokazal niti rumenega kartona. Toda to še zdaleč ni bilo vse .
Igral do odmora
Po dveh zmagah v gosteh so Celjani spet doživeli poraz doma. Takoj so začeli odločno napadati in Gregor Bajde je zadel vratnico. Lep in tudi srečen zadetek gostov v 21. minuti je pomenil prelomni-
Celje (4-3-1-2): Kotnik
-	Gobec, Rapnik, Krajcer, Centrih - Tomažič Šeru-ga, Vrhovec, Kolsi - Plesec
-	Verbič, Bajde. Igrali so še Medved, Ivanovic, Žurej.
co. Sodnik je namreč tričetrt tekme dopuščal zavlačevanje. Gostje pa so mu očitali izključitev Bradaschie, ki je za drugi rumeni karton v 54. minuti pokosil Klemna Medveda. Jug je vplival tudi na izid. Če so bili Celjani precej nespretni pri obleganju nasprotnih vrat, pa so si zaslužili enajstmetrovko. Vratar Nenezič je namreč zbil Benjamina Ver-
biča, ki je žogo udaril z glavo: »Zaradi prekrška bi moral biti dosojen kazenski strel. Sam bi lahko tudi bolje reagiral, toda ustrašil sem se vratarja. Vsak drugi sodnik bi pokazal na belo točko. Pričakovali smo Koprov >bunker< in si ustvarili kopico priložnosti. Ostali smo še brez kapetana. Če tedaj ni šlo za rdeči karton, potem ne vem, kaj se mora zgoditi ...«
Gobcu so večkrat ob robu igrišča vstavljali tampone. Igral je do konca prvega polčasa, potem pa zaradi krvavitve ostal v garderobi. Bil je v odlični formi .
Spet proti »bunkerju«
Otrok celjskega nogometa Denis Popovič bi lahko v protinapadu dokončno zape-
čatil usodo svojega matičnega kluba, na drugi strani pa je bil najbolj nevaren v finišu Marko Kolsi, vendar premalo spreten. Razmerje v kotih je bilo 10:1. Trener Marijan Pušnik je bil osupel nad dogodki: »Če sem doslej vselej po porazih dejal, da je zmaga tekmeca zaslužena, pa tokrat ne bom. Danes od nogometa ni bilo veliko. Cilj opravičuje sredstva. Moji fantje so bili preveč živčni, na njih je vplivalo več dejavnikov celotne tekme. Še naprej se bodo trudili igrati nogomet. Srčno so se borili, žal v obdobju največje premoči niso imeli podpore s tribun.« V naslednjem krogu se bo Celje v soboto v Areni Petrol pomerilo s Triglavom. Prvi dvoboj so Celjani doma dobili z 1:0, v Kranju golov ni bilo. »Pričakujem podobno nalogo, igralo
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	16 12			32:10 38
OUMPUA	18	11		37:18 35
LUKA KOPER 11		9		24:18 31
DOMŽALE		9		17:15 28
CELJE		6		16:16 25
RUDAR		5		15:24 19
GORICA		5		23:23 19
ALUMINU		6	110	18:2919
TRIGLAV		5		16:21 18
MURA05		3	212	21 11
se bo enosmerno, kar za nas predstavlja težavo. Nimamo Mariborove kakovosti, da bi mleli tekmece 90 minut,« je zaključil Pušnik.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Sebastjan Gobec je dobesedno krvavel za svoje moštvo.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Udrih pokopal »svoje«
Na Sama Udriha ni vplivalo živčno razpoloženje v Laškem.
V 4. krogu 1. slovenske lige za košarkarje je lokalni derbi na Polzeli pripadel Zlatorogu z 79:75, Tajfun je z 80:78 slavil pri Slovanu, Elektra je le ugnala Grosuplje (68:64), Rogaška pa je proti Heliosu doživela prvi letošnji poraz (56:63).
Na Polzeli je 500 obiskovalcev videlo zanimivo tekmo z dramatično končnico.
Srečnejši gostje
Zlatorog je navkljub visokemu porazu z Mariborom proti Hopsom veljal za nespornega favorita, vendar je bila mlada domača zasedba trd oreh. Prvi polčas so Laščani zaključili s prednostjo 38:32. Pred zadnjo četrtino so gostitelji zaostajali le za dve točki, nato pa po trojki Mihe Vašla povedli z 59:58. Trojko je vrnil Jaka Brodnik,
rezultat pa izenačil Jasonn Hannibal, ki je imel svoj večer. Centra Žiga Dimec in Ante Dugum sta prejela peti osebni napaki in trener Zlato-roga Miloš Šporar je na parket poslal Frana Marasovica, ki je pustil zelo dober vtis, ko je podelil dve blokadi. Hanni-balu je uspelo zabiti med kar tremi Laščani, ki pa so s koši Saše Mučiča in Sama Udriha na hitro povedli za šest točk. Vašl je z neverjetno trojko 14 sekund pred koncem domače približal na 75:77, a je Udrih rutinirano zadel dva prosta meta in zagotovil zmago zasedbi iz Laškega.
Živčnost v Laškem ...
Za Hopse je Jasonn Hannibal dosegel 23 točk, toliko kot na drugi strani Samo Udrih,
Martino najboljša sezona še čaka
Martina Ratej, članica celjskega Kladivarja, je bila ponovno razglašena za najboljšo atletinjo leta. Vrhunec prihodnjega leta bo zanjo svetovno prvenstvo v Moskvi, kjer se želi potegovati za odličje.
Letos je bila na OI v Londonu sedma, priznanje je prejel tudi njen trener Andrej Hajn-šek. »Moram priznati, da sem v letu 2012 pričakovala več. Nastop na evropskem prvenstvu v Helsinkih se mi je ponesrečil, v angleški prestolnici pa sem bila solidna. Za menoj je operacija komolca in tudi že treningi brez bolečin. Z intenzivno vadbo bom začela konec tega meseca,« zadovoljstva po uspešno zaključenem operativnem posegu ni skrivala Martina. Obenem se zaveda, da ima pri svojih dosežkih še precej rezerv in da je najboljša sezona še pred njo.
Tretja v skupni razvrstitvi je bila Martinina klubska kolegica Marina Tomič. Med njiju se je uvrstila Marija Šestak, pri moških je najboljši seveda Primož Kozmus. V konkuren-
Marina Tomič, Martina Ratej, Lucijan Zalokar in Robert Renner
ci starejših mladincev je Žana Rudolfa za devet glasov premagal celjski as v skoku s palico, Robert Renner. Med mlajšimi mladinci je tretje mesto osvojil tekač Kladivarja na srednje proge Lucijan Zalokar. Celjski klub je drugi najboljši v državi, za Massom in pred Kronosom (oba Ljubljana). Med pionirkami se je s tretjim mestom izkazala pionirka AK Žalec Aneja Simončič.
DEAN ŠUSTER Foto: DARKO RENNER
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Domačim dopustili le 20 golov
ki je dejal: »Pri Hopsih je vedno težko. Po našem hudem porazu so bile stvari v klubu precej napete, to se je videlo tudi v določenih trenutkih tekme. Zmaga Hopsov bi bula zaslužena, mi smo bili srečnejši. Polzela? To je moj drugi dom, tukaj sem začel s košarko. Tudi tokrat je bilo nekaj posebnega.« Domači trener Jernej Kobale ni skrival razočaranja po tretjem letošnjem porazu: »Po malce slabšem začetku tekme smo zaigrali bolje in ujeli priključek. Na koncu so prevladale izkušnje gostov, ki smo jim dopustili preveč napadalnih skokov.« Trener Zlatoroga Miloš Šporar je pristavil: »Zmago smo krvavo potrebovali. Po blamaži v prejšnjem krogu smo morali zmagati, tako ali drugače. Celotno tekmo smo odigrali v krču in s psihološkega vidika je bila to zelo težka tekma. Garali smo 40 minut. Moramo se sprostiti do sobotne tekme. Ne vem, zakaj smo v krču. Morda so pričakovanja prevelika. Na treningih dobro delamo, na tekmah je drugače. Nekateri igralci ne zaupajo v svoje sposobnosti, čeprav imajo kvaliteto. Ko bomo to presegli, bomo igrali fantastično košarko.« Zlatorog bo v soboto gostil Rogaško.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
ORAMA
Tudi po tekmah 10. kroga 1. slovenske lige za rokometaše ostajajo na vrhu lestvice Velenjčani, ki imajo točko prednosti pred Koprčani in Celjani.
Gorenje je zmagalo v Krškem z razliko 20 golov, Celje v Mariboru z naskokom štirih, Cimos pa je doma le za dva gola ugnal Trimo. »Pivovarji« so dobili štajerski derbi predvsem zaradi bojevite obrambe in uspešnega vratarja Urbana Lesjaka. Poleg Dejana Periča, za katerim je operacija, sta manjkala še poškodovana Gregor Potočnik in Rok Žuran. Moštvo trenerja Vladana Matica - pomembno tekmo je pričakovalo skupaj v osami - je na začetku 2. dela zaostajalo za tri gole, da bi v dobrih 15 minutah predvsem po zaslugi učinkovitih Gašperja Marguča in Žige Mlakarja povedlo z razliko petih zadetkov. Zdaj ima pred Mariborom tri točke prednosti.
DŠ, foto: SHERPA
cc
Štajerski derbi so prelomile obrambe vratarja Celja Urbana Lesjaka.
CINKARNA
NOGOMET
1.	SL, 18. krog: Celje - Luka Koper 0:1 (0:1); Bukič (21), Gorica - Rudar 0:4 (0:2); Ra-dujko (2), Berko (16), Brata-novič (86), Conka (89), Maribor - Aluminij 2:1 (2:0), Mura
-	Domžale 1:2 (0:1), Olimpija
-	Triglav 5:1 (3:0).
2.	SL, 15. krog: Dravinja
-	Krško 0:3 (0:2), Šmartno 1928 - Šampion 1:0 (1:0); Jelen (30). Vrstni red: Zavrč 35, Dob 33, Krka 31, Šenčur, Šmartno 19, Šampion 16, Radomlje, Bela krajina 15, Krško 14, Dravinja 8.
3.	SL - vzhod, 12. krog: Ver-žej - Šmarje 0:2 (0:1); Asllanaj (3), Firšt (64-11 m), Kovinar
-	Bistrica 0:1 (0:1), Malečnik
-	Zreče 0:1 (0:0); Močič (46). Vrstni red: Šmarje, Veržej, Dravograd 24, Carda 23, Beltinci, Zreče 20, Odranci, Tro-mejnik 18, Ljutomer, Bistrica, Grad 13, Malečnik, Rakičan
11,	Kovinar 9.
MALI NOGOMET
1.	SL, 8. krog: Litija - Nazarje 5:1 (2:1); Brinjovc (17), Dobovec - Oplast 2:2 (2:2); Rusmir (4), Marot (10). Vrstni red: Dobovec 20, Litija 19, Puntar 14, Bronx 13, Oplast
12,	Vuko 6, Nazarje 4, Slovenske Gorice 3.
2.	SL, 8. krog: Kebelj - Ve-plas Velenje 2:5 (1:3); Linič (1), Korošec (8, 27), Šket (18, 22). Vrstni red: Velenje 19, Brezje 17, Kebelj, Stripy 11, Ajdovščina 10, Tomaž, Sevnica 9, Fragmat, Velike Lašče 8, Krt 6, Benedikt 4.
ROKOMET
1. SL, 10. krog: Maribor
-	Celje Pivovarna Laško 20:24 (11:9); Zarabec 6, Špelic 3; Marguč 7, Mlakar 5, Žvižej 4, Toskic 3, Skube, Lekai 2, Mačkovšek 1, Krško - Gorenje
19:39 (8:21); Majerle 5; Melic 10, Miklavčič, Cehte, Medved, Gams 4, Golčar, Pucelj 3, Dujmovič 2, Bezjak, Dolenec, Cingesar, Gaber, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 18-2, Cimos, Celje 17-3, Maribor 14-6, Trimo 10-10, Krka, Ribnica 9-11, Sviš, Izola 7-13, Ormož 5-15, Sevnica 4-16, Krško 3-17.
1. SL (ž), 8. krog: Sežana
-	Veplas Velenje 26:35 (16:16). Vrstni red: Zagorje 16, Krim Mercator 12, Krka, Žalec 10, Velenje 9, Futura 8, Piran 7, Ptuj 6, Naklo, Logatec 4, Ajdovščina, Celje 2, Sežana 0.
KOŠARKA
1.	SL, 4. krog: Rogaška
-	Helios 56:63; Miljkovic 17, Koštomaj 12, Smajlovič, Mijo-vič 7, Milašinovič 6, Horvat 5, Barač 2; Mahkovic 21, Morina 8, Elektra - Grosuplje 68:64; Atanackovič 13, Julevič, Br-čina 12, Collins 9, Podvršnik, Bukovič 8, Zagorc 6, Miljkovič 13, Lobe 11, Hopsi - Zlatorog 75:79; Hannibal 23, Vašl 17, Martin 13, Korošec 10, Vranj-kovič 8, Koritnik, Mežan 2; Udrih 23, Mučič, Brodnik 11, L. Lapornik 8, Bugum 7, Za-dnik, Dimec 6, M. Lapornik 5, Marasovič 2. Vrstni red: Maribor, Elektra, Rogaška, Zlatorog 7, Helios, Tajfun, Mercator 6, Grosuplje, Hopsi 5, Slovan 4.
2.	SL, 6. krog: Postojna -Terme Olimia 61:72; Milovič, Podboj 15; Spešič 17, Memčič 13, Globovnik 11, Maček 10, Pešič 8, Gobec 7, Plavčak 5, Teržan 1. Vrstni red: Portorož 12, Šenčur, Lastovka, Terme Olimia 10, Radenska Creativ, Postojna 9, Koper, Elektro Gorenjska, Hrastnik 8, Parklji, Litija, Kolpa 6, Branik 5.
3.	SL - vzhod, 3. krog: Luxu-ris Celje - Medvode 55:50; Ger-mek 14, Kočevar 13, Bregar 8, Zorko 6, Ambrož 5, Gobec 4, Kahvedžič 3, Jan 2; Staniša 13, Kopač 11. Vrstni red: Posavje Krško, Krka B, Bistrica, Luxu-ris 6, Vrani 5, Primafoto, Konjice, Janče, Nazarje 4, Medvode, Komenda, Calcit 3.
Jadranska liga (ž), 8. krog: Vršac - Athlete Celje 63:64; Milošev 15, Jakšič 12; Orozovic 27, Abramovič 15, Lisec 9, Gabrovšek 6, Ocvirk 4, Bošnjak 3. Vrstni red: Partizan, Radivoj Korac 14, Celik 13, Voždovac, Pecs 12, Vojvodina, Athlete 10, Mladi Krajišnik 9, Vršac, Sloboda 8, Ilirija 7.
ODBOJKA
1. DL, 6. krog: Panvita - Šoštanj Topolšica 3:1. Vrstni red: Maribor, Salonit 15, Panvita 13, GO Volley 11, Triglav 8, Šoštanj Topolšica 5, Krka 4, Kropa 1.
1. DL (ž), 6. krog: Grosuplje
-	Aliansa Šempeter 0:3. Vrstni red: Aliansa 16, Vital, Luka Koper 13, Zgornja Gorenjska, Nova Gorica 8, Formis, Pu-conci 6, Grosuplje 2. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 14. 11. KOŠARKA
1. SL (ž),. krog, Maribor: AJM - Athlete Celje (19).
ROKOMET
1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Izola, Velenje: Gorenje - Ribnica (19).
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Za Martinov konec tedna so v številnih krajih nazdravljali, pili in peli. Tako veselo je bilo v Vojniku že dopoldan.
Vojnik poznajo po gostoljubnosti in vinski trti celo v Franciji, je zbranim povedal vojniški župnik. Nič čudnega, saj smo menda Slovenci edini narod, ki imamo v svoji himni omenjeno vinsko trto ter njen sad. To je vedel celo nevsakdanji romar iz Francije, ki je vojniškega župnika obiskal pred tremi leti. Romar iz Toursa, kjer je kot škof deloval sam zavetnik vinogradnikov sveti Martin, se je odpravil po njegovih sledeh vse do madžarskega Szombathelyja, kjer je bil svetnik rojen. Presenečeni župnik je nato lani prejel knjigo Drobci s poti sv. Martina, kjer je pišoči romar kar na dveh straneh opisal gostoljubnost Vojničanov ter njihovo vinsko trto, katere sadove je seveda okusil.
Iz kotličkov je dišalo po ričetu. Martinovanje je spremljalo tekmovanje v kuhanju stare slovenske jedi, ki jo eni obožujejo ter drugi skoraj sovražijo.
Vinogradniška pika na i
Tudi v Vojniku so blagoslavljali, nazdravljali, pili in peli - Vojniška trta je omenjena celo v francoski knjigi
»Blagoslovi ta mošt, ki bo postal vino,« je pred zbranimi na martinovanju v Vojniku blagoslavljal tamkajšnji župnik Anton Perger. Podobno je bilo na martinova-njih v številnih drugih krajih, bolj ali manj povezanih z vinom. Povsod so seveda težko pričakovali, da se mošt spremeni v vino.
»Vinska trgatev s tem doživlja svoj vrh, to danes je za letošnji pridelek pika na i,« je bil na martinovanju zadovoljen predsednik Vinogra-dniško-vinarskega društva Vojnik Mirko Krašovec. Za njim, ki je tudi znan vrtnar, je letos uspešno vinogradniško leto, saj je prejel na državnem ocenjevanju vina eno zlato ter dve srebrni
medalji. Tako je bil tretji najuspešnejši vinogradnik iz naših krajev. »Letnik 2011 je težko ponovljiv, vendar je s pomočjo kletarskega znanja tudi z letošnjim mogoče doseči odlične rezultate,« je zbranim povedal o letošnjem vinu. Na martinovanju so pili društveno vino Vojničan, ki ga pripravijo iz grozdja, ki ga pripeljejo vinogradniki.
Na martinovanju seveda ni manjkal župan Vojnika Beno Podergajs, ki je bil med voj-niško trgatvijo potomke stare trte z mariborskega Lenta na planinskem pohodu po otoku Krku. Zabavna voditeljica martinovanja Polonca Mar-zel, ki je znana predvsem v svetu narodnozabavne glasbe, je župana celo spodbudila
k petju pesmi En hribček bom kupil. Vojničani so veseli ljudje, zato so kmalu pritegnili še drugi udeleženci martino-vanja, ki so ga pripravili pod velikim šotorom. Župan je povedal, da je ta dan že pel s sevniškimi planinci, ki so se oglasili pri Devici Mariji nad Vojnikom.
Molitev za »prekomerne«
Med blagoslovom je župnik vino poškropil z vodo, ki je je bilo na prizorišču marti-novanja skoraj manj kot vina. »Kozarce si nalijmo, do dna ga vsi popijmo,« sta nato na odru skupaj prepevala župan in župnik, pater Andrej Koch s Frankolovega (priseljenec s Poljske) pa je zmolil še mo-
litev za vse tiste iz župnije, ki pri uživanju alkohola ne poznajo prave mere.
Po tej molitvi je pod šotorom zadonelo skupno prepevanje pesmi Kolko kapljic, tolko let, bog nam daj na svet živet. Pritegnili so posebej povabljeni gosti, organizirani vinogradniki iz Štor, ki prijateljujejo z vojniškimi vrsto let. Najprej so pripravljali skupna predavanja in izpite iz kletarjenja, potem pa sodelovanje poglobili še s sodelovanjem pri ocenjevanju vin in začeli drug drugega vabiti tudi na vinogradniške prireditve. V Štorah, kjer imajo 15 let staro društvo, prav tako kot v Vojniku stiskajo vino iz prinešenega grozdja svojih vinogradnikov, ki ga nato pijejo na občinskih prireditvah.
Polona Špegelj iz Arclina:
»Martinovo ponavadi preživim v krogu družine, pripravimo Martinovo gos, mlince ter rdeče zelje. Zraven seveda spada vino, ki ga pridelamo doma. Martinovo je velik praznik, ki pomeni veselje, ko ljudje pozabijo na vse tisto, kar jih teži. Ljudje so sicer preveč žalostni.«
Med sobotnim martino-vanjem v Vojniku je ves čas dišalo po ričetu, saj je veselje z novim vinom spremljalo tekmovanje v kuhanju te stare jedi. »Slavku Jezerniku se vidi, da ima rad ričet, Polonci Podovac pa tudi, da ga nima ravno najrajši,« je povedal župan na račun strokovne komisije, v kateri je bil predsednik KS Nova Cerkev Jezernik. Martinovanju v Vojniku je v nedeljo sledila še ena večja prireditev, blagoslov konj na Frankolovem. »Če kje nimajo konja, pa naj žena pripelje moža,« se je pošalil pater Andrej s Poljske, udeleženci martinovanja pa so umirali od smeha.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Vlado Mikoš iz Vojnika:
»Doma smo vinogradniki, prav tako smo člani vinogradniškega društva. Martino-vanje je pomemben praznik, ko se družimo in se povese-limo. Doma imamo na mizi običajno raco in rdeče zelje, zraven pijemo mlado vino. Začnemo piti mošt in po polnoči nadaljujemo s pitjem vina, ker nam je sveti Martin mošt vzel.«
Peter Marguč iz Arclina:
»Na martinovanju smo s pevsko skupino Arclinski fantje. Z vinogradniškim društvom dobro sodelujemo, zato smo se že drugo leto odzvali kot ekipa na tekmovanju v kuhanju ričeta. Ričet imamo zelo radi tudi doma, žena ga večkrat pripravi. Martino-vanje mi nasploh veliko pomeni, z njim se konča delo v vinogradu. Pri nas doma imamo brajde, pri čemer pijemo vsako vino, ki je dobro, naj bo belo ali rdeče.«
Silvana Jakob iz Konca pri Novi Cerkvi:
»Doma ob slovesnih priložnostih seveda nazdravimo z vinom. Pri vinu smo zahtevni, najbolj cenimo primorska vina. Osebno se vedno udeležim trgatve v Mo-škanjcih, skupaj s Turističnim društvom Nova Cerkev, kjer sem članica. Na današnjem tekmovanju v kuhanju ričeta prav tako sodelujem skupaj s turističnim društvom. Doma imajo otroci ričet zelo radi, del danes pripravljenega bom zato odnesla pokusit domov.«
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Z ljubeznijo do vezenja
Vezene umetnine tudi na Celjskem - Od grajske šivilje do uvožene Štajerke
»V vsak izdelek je vloženega veliko truda. Pa sedenje, hrbet te boli, ne veš, kam bi dal noge - ampak ko nastane končen izdelek, je zadovoljstvo nepopisno, bolečine pa pozabljene.« Tako so številne vezilje opisovale svoje delo, ki je v vsej svoji nepopisni lepoti zažarelo na 2. mednarodnem festivalu vezenja v Velenju.
V mestu s sanjami so se na- Nismo si mogli kaj, da ne bi mreč minuli konec tedna dru- kljub pisani raznolikosti čipk žile vezilje iz sedmih držav. in drugih vezenih izdelkov ob-
Anica Grobelnik, z ročnimi vezeninami na svoji obleki, je predsednica društva Spominčice. Velenjske vezilje delujejo v okviru Andragoškega centra Univerze za III. življenjsko obdobje.
Njene vezenine so bile predstavljene tudi v knjigi Vezenine Slovenije. Vezenja se je učila v mladih letih pri mami, ki je bila šivilja na gradu Herberštajn: »V teh krajih so ženske veliko vezle, saj je bila v Šentjurju kmalu gospodinjska šola. V Velenju, rudarskem mestu, so ženske poleg drugih del doma vezle in čakale na srečno vrnitev rudarjev. Tako in tako je bilo Velenje v času Jugoslavije nekaj posebnega. V novo mesto so prišli ljudje iz cele države, s sabo pa so ženske prinašale svojo kulturo vezenja. Uprava takratnega rudnika je potem delegacije, tudi državniške, vodila na ogled in obisk v posamezna - seveda najlepše okrašena - stanovanja. Seveda so morala biti ta vedno pospravljena, saj niso povedali, kdaj bodo prišli.«
čudovali polnih, križnih, narodnih in še kakšnih vezov, blaga, vzorcev ... na vezeninah, ki so jih predstavljale slovenske vezilje. In ugotavljali, da je tudi na Celjskem vezenje doma v mnogih hišah. Res je: kar roka naredi, je največ vredno.
V Sloveniji se je veziljstvo zelo zgodaj uveljavilo, vemo pa tudi, da so čez naše ozemlje vodile številne trgovske poti. Ravno za trgovci je ostajalo največ sledi drugačnih vezenin, ki so jih pridne slovenske gospodinje znale vtkati tudi v svoje izdelke. Nekaterim tujim
vzorcem so dodajale svoje znanje in v različnih slovenskih pokrajinah so nastajale različne vezenine, ki so od nekdaj kazale pridne roke in jemale dih.
Vezenje nas vrača v preteklost, a tudi v mladost in kaže, kako so živeli naši predniki, se
oblačili in s čim so si opremljali stanovanje. Gre za izjemno bogato kulturno dediščino, za katero je prav, kot je poudaril velenj ski župan Bojan Kontič, da jo vsake toliko časa postavimo na ogled. Sploh ker gre za rokodelstvo, ki smo ga preveč zlahka izrinili v zgodovino.
Poleg številnih vezenin, na trenutke pravih umetnin, so na tokratnem festivalu v Velenju pokazali, da vezenje ni samo urno vrtenje igel in nitk, temveč se z njim lahko na svojstven način ukvarjajo cvetličarji in lončarji.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Klepetalnica ročnih del Železno, ki deluje znotraj Društva upokojencev Galicija, je stara znanka velenjskega festivala.
Klepetulje so še posebej ponosne na krožka v podružnični osnovni šoli Trje in Domu Nine Pokorn na Grmovju. Da je zanimanje med otroki izjemno in da so pri šivanju gumbov
ter prvih veziljskih poskusih še posebej spretni fantje, so se veselile članice. »Pa kakšne zamisli in spretnost imajo ti otroci,« so o šolskem krožku pripovedovale vezilje, ki so tudi na festivalu v Velenju s ponosom razkazovale bogata umetniška dela, nastala ob večernih druženjih.
Organizatorji so skupaj postavili mize treh zgornjesavinj skih krajev, kjer ima vezenje še posebej veljavo. Dve skupini delujeta v okviru upokojenskih društev Mozirje in Rečica ob Savinji, Beli vez iz Okonine pa vodi Marija Križnik (levo).
Praktično vse zgornjesavinjske vezilje črpajo iz znanja danes žal že pokojne Zalke Rakun, primožene Zgornjesavinjčanke, ki je v moževi domači dolini znala znova obuditi strast in veselje do ročnega ustvarjanja. Seveda so poleg dela v društvih v ospredju povezovanje, druženje in svojevrsten način preživljanja prostega časa. Da gre pri izdelavi rešiljeja in čipk za težak vez, pa pravi
Križnikova, ki prisega na kakovost. V skupini Beli vez so doslej dobile že več naročil za izdelavo zaves, med ljudmi je zanimanje za prtičke in predpasnike ... »Gre za izjemno lepa darila, ki pa morajo biti seveda kakovostno izdelana, s kakovostno prejico in blagom. Seveda tudi naše članice v teh kriznih časih rade kaj naredijo in prodajo, čeprav morate vedeti, da to delo ni nikoli plačano. Nekaj pa je le,« je omenila Križnikova in dodala, da v zadnjem času ljudje manj kupujejo »frčkarije« iz uvoza, temveč raje odštejejo evro več in s tem dobijo kakovostno ter seveda izjemno lepo darilce. Kdor seveda zna ceniti ročna dela.
Društvo kmetic Ajda iz Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Bistrice in Kozjega s skoraj 3000 članicami pogosto srečujemo na našem območju, tokrat pa so se pod vodstvom Francke Javeršek (levo) s čudovitimi izdelki predstavile vezilje.
Te se srečujejo na delavnicah, kjer se učijo tistih »fines«, ki najbolj veselijo članice. »Kvačkamo, šivamo, vezemo rešilje ... Nekaj za svojo dušo, smo pa tudi vesele, kadar prenašamo veziljske veščine na mlade rodove, saj tako prispevamo k ohranitvi kulturne dediščine,« je povedala kmetica leta 2011 in dodala, da so vezilje po vsaki delavnici še bolj pridne in še več naredijo. »To ni tako preprosto, veste, saj imajo ženske veliko dela na svojih kmetijah. Ampak videti je, da za drobna ročna še najdejo čas. Res pa je tudi, da kakšnega posebnega bogastva ni pričakovati. Največ izdelkov namreč podarimo, včasih pa kakšen kos tudi prodamo, saj dodaten evro nič ne škodi.«
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Gliva, ki napade kožo
Mikrosporijo prenašajo potepuške mačke in psi
Tokrat osrednjo pozornost namenjamo sicer ne izjemno nevarni, a zagotovo zelo nadležni bolezni. Mikrosporiji. Gre za kožno bolezen, ki jo povzroča zo-ofilna gliva Microsporum canis. Glavne prenašalke so mačke, zato jo mnogi poznajo pod imenom mačja bolezen.
Mikrosporija je izjemno nalezljiva bolezen, ki se prenaša z živali na žival, z živali na človeka in s človeka na človeka. Kot pravi dermatovenerologic^ iz celjskega zdravstvenega doma Alenka Karas Erklavec, so najpogostejše prenašalke potepuške in mlade mačke, redko bolezen prenašajo tudi psi. Gliva se prenaša z neposrednimi stiki, možna pa je tudi okužba preko okuženih dlak in predmetov, s katerimi je bila v stiku okužena žival.
Rožnatost, luščenje in srbenje
Bolezen pri človeku po besedah Karas Erklavčeve izbruhne približno dva do tri tedne po okužbi in prizadene kožo. Na njej se pojavijo za približno kovanec velika ostro
Pri človeku se bolezen najpogosteje pojavi pri otrocih, saj so prav ti največkrat v neposrednem stiku z živalmi. Bolezen, ki so jo v Sloveniji prvič zasledili leta 1977, je sicer najpogostejša v poletnih mesecih, ko je koža najbolj izpostavljena.
Mikrosporija se na koži odraža v obliki rožnatih luščečih žarišč.
bati. Zdravljenje je sicer, kot pravi Alenka Karas Erklavec, precej dolgotrajno, saj traja vsaj mesec dni, lahko tudi do tri mesece. Ob tem dodaja, da ta neprijetna in trdovratna bolezen prizadene le kožo in lasišče, medtem ko ostalih organov ne poškoduje.
Nujno zdravljenje živali
Živali, okužene z mikrosporijo, nimajo nujno vidnih znakov bolezni, lahko pa se bolezen kaže kot krožno izpadanje dlak. Takšno žival ali žival, za katero sumimo, da bi lahko imela mikrospo-rijo, je treba nujno peljati k veterinarju, ki, če ugotovi mikrosporijo, poskrbi za njeno zdravljenje. Tudi veterinarji za diagnozo uporabljajo tako
imenovano Woodovo svetilko. Dermatovenerologic a prav zato, ker živali pogosto ne kažejo nobenih znakov bolezni, opozarja, naj ljudje potepuških mačk in psov ne božajo in se jih dotikajo.
Foto: arhiv NT
Ker je mikrosporija izjemno nalezljiva, Alenka Karas Erklavec svetuje, da se, če so žarišča na odkritih delih kože, okužen človek čim bolj izolira. »Otroci naj, če okužena koža ni pokrita, ne obiskujejo vrtca in šole, predvsem pa v šoli ne smejo telovaditi, vse dokler ne dobijo potrditve, da je okužba popolnoma ozdravljena,« pravi.
omejena, rožnata, luščeča in srbeča žarišča. Slednja so najpogostejša na izpostavljenih delih kože, predvsem na rokah, nogah, vratu in obrazu,
Mikrosporija pri nosečnicah po zagotovilih naše sogovornice nikakor ne ogroža plodu. Seveda jo je treba zdraviti, pri čemer se zdravniki izogibajo zdravljenju s tabletami.
Nasvet
Se ob menstruaciji spopadate s hudimi bolečinskimi krči? Bolečine lahko zmanjšate s protibolečin-skimi tabletami, lahko pa si pomagate tudi na bolj naravne načine.
Med menstruacijo se lušči maternična sluznica. Ob tem nastajajo menstrualni krči, ki iz maternice iztiskajo kri. Krči so lahko manj ali bolj boleči, najpogosteje pa večje bolečine pestijo ženske, ki so zelo hitro dobile prvo menstruacijo, ženske z menstruacijo, ki traja več kot pet dni, ženske, ki še niso rodile, ter tiste, ki se spopadajo z odvečno težo in s hormonskimi težavami. Bolečine je mogoče na naraven način zmanjšati s pravilno prehrano, predvsem v dnevih pred začetkom menstruacije. Jejte hrano, obogateno s kalcijem, magnezijem in vitamini B, C in E, priporočljivi so manjši obroki večkrat na dan, pijte tudi veliko tekočine. Dobrodošli so predvsem čaji. Pred menstrualnimi bolečinami se lahko zavarujete tudi z redno telesno aktivnostjo, če bolečini kljub temu ne uidete, pa jo lahko zmanjšate z vročimi obkladki, s kopeljo ter z masažo z eteričnimi olji. Pomagata predvsem masiranje spodnjega dela trebuha ter križa. K manjšanju bolečin pripomorejo tudi počitek in tehnike sprostitvenega dihanja.
poleti tudi na trupu. Tudi na lasišču se bolezen pojavlja v podobni obliki, poleg naštetega povzroča tudi lomljenje las. Kot poudarja dermatove-nerologinja, je treba ob simptomih mikrosporije obiskati zdravnika, ki okužbo potrdi s posebno svetilko, pod katero se bolezenska žarišča obarvajo zelenkasto. Poleg bolnika pregled vedno opravijo tudi pri njegovih družinskih članih.
Zdravniki za manjše število žarišč mikrosporije predpišejo zdravljenje s kremami, pri hujši obliki bolezni je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Okužene dele kože je ob tem treba pokriti in se jih čim manj dotikati, saj se okužba zelo hitro prenaša. Tudi praskanju srbečih delov kože se je priporočljivo izogi-
Mačke so, čeprav so lahko videti povsem zdrave, najpogostejše prenašalke trdovratne kožne bolezni.
Za varnost pri delu bistveno sodelovanje
Ste vedeli?
Na človekovem lasišču je med 100.000 in 150.000 lasnih mešičkov.
Lasni mešički se razvijejo že pred rojstvom, iz posameznega lasnega mešička pa v človekovem življenju zraste okoli 20 las. Z leti se mešički pomanjšajo in sčasoma odmrejo, tako z leti postajajo lasje vse redkejši. Lasje so sicer sestavljeni predvsem iz keratina in vode, kakovost, barva in gostota las pa so podedovani. Barva las je odvisna od vsebnosti in vrste kožnega pigmenta melanina. V laseh naj bi se tudi odražalo zdravje človeka.
Po raziskavah se v Evropski uniji na delovnem mestu vsako leto zgodi skoraj sedem milijonov nesreč. Še večje je število ljudi, ki se spopadajo z boleznimi, povezanimi z delom. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu tako izvaja kampanjo Zdravo delovno okolje. Vanjo je vključena tudi Slovenija.
Kot poudarjajo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, slaba varnost na delovnem mestu ter bolezni, ki jih spodbudijo delo in delovni pogoji, letno povzročijo za okoli 490 milijard evrov škode. Kampanja Zdravo delovno okolje naj bi pomagala izboljšati razmere. Osredotoča se predvsem na
pomembnost vloge vodilnih v podjetjih, ki morajo zagotoviti pogoje za zmanjševanje tveganj in sprejeti politiko o varnosti in zdravju pri delu, ter na sodelovanje delavcev, ki morajo upoštevati pravila in si tako prizadevati za zmanjševanje tveganj. Raziskava je sicer pokazala, da 67 odstotkov delavcev v Evropski uniji meni, da so dovolj
obveščeni o zdravju in varnosti pri delu, kljub temu pa se pojavljajo precejšnje razlike med državami. Tako kampanja med drugim vključuje tudi izmenjavo dobrih praks. Najboljše primere bodo izbrali aprila prihodnje leto, kjer bo svojega predstavnika imela tudi Slovenija. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za naj-
V Evropski komisiji za varnost in zdravje pri delu poudarjajo, da dajanje prednosti zdravju in varnosti ne pomeni le boljše kakovosti življenja delavcev, temveč predstavlja tudi številne prednosti za podjetja. Večja je njihova produktivnost, srečnejša in produktivnejša je njihova delovna sila, nižja je stopnja odsotnosti z dela, manjše je število nesreč, večji je ugled pri dobaviteljih in partnerjih ter boljši je sloves med vlagatelji in strankami.
boljši primer dobre prakse izbralo projekt Zdrava hrbtenica - zdrava družba, program obvladovanja tveganj za zdravje, ki so ga razvili v idrijskem podjetju Ascom. Kot primera dobre prakse partnerstva za preprečevanje tveganj na delovnem mestu sta bila sicer razglašena tudi projekt Darsa Zdravo, varnejše, boljše in projekt Palome Vloga vodstvenih delavcev in zaposlenih pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.
nwtfwANJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 II PI
www.pirnat.si
Dr. Pimet d.o.o., Razlagova 29, Maribor

NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Možnost nižje kazni za eno hujših tragedij
Bo vinjeni povzročitelj prepričal tožilce?
Pretekli teden je na Okrožno sodišče v Celju moral 42-letni Dragan Živkovič, ki je 11. maja letos povzročil eno hujših prometnih nesreč na Celjskem v zadnjem času. Močno pijan in s preveliko hitrostjo ter z vožnjo po napačnem voznem pasu v Me-dlogu je trčil v 44-letno voznico Marijo Škrubej iz Tabora, ki je umrla na kraju nesreče. Njena 22-letna hči bo zaradi hudih poškodb čutila posledice vse življenje. Vprašanje za tožilce: ali bodo za takšnega povzročitelja tragedije na podlagi njegovega priznanja krivde predlagali nižjo kazen, kot bi jo dobil v rednem sodnem postopku?
Kaj pomeni, če se bodo z njim pogajali in predlagali nižjo kazen za eno najhujših kaznivih dejanj v cestnem prometu? Že maja letos smo pisali, da tožilec lahko presodi, ali je kdo glede na težo kaznivega dejanja primeren za sodni postopek in nikakor za sporazum o priznanju krivde. Torej, če bo tožilec predlagal zanj nižjo kazen, sodišče pa jo bo sprejelo, bo zadeva s tem končana. Takrat smo še pisali, da žrtve nesreče in
oškodovanci ter njihovi svojci v tem postopku nimajo nobene besede. Žrtev, ki je v prometni nesreči postala invalid, ali nekdo, ki bo v tragediji izgubil svojega partnerja, se ne bo mogel niti pritožiti. Maja, ko smo se pogovarjali s sogovorniki iz tožilskih vrst, so bile besede, ki smo jih slišali, naslednje: »Znali bomo presoditi tudi s čutom, kdo je >zrel< za sporazum o priznanju krivde in katero kaznivo dejanje je tako hudo, da te možnosti ni.«
Manj prišteven zaradi alkohola
21. novembra bo znano, kako se bodo celjski tožilci odločili v primeru Živkoviča. Za takrat je namreč sodnica Ingrid Lešnik določila nov datum predobravnavnega naroka. Razlog? Živkovič se s svojim odvetnikom še ni dokončno pogodil s tožilci o priznanju krivde! Povzročitelj je imel v času nesreče stopnjo alkoholiziranosti višjo od grama alkohola na kilogram krvi, v obtožnici pa je menda že zapisano, da je bil zaradi tega bistveno manj prišteven ...
Nesreča se je zgodila, ko je Živkovič vozil v smeri proti Celju, nato pa pred križiščem v Medlogu, kjer sta pasova fizično ločena, zapeljal na nasproti vozni pas. Po njem je prevozil skoraj 400 metrov, nato pa silovito in s preveliko hitrostjo čelno trčil v 44-letno Škrubejevo, ki je vozila pravilno, izogniti pa se mu ni mogla. Preden je njen avtomobil zagorel, ga je Živkovič s svojim vozilom v trčenju potiskal še nekaj deset metrov po vozišču.
Škrubejeva glede na poškodbe ni imela osnovnih možnosti, da bi preživela, njena 22-letna hči je bila dlje časa v bolnišnici, zaradi poškodb bo zaznamovana za vedno. Nekatere priče naj bi v preiskavi tudi povedale, da je Živkovič vozil zelo predrzno, tik pred nesrečo naj bi se mu komaj izognili dve mladostnici, ki sta se mimo pravilno pripeljali na skuter-ju. Nekaj časa se je govorilo celo o stavi, ker je vozil v nasprotno smer, vendar policisti teh trditev niso mogli dokazati.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Dragan Živkovič naj bi v sredo, zatem ko so prestavili predobravnavni narok, pristopil k možu pokojne Marije Škrubej in se mu v solzah opravičil. Trenutka nesreče se ne spominja.
Kaznivo dejanje, ki ga očitajo Živkoviču, je predrzna vožnja, za kar mu grozi do 12 let zapora. In to je eden redkih primerov cestne tragedije na Celjskem, če ne celo edini, ko je preiskovalni sodnik za obtoženega odredil hišni pripor. Menda zaradi ponovitvene nevarnosti. Ponovitvena nevarnost pomeni, da je bil Živkovič do te nesreče verjetno kdaj že kaznovan zaradi cestnih prekrškov. Ravno zaradi hišnega pripora se je moral postopek na sodišču začeti hitreje, torej je imel prednost.
»Če je dala, OK, če ne, pač ne«
Še vedno o prostituciji v Vegasu
V	petek se je nadaljevalo sojenje zaradi posredovanja pri prostituciji, obtoženi pa je Esad Čehajic, ki naj bi dekleta, zaposlena v svojem lokalu v Gosposki ulici, konec 90. let, silil tudi v nudenje spolnih uslug. To ves čas zanika, do zdaj pa nobena od prič tega niti ni popolnoma potrdila. Niti dekleta, ki so bila tam zaposlena. Vsa govorijo le o »plesu in kon-zumaciji pijače« z gosti.
V	petek je pred sodni senat stopila danes 37-letna Ljudmila Kozlovskaja, ki je v Slovenijo prišla iz Molda-vije. Oglas za delo plesalke naj bi videla v enem od moldavskih časopisov, nato poklicala objavljeno številko, sedla v letalo, letela do Budimpešte, od tam pa se napotila v Celje. »Kako ste pa našli lokal?« jo je vpra-
šala sodnica. Naslov sem imela na lističu, ji je odvrnila. Vendar je med petkovim pričanjem in njeno izpovedjo, ki jo je dala v kriminalistični preiskavi pred leti, kar nekaj razlik. Takrat naj bi dejala, da jo je iz Budimpešte v Celje pripeljal »Kemo«, v petek pa se tega nikakor ni mogla spomniti. Je pa v odgovorih na druga vprašanja sodnice dejala, da je poznala Kemala, ki je Čehajičev sin in je takrat delal v lokalu. Kot voznika se ga tokrat nikakor ni mogla spomniti, zato jo je sodnica opozorila tudi, da je krivo pričanje kaznivo dejanje. V petek so zaslišali tudi Mir-sada Kapetana, ki je takrat v Čehajicevem lokalu opravljal gradbena dela. »Dekleta so vedela, da je ples obvezen, od konzumacije pa so dobila ., ne vem točno ... od 15 in 20 odstotkov. O spolnih uslugah
ne vem nič, če je katera od žensk dala, potem OK, če ne, pač ne. To je stvar dobre volje,« je povedal senatu. Tudi to, da bi bil Čehajic kdaj nasilen z dekleti, Ka-petan ni slišal. Pričal je tudi Jura Jager, sicer poročen z Eleno Fanico, ki je bila sprva v tem primeru tudi obtožena, a so očitke zoper njo tožilci kasneje umaknili. Fanica je prav tako iz Mol-davije, Čehajicu pa naj bi pomagala navezati stik z nekaterimi dekleti. Je pa Jager v petek zanikal, da bi tudi on z Madžarske v Celje po nalogu Esada Čehajic pripeljal kakšno dekle. Zanikal je še svoje besede iz kriminalistične preiskave, ko naj bi dejal, da naj bi se v Vegasu dogajali »ples, konzuma-cija in prostitucija«. Sodna obravnava se bo nadaljevala 18. decembra.
POGLEDlIUeJlS
Po smrti traktorista na sodišče
Nesreča zaradi zdravstvenih težav ali alkohola
Na zatožno klop celjskega sodišča je v petek sedel 62-letni Milan Kolar iz Kozjega. Septembra 2009 je z osebnim vozilom na regionalni cesti iz smeri Pod-srede proti Kozjemu trčil v traktorista, ki ga je zaneslo s ceste. V nesreči se je voznik traktorja tako hudo poškodoval, da je umrl. Kolar naj bi vozil pijan.
Povzročitelj v petek krivde za nesrečo ni priznal, zato se bo decembra začelo sojenje z vsem dokaznim postopkom in zaslišanjem prič. Kolarju očitajo povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Usodnega septembra je pomagal svojemu bratu pri gradbenih delih, očitno pa je pri tem tudi nekaj spil, saj je analiza njegove krvi pokazala, da je bil pijan. Ko-
lar pravi, da krivde za nesrečo ne prizna, ne zanika pa, da je v traktorista trčil. Meni le, da ni kriv, da je do trčenja prišlo. Omenja tudi zdravstvene težave, ki naj bi jih imel tisti večer. Kaj ves njegov zagovor pomeni, bo bolj znano, ko se bo sojenje tudi začelo, saj bodo verjetno zaslišali tudi kakšne izvedence, ki bodo njegove izjave potrdili ali ovrgli.
INFO 113
Po gorivo kar na črno
Sredi preteklega tedna je neznanec v Velenju iz parkiranega vozila na dvorišču enega od podjetij ukradel okoli 400 litrov nafte. Enako se je zgodilo tudi na avtocestnem počivališču Lopata. Iz tovornega vozila tujega državljana pa je je nekdo v četrtek ponoči iztočil kar 600 litrov goriva. Gorivo so kradli tudi na dveh bencinskih servisih, in sicer 100 litrov v Celju in okoli 40 litrov v Veliki Pirešici.
Zlati tatovi
V torek popoldne je neznanec vlomil v eno od hiš ob Koprivnici v Celju in odnesel več zlatnine. Podobno se je zgodilo tudi v Višnji vasi, kjer je storilec v hišo prišel skozi balkonska vrata in poleg 1200 evrov ukradel še več nakita. V večernih urah pa je vlomilec
vstopil še v hišo v Ulici Alme Karlinove v Celju, medtem ko je bila lastnica doma. Ta ga je sicer uspela pregnati, a je kljub temu odnesel manjšo vsoto denarja.
Odpeljali samokolnico
V Spodnjih Lažah na območju Slovenskih Konjic so neznanci v četrtek vlomili v počitniško hišico. Odpeljali so samokolnico in več različnega ročnega orodja. Tatiči so se lotili tudi avtomobila, parkiranega v Ulici franko-lovskih žrtev na Hudinji, kjer so z osebnega vozila ukradli registrske tablice. Na parkirišču pred celjskim mestnim pokopališčem pa se je vlomilec lotil clia. V njem ni našel ničesar, je pa storil kar nekaj škode pri vlamljanju. Oskubili so tudi vozilo v Arji vasi, saj je nekdo z avtomobila snel vse pnevmatike. S tem je storil za okoli 600 evrov škode.
mM
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Čas za krepitev odnosov v skupini
V Folklorni skupini Galicija smo se odločili, da novo plesno sezono začnemo na malo drugačen način. Jesenske barve so nas ponesle v Logarsko dolino, kjer smo se predali naravi, zaplesali in si nabrali novih moči, da bomo z vitalno energijo korakali novim izzivom naproti tudi takrat, ko ne bo sonca in ko bodo dnevi hladni.
Bil je petek, ko smo se nastanili. V soboto dopoldne sta nas planinska vodnika popeljala do Klemenče jame in naj-debelejšega macesna v slovenskem prostoru. Po štirih urah
krasnega jesenskega pohoda sta nam kuharska mojstra, seveda folklornika, pripravila dobrote z žara. Sledilo je športno popoldne. Najprej smo se pomerili v odbojki, nato smo sončne žarke izkoristili še za folklorne korake. Vaja je bila preprosto na travniku pri hotelu Plesnik. Malo utrujeni, a v srcu hvaležni za nepozaben dan, smo večer zaključili v jedilnici Cinkarniškega doma. Slastne dobrote, ki so se skrivale v hladilniku, so spet prišle na mizo. V nedeljo je sledil še pohod do slapa Rinka, nato še klepet. Ni nam zmanjkalo
tem, lahko bi se še pogovarjali, spoznavali nove poti in sklepali nova poznanstva. »To moramo še ponoviti,« je bilo mogoče slišati na vsakem ko-
raku. Tako smo se spoznavali, postali še bolj pristni prijatelji, ki ne gledamo samo nase, ampak skupno zremo v isto smer.
Folklorniki iz Galicije, ki začenjamo svojo sedmo sezono, se zavedamo, da če hočemo resnično živeti in delati v neki skupini, mo-
ramo živeti danes in si kdaj privoščiti tudi skupen sproščen oddih.
HT
tednik
Obnovili križ nad vasjo
Vaščani Podpeči pri Šentvidu so se sredi oktobra zbrali na blagoslovitvi križa, ki stoji nad vasjo. Obred blagoslovitve sta opravila župnika Jože Vengust in Jože Jevšnik, vaščani pa so poskrbeli za okrepčilo in veselo popoldansko druženje. Ker križ stoji na tem mestu že zelo dolgo, vaščani ne vedo, s kakšnim namenom so ga postavili, vendar vsi menijo, da je treba takšna obeležja obnavljati in jih pustiti tudi zanamcem. Obnovo križa so omogočile družine Jošt, Koprivc in Luskar.	ML
»Zlati« osmošolci
Osnovnošolci letnika 1961/62, ki so osnovno šolo obiskovali na Polzeli, so se zbrali ob 50-letnici zaključka osmega razreda.
Dobili so se pri gradu Komenda, ki so si ga potem pod vodstvom strokovne sodelavke ZKTŠ Občine Polzela Lidije Praprotnik tudi ogledali. Druženje so nadaljevali v bližnjem gostišču, kjer so se ob obujanju spominov zadržali do poznih večernih ur z obljubo, da se bodo čez pet let spet srečali. Tokrat se jih je zbralo osemnajst in pričakujejo, da ob ponovnem srečanju ne bo nihče manjkal.
TT
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde ükirsb fakye vm Mo pri trn v pome!
za velike in male ffoöpodmf
J' • /
oainie1
marine buh
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
£ aS
3 ■ "
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
nasiuv:	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod !
(+ poštnina). \
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje	Podpls:-
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Folkloristi na Blagovni spet napolnili dvorano
Folklorna skupina Kulturnega društva Blagovna je pripravila četrti letni koncert. Ob gostih so blesteli predvsem domačini, ki so pod vodstvom zakoncev Grmek zaokrožili najbolj uspešno in bogato sezono doslej. A kar je gotovo največ vredno, je odziv občinstva. Tudi tokrat so obiskovalci veliko šolsko dvorano napolnili do zadnjega kotička.
Skupina je v tem času dozorela in se trdno postavila na noge. Številčno bogata plesna družba se je v zadnjem času tudi pomladila, kar daje dobre obete tudi za prihodnost. Kot je dejal Jože Grmek, so v tem letu še posebej ponosni na uvrstitev na območno srečanje folklornih skupin, kar potrjuje kakovostno strokovno delo. Vse leto pa so nanizali celo vrsto nastopov in gostovanj tako doma kot v tujini. Mednarodne povezave so pokazali tudi na prvo novembrsko soboto, ki je že tradicionalno njihov osrednji dan v letu. Med gosti so bili tokrat skupina Kres iz Novega mesta, folkloristi iz Sevnice Razbor, domača otroška skupina in seveda hrvaški gostje iz Podravskega Kloštra. Glede na dobro zastavljeno delo in navdušen podmladek se za folkloristično tradicijo na Blagovni očitno ni treba bati.	StO
Hudija je zakon
13. oktobra je bila v prostorih Salezijan-skega mladinskega centra v Celju prireditev Hudija je zakon. Ta medgeneracijska prireditev, ki je združila najmlajše, malo mlajše, srednje, malo starejše in starejše generacije, je bila letos že petič.
Prireditev je odprl Slavko Pajk, vodja PUM (Projektno učenje za mlade), nato je besedo povzel še vodja SMC (Salezijanski mladinski center) Boštjan Jamnik. Po uradnem delu so se najprej predstavili najmlajši iz vrtca Danijelov levček, enota Slomšek, s prisrčno pesmico in ogreli srca vseh obiskovalcev, še posebej mamic in očkov.
Po nastopu najmlajših so se začeli turnirji na zunanjih igriščih v malem nogometu in odbojki, obenem pa tudi turnirji v prostorih SMC v namiznem tenisu, namiznem nogometu, zračnem hokeju in biljardu. Ob koncu prireditve so
bile nato vsem prvo-, drugo- in tretjeuvrščenim v športnih disciplinah podeljene medalje in praktična darila.
PUM je za predšolske in šolske otroke pripravil ustvarjalno delavnico, kjer so sodelujoči lahko izdelali knjižna kazala in notese.
Za najbolj lačne obiskovalce prireditve so na dvorišču pekli kostanj, poleg tega pa so organizatorji ob koncu prireditve pripravili tudi golaž za vse udeležence. Vse dogajanje je spremljala dobra glasba dveh didžejev, ki je odmevala kar daleč čez ograje mladinskega centra.
Kljub precej neprijaznemu vremenu je prireditev uspela in privabila na plano kar lepo število obiskovalcev vseh starosti. Ob koncu smo si vsi skupaj zaželeli nasvidenje prihodnje leto.
BJ
Srečanje sodelavcev Železarne Štore
V tem barvitem letnem času smo se po dolgih desetletjih srečali bivši sodelavci iz takratne Železarne Štore. Tako kot je zanimivo srečanje sošolcev, je tudi srečanje sodelavcev, sploh pa za nekatere po dolgih desetih letih ali še več resnično poseben dogodek. Zelo redko zasledimo v javnih oziroma lokalnih časopisih tovrstna srečanja. Čeprav tri četrtine svojega življenja preživimo v službi, takšni ali drugačni.
Veliko smo si imeli za povedati. Med drugim smo tudi obujali spomine na tiste lepe stare čase, ko še ni bilo računalnikov, kot je to dandanes. Z veseljem smo delali, ker smo vedeli, da bomo za to tudi primerno nagrajeni. Zato smo se znali poveseliti, podati drug drugemu roko, si zreti v oči in si zaželeti tisto,
kar smo tokrat praznovali. Žal danes tega ni več! Zelo redek je tisti, ki bi lahko rekel: »Pri nas v našem kolektivu je zelo prijetno.« Ni več pravega razumevanja, kaj šele medsebojnega spoštovanja, ki je edini pogoj za lepše udobje na delovnem mestu in tudi drugod. Vse to je minilo. Ker so ljudje nezadovoljni iz takšnih ali drugačnih razlogov, s tem tudi ne more biti pravega vzdušja. Ponosni smo lahko na našo prehojeno službeno pot, saj smo znali pridno delati in biti složni. Žal se tega srečanja niso mogli udeležiti vsi vabljeni, marsikdo iz tehtnih razlogov, kot je bolezen in podobno. A kljub temu jim pošiljamo lepe pozdrave. Vsem nam, ki smo bili prisotni, nam bo to srečanje ostalo v lepem in trajnem spominu.
DANICA MAČEK
Skrb za ohranjanje zdravja
našega
V sredo, 10. oktobra, je bilo v Šmartnem ob Paki predavanje o raku dojk, ki ga je pripravilo novoustanovljeno Društvo Korak naprej - društvo za osveščanje Šmartno ob Paki.
Namen predavanja je bilo informiranje o raku dojk, zgodnjem odkrivanju, takojšnjem in najboljšem zdravljenju ter celostni rehabili-
taciji. Rak dojk je bolezen, ki globalno posega v življenje žensk, in prav zato njegovo zgodnje odkrivanje predstavlja dolgoročno naložbo v zdravje današnje ženske. O zmanjšanju tveganja za nastanek raka dojk sta spregovorili prim. Mojca Senčar, dr. med., in Tatjana Kumar, višja medicinska sestra, ki aktivno delujeta v Slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna.
Društvo Korak naprej - društvo za osveščanje Šmartno ob Paki, ki je prostovoljno in neprofitno, se bo posvečalo predvsem preventivi na področju zdravstva in sociale in bo poskušalo s humanitarnimi akcijami (zbiranje šolskih potrebščin, dobrodelni tek, Manj svečk za manj grobov) krepiti prostovoljstvo in pomagati občanov.
ERIKA AŽMAN
ANDERS DANIELSEN LIE v filmu JOACHIMA TRIERJA 0 $ L 0/ 3 7. t^M^a, ■ ' I I i i i i- Mestni kino
1111 =*= METROPOL


14. - 18. 11. 2012
»Medtem ko se njegov sorodnik Lars loteva konca sveta v MELANHOLIJI, se Joachim Trier osredotoča na Intimen portret konca sveta enega samega trideset-in-nekaj-tetnika. -Boyd van Hoeij. Variety
I DŠMIURG I www.demiurg.si
IIM!irW|Mll
20
BRALCI POROČEVALCI / OTROŠKI ČASOPIS
NOVI TEDNIK
Zbor Antona Schwaba v Varšavi
Zbor Antona Schwaba navdušil v Varšavi
Pevci Zbora Antona Schwaba Hiše kulture Celje so pod vodstvom dirigentke Alenke Goršič Ernst na 9. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Varšavi osvojili 1. nagrado v kategoriji mešane mladinske zasedbe.
Tekmovanja se je udeležilo 16 zborov iz vsega sveta, ki so se pomerili v štirih kategorijah. Slovenija je osvojila kar dve prvi nagradi. Poleg Celjanov so v kategoriji ena-koglasnih mladinskih zasedb slavili tudi pevci Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Koper. Zbor Antona Schwaba deluje pod okriljem celjske hiše kulture od leta 2009 in združuje pevce med 15. in 25. letom, ki prihajajo iz Celja in okolice, vodi pa jih priznana celjska flavtistka in zborovodkinja Alenka Goršič Ernst. V nadaljevanju sezone zbor čaka še sodelovanje na predprazničnih koncertih, ki jih bodo oblikovali z Orkestrom Hiše kulture Celje. S Faurejevim Requiemom, ki bo na programu marca 2013, bodo nastopali po Sloveniji in se udeležili festivalov po Evropi.
Foto: arhiv HKC
Kostanjev piknik v domu starejših
Učenci krožka Prostovoljno delo so varovancem doma starejših občanov pripravili kostanjev piknik. Že tretje leto so se učenci krožka v sodelovanju z Zavodom sv. Rafaela družili z varovanci in jim popestrili popoldne. V sodelovanju z delovno te-rapevtko Sašo Svetec jim je uspelo v dvournem druženju pričarati nasmehe na obraze in orositi oči marsikaterega starejšega občana.
Učenci so pridno nabirali kostanj, pekli pecivo in vse prinašali v šolo. Pred piknikom so pripravili pecivo in prostor ter vse potrebno za izvedbo srečanja. Nekaj minut pred začetkom pa so pro-stovoljčki odšli po sobah in varovance doma še osebno povabili na piknik.
Druženje se je začelo s kratkim nastopom, ki so
ga učenci pripravili sami. Poskrbeli so za glasbene in plesne točke, recitirali pesmice, pozabili pa niso niti na skeč, ki je varovance dodobra nasmejal. S starejšimi občani so zapeli nekaj ljudskih pesmi.
Po končanem programu je sledil težko pričakovan kostanj. Ponudili so ga kuhanega in pečenega, za kar so poskrbeli hišnik in kuharice zavoda. Učenci so starejšim pomagali pri luščenju in lupljenju kostanja ter poskrbeli, da so se posladkali s sladkimi dobrotami ter da niso ostali žejni. Gospa Saša pa je poskrbela še za mošt, s čimer je bil kostanjev piknik res popoln. Ta čas so učenci namenili tudi spoznavanju, klepetanju in sproščenemu druženju z varovanci doma.
Občutki in vtisi tako udeležencev piknika kot tudi naših prostovoljčkov so bili pozitivni. Varovanci so se jim lepo zahvalili za vse, kar so pripravili, in dejali, naj jih še obiščejo. Naši prostovoljčki pa so soglasno obljubili, da
bomo naslednje leto zopet ponovili kostanjev piknik.
Za pomoč pri izvedbi kostanjevega piknika se zahvaljujemo vsem zaposlenim v
Zavodu sv. Rafaela, še posebej gospe Saši Svetec, gospem kuharicam in gospodu hišniku. Za podporo se zahvaljujemo tudi Osnovni šoli Vransko-Ta-
bor in staršem prostovoljčkov, ki nas podpirajo pri vseh naših aktivnostih.
TINA GOLOB, SANJA MARN
_	v	■ I ■ v
Tacamuca za naše najmlajše
VECEB WDW
AVMOVIH VIŽ
Fantje s Praprotim
Savinjskih 7 in Bra
.—
lic: TIC L
KULTURNI CENTER LAŠKO
Gledališka predstava Tacamuca je bila v prostorih I. osnovne šole Celje (nekoč Pionirskega doma) na četrtkov večer, 23. oktobra. Pripravili smo jo učenci zadnjega triletja Osnovne šole Frana Roša pod mentorstvom učiteljice Maje Skakic. Predstava, na katero smo se pripravljali od konca lanskega šolskega leta, je navdušila številne obiskovalce, še zlasti pa je bila zanimiva našim najmlajšim.
Na odru smo uprizorili zgodbico Svetlane Makarovič (podnaslovila jo je s pravljico za majhne in velike otroke), ki smo jo sprva poslušali na zgoščenki. Prozno besedilo je bilo
osnova za oblikovanje dramskega scenarija. Sledili so delitev vlog, bralne vaje, postavitve na odru, učenje plesa in ponavljanje ter utrjevanje besedila. Sceno in kostume smo izdelovali v gledališkem klubu, s šivanjem nekaterih potrebnih rekvizitov pa so na pomoč priskočili tudi nekateri učitelji naše šole.
Z igro, ki je bila uvod v letošnje aktivnosti dramske skupine, se bomo predstavili še v osnovnih šolah celjske regije in na tekmovanjih, ki so namenjena mladim gledališkim skupinam.
URŠA KRAJNC, 9. b OŠ Frana Roša
Prodaja vstopnic: TIC Laško in oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
(0)
tednik
I (0
celje
četrtek, 29. november ob 19. uri
VSAK ČETRTEK oh 12.15 95.1 | 95.9 1100.3 9D	www.ra
dmev pogle
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Vzgoja pasjih gospodarjev
Po Celju nameščenih 45 košev za pasje iztrebke - Pred šolami in vrtci opozorilne table, da so zelenice namenjene igri otrok
V Celju se že nekaj let trudijo za čim bolj prijetno sobivanje meščanov, ki imajo štirinožne prijatelje, s tistimi, ki se na sprehode po mestnih zelenih površinah odpravljajo sami. A glede na nenehna opozorila, ki jih občani pošiljajo na občinski spletni Servis 48, bo treba še kar nekaj časa, da bodo v celoti zakopane bojne sekire in da se bodo pasji gospodarji vzgojili do te mere, da bodo imeli med sprehodom s psom vselej v žepu vrečko, za štirinožcem pa počistili ne glede na to, ali pripeka sonce ali se njegov kakec ugreza v sneg.
Ljudje smo različni - nekoga ob pogledu na razigranega psa, ki v parku teka okrog svojega gospodarja, prime, da bi ga kar začel čohljati, spet drug
povsem okameni od strahu že ob pogledu na majhnega, povsem pohlevnega in za nameček še na povodec pripetega kužka. A park in druge travnate površine v mestu so namenjeni vsem in na njih morajo veljati vsaj osnovna pravila obnašanja. V mestnem svetu so se zato prvič odločili narediti malo več reda na tem področju že leta 2002. Mestni svetniki so sprejeli odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih zelenih in drugih javnih površin na območju občine ter v njem med drugim določili, da morajo lastniki oziroma vodniki psov med sprehodom za njimi vestno počistiti iztrebke, da morajo biti štirinožci varno pripeti na povodec in da morajo tisti, ki so vpisani v register nevarnih psov, obvezno imeti tudi na-
Matej Založnik in Valentina Glinšek ob košu za pasje iztrebke.
gobčnike. Sprejemu odloka je sledilo nameščanje posebnih košev za pasje iztrebke, največ pa so jih zadnja leta postavili v mestnem parku in ob nabrežju Savinje. Letošnjo jesen so mestni svetniki odlok nekoliko dopolnili, vendar zagrožena kazen za nevestno ravnanje pasjih gospodarjev še vedno ostaja 80 evrov, s polovično globo pa bi lahko redarji udarili po žepu tiste lastnike oziroma vodnike psov, ki s seboj ne bi nosili vrečke za pasje kakce.
Nove table in dodatni koši
Kot pojasnjuje Valentina Glinšek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo, so letos jeseni k obstoječim 15 košem za pasje iztrebke v mestni občini dokupili še 30 novih. Delavci občinskega režijskega obrata so jih namestili po zelenicah v vseh mestnih četrteh, v bližino vrtcev in šol pa so namestili opozorilne table, da so te zelenice namenjene za igro otrok in ne za nekajminutni sprehod oziroma opravljanje potrebe hišnih ljubljenčkov.
V bližini košev za pasje iztrebke, ki so oblikovani tako, da so v njih tudi vrečke za pobiranje pasjih kakcev, zdaj Celjane na to, naj počistijo za svojim psom, opozarjajo tudi posebne obvestilne table z napisom Počisti za menoj, saj sem kuža tvoj. Vodja službe občinskega redarstva v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Matej Založnik ob tem pravi, da bodo redarji še nekaj časa samo opozarjali la-
Tudi prijazno povabilo v Celju velikokrat ne zaleže, zato bodo mestni redarji tistim lastnikom oziroma vodnikom psov, pri katerih opozorila ne bodo zalegla, začeli pisati tudi plačilne naloge.
stnike in vodnike psov, če ne bo šlo zlepa, pa bodo seveda sledile kazni. Tudi njihova potrpežljivost, ki traja že desetletje, saj doslej še nikogar niso kaznovali, ima namreč svoje meje. Glede na to, da imajo redarji pri nadzoru psov, ki med sprehodom niso pripeti na povodec, kar precej težav z ugotavljanjem, kdo sploh so njihovi lastniki, pa so se dogovorili s policisti za občasne skupne obhode.
IS, foto: SHERPA
		HOj/	C'	14J
	V * Vri	fitw		ril
_		iJMii1,		i A']
				
Torek, 13. november:
Energija bo nekoliko nižja, zato skušajte v tem dnevu varčevati z močmi. Čustvena preobčutljivost vas bo lahko hitro vodila v skrajno-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
sti. Dan bo zaradi luninega aspekta s Plutonom dober za regeneracijo. Kopel z eteričnimi olji ali masaža lahko naredita pravi čudež za vaše počutje.
Sreda, 14. november: Tik po polnoči se bosta srečala Sonce in Luna v znamenju škorpijona (Lunin mlaj) in kmalu zatem bo nastopil sončev mrk. Bodite previdni, saj bo ta vpliv prinašal energetske napetosti in preobrate, ki bodo lahko delovali destruktivno. Sočasno bo retrogradni Merkur v napetem kvadratu z Neptunom, kar bo prinašalo strah pred prihodnostjo. Merkur bo v dopoldanskem času vstopil v znamenje škorpijona, Luna bo prestopila v strelca. Ne prehitevajte, umirite duha in telo.
Četrtek, 15. november:
Zavestno gojite pozitivno razmišljanje in skušajte delovati z realnim pristopom. Opozicija Lune z Jupitrom opozarja pred pretiravanjem. Večerne ure bodo zelo prijetne zaradi dobrega položaja Venere. Končno si boste po nekaj težjih dnevih oddahnili in se pošteno sprostili.
Petek, 16. november: Dopoldanski vstop Lune v kozoroga obeta, da boste preživeli dan, v katerem boste lahko zelo veliko naredili na poslovnem in delovnem področju. Razum bo v ospredju, čustva v ozadju. V medosebnih odnosih bo mogoče zavelo nekaj hladu, vendar ne bo prišlo do nobene škode.
Sobota, 17. november: Mars, planet akcije, bo vstopil v znamenje kozoroga. Pridnosti, vztrajnosti, ambicioznosti ter delavnosti v prihodnje zagotovo ne bo primanjkovalo. Veliko energije bo usmerjene v dosego materialnih ciljev. Mars bo v tem dnevu tvoril
kar bo odlična podpora za dosego plemenih ciljev. V tem dnevu se bo srečalo Sonce z Merkurjem. Kar nekaj odličnih idej se bo lahko rodilo ob tem vplivu, znali jih boste tudi realizirati.
Nedelja, 18. november: V jutranjih urah bosta Sonce in Luna v dobrem odnosu, zato se obetajo harmonični odnosi in prijetno preživet dan. Zlasti rojeni v zemeljskih znakih se boste počutili odlično. Vstop Lune v vodnarja bo spodbudil prijateljska druženja, zato poskrbite za družbo. Večer bo lahko zanimiv, porodile se bodo lahko nove ideje, vendar bo treba za njihovo uresničitev še malo počakati.
Ponedeljek, 19. november: Obeta se prijeten začetek novega delovnega tedna. Luna bo v lepem odnosu z Jupitrom, zato boste pozitivni in ustvarjalni. Odlično za intelektualno delo, pravne zadeve, po zasebni plati za druženje.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Kunci, perutnina in morski prašički
Slovenski superpokal za kunce, štirinajsti po vrsti, bo letos v Celju. Organizacijo prireditve je namreč Slovenska zveza gojiteljev malih pasemskih živali zaupala laškemu društvu, saj je štirikratni dobitnik superpokala.
V sklopu te razstave bo laško društvo gojiteljev malih pasemskih živali pripravilo še posebno razstavo pritlikave perutnine in slovenski superpokal za morske prašičke. Razstavljali bodo rejci iz vse Slovenije, Avstrije in Italije. Ocenjevanje živali bo v petek, 16. novembra, in bo odprto tudi za obiskovalce, ki si bodo lahko ogledali sodnike iz Slovenije in Avstrije pri njihovem delu. Sicer pa bo razstava na ogled do nedelje, 18. novembra, v hali E Celjskega sejma.
TC
Setveni koledar
13 TO	cvet mlaj ob 24. uri
14 SR	
15 ČE	list do 12. ure dvigajoči loki
16 PE	
17 SO	plod
18 NE	plod do 9. ure, od 10. ure korenina
19 PO	korenina Sonce se premakne pred Škorpijona
dober aspekt z Neptunom, - Št. 90 -13. november 2012
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GOZDAR SEKAČ - M/Ž; SEČNJA, VLAKA, CEPLJENJE IN ŽAGANJE DRVI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; SUPER BO - GOZDARSKE STORITVE, TADEJ SELČAN S.P., ČREŠKOVA 24, 3203 NOVA CERKEV AVTOMEHANIK
MEHANIK - DELO V CELJU - M/Ž; DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI. DELO OBSEGA MEHANIČNA DELA - AVTOMOBILI, MENJAVA PNEVMATIK, HKRATI PA VODENJE DELAVNICI. NEDOLOČEN ČAS, 2.12.2012; LAH PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOMENDA, KLANEC 13, KLANEC 13, 1218 KOMENDA VOZNIK
VOZNIK 1 - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH VOZIL S PRIKOLICO IN PRIGRAJENIMI NAPRAVAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2012; DINOS D.D.; DINOS D.D., REGIJA VZHOD, CENTER ZA PREDELAVO CELJE, GAJI 37, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA IN SERVISIRANJA ELEKTRO NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: IZDELAVO, VEZAVO IN MONTAŽO ELEKTRO OMAR Z VGRAJENO ELEKTRO IN ELEKTRONSKO OPREMO, TESTIRANJE NAPRAV V DELAVNICI, OBČASNA MONTAŽA NAPRAV PRI KUPCIH IN PODPORA NA TERENU. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO BRANJE IN RAZUMEVANJE TEHNIČNIH RISB IN NAČRTOV, NAJMANJ 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ NA PODROČJU IZDELAVE ELEKTRO OPREME, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
MEHATRONIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA, TESTIRANJA IN VZDRŽEVANJA NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTRONSKIH NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: STROKOVNO POMOČ PRI IZDELAVI NAPRAV, KONFIGURIRANJE, TESTIRANJE IN ZAGON NAPRAV V DELAVNICI, MONTAŽO IN ZAGON NAPRAV PRI KUPCU TER PODPORO IN SERVISIRANJE NAPRAV PRI KUPCU. PRIČAKUJEMO ING. ALI DIPL. ING. MEHATRONIKE ALI ELEKTRONIKE, DOBRO POZNAVANJE PC OKOLJA, SPOSOBNOST DELA V TIMU, KOMUNIKATIVNOST, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC - ODKUP ZLATA IN SREBRA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; PRODAJALEC - ODKUP ZLATA IN SREBRA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.11.2012; AURO DOMUS, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., FERRARSKA ULICA 12, 6000 KOPER - CAPODISTRIA ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2012; EL-TELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA RAZVOJNI INŽENIR PROGRAMSKE OPREME / PROGRAMER - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU PROGRAMIRANJA Z AMBICIJAMI SPOZNAVANJA IN UPORABE NOVIH TEHNOLOGIJ. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: SAMOSTOJNO RAZVIJANJE PROGRAMSKE OPREME; INTEGRACIJO PROGRAMSKE OPREME V NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE IN ETIKETIRA-NJE; ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO UNIV. DIPL. ING. ALI DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, ZNANJE PROGRAMIRANJA V .NET (C#), POZNAVANJE KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (SERIJSKA, TCP / IP), POZNAVANJE RELACIJSKIH BAZ PODATKOV, DOBRO KONCEPTUALNO ZNANJE PROGRAMIRANJA
IN PRAKTIČNE IZKUŠNJE, SPOSOBNOST DELA V TIMU,SAMOSTOJNOST,KREATIVN OST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
INŽENIR LESARSTVA
"INŽENIR LESARSTVA - M/Ž; IZDELAVA PONUDB, PRIPRAVA NAČRTOV ZA DELAVNICO", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.11.2012; MIG NOTRANJA OPREMA, MIZARSTVO, INŽENIRING, D.O.O., VIŠNJA VAS 15 D, 3212
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; VEZANJE IN POLAGANJE ŽELEZA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2012; DEMONT GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 2, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
TEHNIČNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO - M/Ž; OPTIMIZACIJA PROIZVODNJE NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, OPERATIVNA PODPORA V PROIZVODNJAH NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, REŠEVANJE REKLAMACIJI DELNO TUDI PRODAJA NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.12.2012; EKO PLASTIK TRGOVSKO ZASTOPANJE IN PRODAJA D.O.O., ŠMIHELSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
PRODUKTNI MANAGER - M/Ž; IZDELAVA ANALIZ TRGA, KONKURENCE IN OBSTOJEČIH IZDELKOV TER CENOVNIH TRENDOV NA TUJIH TRGIH, ISKANJE NOVIH KUPCEV, RAZVOJ IN SOOBLIKOVANJE NOVIH FUNKCIONALNOSTI PRODUKTA, (DEFINICIJA ZAHTEV), PRENOS NOVOSTI S TRGA V RAZVOJ TER POVEZAVA STRANK, PRODAJE IN RAZVOJA, NEOMEJENO DELO NA LOKALNO DOLOČENEM PODROČJU, VODENJE IN UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV, TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PREDSTAVITEV, SESTAVLJANJE PONUDB IN SKLEPANJE POGODB, NUDENJE PRODAJNIH STORITEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ, PRIPRAVA IN IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE KOMERCIALNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE V TUJEM JEZIKU, KOORDINACIJA Z OSTALIMI SLUŽBAMI ZNOTRAJ PODJETJA IN NAROČNIKI, VODENJE VSE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE ANALIZ IN POROČIL ZA POTREBE ODDELKA PRODAJE IN LASTNIKA PODJETJA, OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENE OSEBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.11.2012; FIRŠT - ROTO-TEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADE-GUNDA 54, 3330 MOZIRJE AKADEMSKI GLASBENIK PIANIST UČITELJ KLAVIRJA - M/Ž; POUČEVANJE KLAVIRJA IN S POUČEVANJEM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.11.2012; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJlCE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
PRODAJALEC
PRODAJALEC DELIKATESE ZA P.E. ŠENTJUR - M/Ž; PRODAJA, PONUDBA DELIKATESE, SKLADIŠČENJE IN NAROČANJE LE TEGA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.11.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
TRGOVINSKI POSLOVODJA
POSLOVODJA P.E ŠENTJUR - M/Ž; VODENJE
P.E. ŠENTJUR, PRODAJA, NAROČANJE.....
DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.11.2012; JA-
GROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
DR. DENT. MED. - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; KLJUČAVNIČAR - ŽE-LEZOKRIVEC Z ZNANJEM NAČRTOVANJA CEVI INOX. DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.11.2012; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK VARILEC
TIG VARILEC - M/Ž; TIG VARILEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.11.2012; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK GASTRONOM HOTELIR KUHAR - M/Ž; KUHANJE, PRIPRAVA HRANE, CATERING, NEDOLOČEN ČAS, 18.11.2012; BANOVINA TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., VIRŠTANJ 17, 3254 PODČETRTEK ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; DELA IN NALOGE ZO-BOTEHNIKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.11.2012; DENTAL ŠRIMPF IN DRUGI, ZOBNA ORDINACIJA IN DRUGE STORITVE, D.N.O., SONČNA ULICA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UEVELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA NA TERENU PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.11.2012; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC TEHNIKE ZA CENTER JAGER VELENJE - M/Ž; PRODA, PREVZEM, SKLADIŠČENJE, ZARAČUNAVANJE TRG. BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.11.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
PRODAJALEC MESA - M/Ž; PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA BLAGA, SKLADIŠČENJE, NAROČANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.11.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
UE ŽALEC
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOV. VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOV. VOZILA PO ITALIJI, ŠPANIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.11.2012; BOMBEK MAKSI-MILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLAN-DROV TRG 19, 3310 ŽALEC ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU. DELO JE V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.11.2012; KORANABAU, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., POLZELA 38, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTER MONTAŽNIH HIŠ, DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 21.11.2012; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA V PODROČJU VZDRŽEVANJA AVTOCEST V AVTOCESTNI BAZI VRANSKO - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V DOLOČENI SKUPINI, ODREJANJE DELOVNIH NALOG DELAVCEM V SKUPINI, ZAGOTAVLJANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA OPRAVLJANJE DELA, DELO V ZIMSKI SLUŽBI, ORAGANI-ZIRANJE IN POSTAVITEV VSEH ZAPOR TER VRŠITEV NADZORA NAD POSTAVITVIJO LE TEH, OBČASNO DELO V TUNELIH, VIDAUKTIH IN BREŽINAH, NEDOLOČEN ČAS, 13.11.2012; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK STRUGAR - M/Ž; DELO NA CNC STRUŽNICAH, NEDOLOČEN ČAS, 17.11.2012; HIDRO - INŽENIRING D.O.O., ZAVRH PRI GALICIJI 17 D, 3310 ŽALEC
VODNIK
PRIREDITVE
TOREK, 13. 11.
16.30 Osnovna šola Zreče
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Knjižnica Velenje
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Gosenica dobi krila
ura pravljic
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
Operetni kavarniški
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Operetni muzejski večer
gosta: sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in dirigent Simon Dvoršak
18.00 Knjižnica Šentjur
Informacijska pismenost in psihofiziološki vplivi intenzivne rabe interneta
predava Matej Jazbinšek
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Praktična uporaba teozofije v vsakdanjem življenju
predava Marcus van Alphen
SREDA, 14. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
11.00 Celjski dom
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo, filmski večer z Nejcem
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 Knjižnica Velenje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
Slabokrvnost in anemije
predava Tanja Zorin, mag. farm., spec.
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Avla Pošte Celje
600 razglednic
odprtje razstave Cirila Velkovrha
18.00 Knjižnica Rogatec
Afganistan
potopisno predavanje Sanje Herič
18.00 Glasbena šola Velenje Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
koncert
19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednica: Andrej E. Skubic
z gostom se bo pogovarjal Marijan Pušavec
19.19 Knjižnica Velenje
Ponovno povezani: zdravi druge, zdravi sebe
predstavlja Branka Kraup
ČETRTEK, 15. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
16.00 Dom starejših Šentjur
Ohranjanje zaposlenosti pri osebah z demenco
predava Barbara Jazbec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
18.00 Osrednja knjižnica Celje Kevin Lynch: Podoba mesta
knjigo bosta predstavila mag. Vladimir Braco Mušič in sociolog dr. Pavle Gantar
18.00 Kulturni dom Ponikva
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
pripoveduje Andreja Kolenc
Učilnica pod orehi
premiera igre
Zločini slovenskega Kajna
predstavitev knjige Romana Leljaka
O prisotnosti, pristnosti in trenutkih srečanja odraslih v odnosih z otroki
predava mag. Miran Možina
19.19 Knjižnica Velenje
Ibiza - otok zabave
predava Mateja Drev
19.30 Dom kulture Velenje
Moja dežela
komedija, igrajo: Jonas Žnideršič, Jure Godler, Jože Robežnik
20.00 Celjski mladinski center Moja Afrika - Vzpon na Kilimandžaro in MT. Kenya
predava Franci Horvat
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Igor in zlati zvoki, Ansambel Vihar, gost večera Tone Vrabl
koncert za narodno-zabavni abonma in izven
MO
DOBRODELNE PRIREDITVE
TOREK, 13. 11.
19.00 Športna dvorana Vransko
dobrodelni koncert Orkestra slovenske policije z Modrijani,
organizatorja Občina Vransko in Rotary club Žalec bosta izkupiček namenila Dejanu Grilju in izgradnji varne hiše za žrtve prometnih nesreč.
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 13. 11.
16.00 do 19.00 Celjski mladinski center
Možnosti doma in v tujini za starejše
delavnico vodi Sonja Majcen
KINO
PLANET TUS
Spored 13. in 14. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija
torek in sreda: 17.45 Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija, 3D sreda: 20.05
Časovna zanka - akcijski, znan-stvfena fantastika torek in sreda: 21.05 Deseti brat - drama sreda. 15.25
Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh. torek in sreda: 15.05, 17.05, 19.05
Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, 3D torek in sreda: 16.05, 18.05 Ko zorijo jagode - drama torek: 15.25
VOZILA
PRODAM
ODLIČEN VW golf 5 1,9 tdi, letnik 2008, redno vzdrževan in servisiran pri pooblaščenem serviserju, svetlo siv me-talik, 166.000 km, 3 vrata, prodam za 7.950 EUR. Telefon 041 866-822.
4234
FIAT uno, letnik 1993, rezervna kolesa z zimskimi gumami, diesel, 5 vrat, servisiran, registriran, prodam. Telefon 031 415-589.	4284
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4073
VSE vrste rabljenih vozil, od letnika 97 naprej, lahko v okvari ali poškodovana, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 795-652.	4162
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 4259
POSEST
ODDAM
POSLOVNI prostor s parkiriščem, ob glavni cesti v Celju in urejen prostor za priročno delavnico, skladišče ali podobno, oddam. Telefon 041 623-925, 040 626-815.	4251
STANOVANJE
PRODAM
GARSONJERO, 44 m2, nizko pritličje, Savinjsko nabrežje v Celju, prodamo. Telefon 041 725-119.
4288
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822. 4234
ODDAM
V ŠTORAH na Lipi oddamo enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 227-955, 041 574-653.	4280
STANOVANJE v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119.	4288
STANOVANJE v Celju, na Lavi, enosobno, opremljeno, 40 m2, 8.nadstropje, Pu-cova, oddam za daljši čas. Najemnina 250 EUR in varščina - 3 najemnine oziroma po dogovoru. Telefon 040 320-607.	p
Paranormalno 4 - grozljivka torek in sreda: 17.30, 19.25, 21.20
Poročni video - ljubezenski torek in sreda: 17.00, 19.05, 21.10
Prava nota - glasbeni film, komedija
torek: 15.50, 18.10 sreda: 15.50, 18.10, 20.30 Šanghaj - drama torek: 15.00, 20.05 sreda: 15.00, 20.10 Skyfall - akcijski triler torek in sreda: 15.10, 17.10, 18.00, 20.00
metropol
TOREK
19.00 Ciklus gorniških filmov: Jadranje po vertikali, Rod se nadaljuje in Botulin 8C+ SREDA in ČETRTEK 20.00 Oslo, 31. avgusta - dra-
ma
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Kuglnr <i.d.o. O.MCD.E r
/MG® 88 '
vedeževanje, astrologija, feng shui
NAJAMEM
GARSONJERO v Celju, bližina centra, najamem. Telefon 031 374-853. 4279
PRODAM
iistrologinja £ DACA
® i-vfö'ogija B-.ri-ciüci'ia
SPALNICO, staro 2 leti, posteljo, jogi, omaro, komodi ugodno prodam. Telefon 041 837-130.	4255
ZAKONSKO posteljo z jogijem, bele barve, prodam po simbolični ceni. Telefon 030 670-602.	4278
vedeievjlka JASNA
S|flroi bganskj! karte
w	astrolog DANIEL astrologija fcng ihui	H
SÜ	•v fdU.Mfval kd LEA angelski? Safie, cigamko Harf?	P
im	vede it» valka K ARi NA	m
	ciganske karte	m
ved eževa lika LMA
taroi cigifijikv k.i * 11 •
ed^^evalkd
ANA
vtdti^ilkd ULA
i igArtiki- k.lrlc
Pokličite nas ceneje!
PRODAM
KRAVO sivko, s teličko, staro dva meseca, navajena paše, dobra molznico, prodam. Telefon 031 342-862, Janez.
4265
PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, DESET mladih ovac, za nadaljnjo rejo ali težkega 170 kg, prodam. Telefon zakol, in kravo, brejo 9 mesecev, pro-5488-158.	4221 dam. Telefon (03) 5716-489. 4269
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodam. Informacije po telefonu 031 760-382.	4272
DVE breji telici in 320-kilogramske, vse simentalke, pašne, prodam. Telefon 031 840-282.	4270
WELŠKEGA ponija, razred A, poni je star 5 let in navajen jahanja, prodam. Telefon 041 568-661.	4275 TELICO bbp, mesni tip, 330 kg, prodam.
Telefon 041 829-906. 4285 TELIČKO simentalko, težko 150 kg ter bikca, rj-limuzin, starega 1 mesec, prodam. Telefon 031 559-820. 4292 ZAJCE, za zakol ali pleme, prodam. Telefon 031 217-481.	4291 BIKCE in teličke simentalce, težke od 160 do 250 kg, prodam. Telefon 5774-639, 031 747-539. 4299 BIKCE in teličke, simentalce, težke 160 do 270 kg, cena 500 do 670 EUR, prodam. Telefon 031 570-495 ali (03) 5774-639. 4302 JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, gra-haste, bele, lahke ter enoletne kokoši (po naročilu tudi očiščene) prodamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance. Telefon (03) 700-1446.
4300
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
KRAVE in telice za zakol ali dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 4052 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
www.radiocelje.com
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA
Ikrmm
OB PETKIH - ZGODBE S
Naročilnica | naročilnica |
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Na podlagi 49. in 50. člena pravil
Kmetijske zadruge Polzela
Objavljamo javni razpis za delovno mesto
DIREKTORJA ZADRUGE
za mandatno dobo 4 let
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkešenj na vodilnih delovnih mestih
-	poznavanje stroke s posebnim poudarkom na organizaciji, komerciali in financah
-	priložiti živenjepis in razvojni program zadruge
Prijave sprejemamo do 21.11. 2012 na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o.
Polzela 11, Upravnemu odboru in Nadzornemu odboru zadruge, 3313 Polzela
PRODAM
KORUZO v zrnju, pšenico in ječmen ugodno prodam. Telefon 051 236-267.
4271
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	4235
PRIKOLICO za kampiranje Adria Altea 432 px, letnik 2008, prodam. Telefon 041 741-719 .	42 8 7
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje in pomoč v gospodinjstvu na področju Celja. Informacije po telefonu 041 993-955. 4294 ZAPOSLIM natakarico z izkušnjami. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje. 4295
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
SUHO koruzo in tribrazdni obračalni plug prodam. Telefon 041 649-414. Š 275
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
_ Podpis:_
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
PODPIS:
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Pel je pesem ... in še zdaj odmeva
Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando v Golovcu pripravil enega najboljših koncertnih dogodkov tega leta
Ob njegovem imenu pomislimo na kultno črno kitaro, na to, da se od višine zvrti, da je življenje kot cesta in da se prav vse lahko zgodi tudi na kratki razdalji od Goričkega v Piran. Vlado Kreslin po polnih 40 letih glasbene kariere še vedno ustvarja nesmrtne pesmi. V številni zasedbi, ki jo je le redko mogoče slišati v živo, pa je tokrat pripravil koncert, ki je poslušalce spravil na noge in se v spomin zapisal kot nepozabno glasbeno doživetje. Naslovil ga je po eni zadnjih uspešnic Poj mi pesem.
Mali bogovi, Beltinška banda in drugi gostje, točno ob uri staknejo roke, se spogledajo in v trenutku je jasno - vredno jih je bilo počakati. Potem polno dvorano preplavi glasba, utrinki spomina, družinske tradicije in veliko čustev. Vsaka pesem ima svojo zgodbo. Najprej za mojstre na odru in skozi leta tudi za vsakogar v dvorani. S tokratnim koncertom, ki je nazadnje presegel vsa pričakovanja, je prekmurski poet dokazal, da je brez dvoma eden najimenitnejših velikanov slovenske glasbene scene.
StO, foto: SHERPA
Vlado Kreslin z obvezno črno kitaro. Prekmurski poet, ki zna svojo dušo na nezamenljiv način preliti v glasbo. Pa naj poje o čarobni reki Muri, o ljudeh, ki se jih človek še razveseli ali pa dekletih pod svetilko, ki slišijo na ime Lili Marlen ...
Vlado Kreslin je glasbeno kariero začel v 70. letih prejšnjega stoletja najprej kot bobnar. Igral je v različnih skupinah, zmagoviti pohod pa se je začel s skupino Martin Krpan. Po razpadu letu 1991 se je z Beltinško bando posvetil predvsem ljudski glasbi. Z Malimi bogovi pa se je znova vrnil k avtorskemu ustvarjanju. Njegova besedila so izšla v številnih pesniških zbirkah, prevedena v angleščino pa začenjajo svoj pohod tudi na ameriški trg.
Trenutek, ko sta na oder stopila Kreslinova starša Katarina in Milan ter z Beltinško bando zapela Nocoj je ena luštna noč, je marsikomu naježil kožo. Zgodbe, ki jih delijo ti muzikanti po duši, bi lahko napolnile knjige. »Bil sem 17-letni fant, po drugi svetovni vojni zaprt v taborišču. Še danes nosim v srcu nekatere ruske napeve,« smo slišali tokrat. In potem je ob kitari in balalajki ruskega gosta Alekseja Ermakova zazvenel otožni napev, poln hrepenenja po domu ...
»Od višine se zvrti ...« sta v duetu zapela Vlado Kreslin in Staša Amon. Staša je svoj glasbeni talent dokazala že tudi v oddajah Radia Celje Ful cool demo top. Kot najstnica je zbolela z rakom in ga uspešno premagala. Kot štipendistka fundacije Utrip humanosti pa je tokrat opozorila, da je šlo tudi za koncert z dobrim namenom.
Koncert v zasedbi, ki jo je redko mogoče slišati skupaj. Oče Milan Kreslin se je gostovanja v Golovcu še posebej veselil. »Prepevali smo že na Starem gradu. Ampak tokrat je drugače. Sem namreč že dolgo navdušen navijač celjskega rokometnega kluba.«