POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D IN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in upfavat Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din . mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.54 Štev. 18 m Maribor, sobota, 15. februerja 1941 » Ute X* I Gospodarstvo in socialne razmere Gospodarstvo in socialne razmere prebivalstva so v tesni zvezi med seboj. Če se gospodarstvo povoljno razvija, so tudi < oii-- lahko boljše razmere, kakor pa, če v gospodarstvu ni pravega sistema in u-videvnosti, da morajo živeti tudi oni, ki so odvisni neposredno od gospodarstva. Ti so predvsem delovni sloji, ki imajo edini kapital — delovno moč, in pa tudi vsi oni, ki so sicer odvisni v svoji eksistenci od celotnega gospodarskega aparata. Teh ljudi je poleg ročnih in umskih delavcev še jako mnogo, predvsem rodbine neimovitih in javni nameščenci. Ob sedanjem valu draginje je nastala med delavstvom velika skrb za socialno bodočnost, kar je razumljivo. Delovni sloji znajo preceniti nevarnosti, ki jih utegnejo doleteti, če se ne posreči omejiti in ustaviti strašnega vojnega požara. Delavstvo ve, zakaj. Vojna omejuje svobodo, draži kruh, mori nedolžne ljudi in uničuje civilizacijo. Tudi najtemeljitejše reforme in izpremembe bi se lahko izvršile brez teh strašnih žrtev, če bi imeli oni, ki zahtevajo svoje socialne in moralne pravice, zadosti moralne in kulturne moči. Toda tudi najbrutalnejše nasilstvo, ki povzroči mnogo škode, ne more zatreti velike naravne nujnosti, ki se izraža v večji socialni pravičnosti. Zanimivo je, kako se bavijo sedaj vse gospodarske organizacije s temi vprašanji. Trdijo, da se je w-. m ustvarjalo premalo zalog, da se ni gospodarstva sistematično organiziralo, in da so ise izdali protidraginjski ukrepi šele, ko je blaga zmanjkalo ter da se napoveduje izdajanje nabavnih nakaznic še za ostale življenjske potrebščine, ko se je sedaj pokazalo, da tudi teh ni dovolj. Zato se gospodarstvo ne da več na mah spraviti v red in prikrojiti potrebam konzuma ter trga. Pritožujejo se industrijci tudi proti načinu obdavčevanja. Skoro bi rekli, da se z izvajanji gospodarstvenikov (strinjamo. Toda potrebno je, da si gospodarstveniki tudi sami izprašajo vest, v kolikor niso oni neposredni krivci', da je do vsega tega prišlo. Kajti organizacija vsega gospodarstva je bila še pred enim letom docela v rokah privatnikov. Ali ni mogoče ta organizacija odrekla, predno je bila država prisiljena, da poseže vmes? Ako se načenja gospodarska vprašanja, potem je treba povdariti, da ta vprašanja niso izključena zadeva gospodarstvenikov, ampak vsega naroda, torej tudi konzumentov, zlasti pa delavcev in kmetov. Gospodarsko vprašanje je gospodarsko in socialno. Gospodarska politika je socialni problem današnje dobe. Tega problema pa se pri nas nikdar ni ismatralo za celoto. rim W »>*«•-» Nizki socialni nivo, kakršnega imamo v naši državi, bi zbujal domnevo, da je kapital nagromadil ob nizkih zaslužkih delavcev in nameščencev ogromne rezerve, ki bi jih lahko porabljal za nove investicije in produkcijo. »v.il t >gJL v* »pažA* Gospodarski krogi stalno zahtevajo gospodarske konference. Prav imajo. Res je treba nekaj ukreniti, toda konference ne smejo podpreti monopola gospodarstvenikov, marveč le organizirati gospodarstvo tako smotreno, da oo služilo ne le samemu sebi, ampak splošnosti. Gospodarstvo mora biti nosilec boljših socialnih razmer. V ta na-•^en je potrebno, da se državna politika Bolgarija bi je ne mogla upirati vkorakanju nemških tet Že od lanskega decembra se ugiba, kaj bo z Bolgarijo. Vprašanje je postalo aktualno, odkar so nemške čete zasedle Romunijo in je potem lani v decembru kralj Boris obiskal Hitlerja. Vztrajno se trdi, da bodo Nemci zasedli Bolgarijo. Vlada je izdala že precej izjav, da hoče Bolgarija ostati nevtralna in da je pripravljena braniti svojo neodvisnost proti vsakemu tujemu vpadu. Toda takoj nato se pojavijo zopet novi zapleti, kot n. pr. nastop kmetijskega ministra Bagrjanova, ki ga je smatrati ne samo kot kritiko vlade, ampak tudi kot od- krito izpoved za sodelovanje in popolno naslonitev Bolgarije na državi osi. Zadnje dni se govori o možnosti odstopa sedanje vlade in sestavi nove, ki naj bi izvedla isto akcijo, kot jo je izvedla romunska vlada, ki je prostovoljno odprla pot nemškim četam v državo. Iz angleških virov poročajo, da se nemška vojska izkrcava v ‘bolgarskih donavskih pristaniščih, v Sofiji in Berlinu pa te vesti odločno zanikajo. Spričo teh vesti je zato vzbudil veliko pozornost članek sofijskega vladnega lista »Zore«, ki pravi, da bi Bolgarija izvršila samomor, ako bi se uprla morebitnemu nemškemu vkorakanju. Kakor lani v decembru, ko je bila bolgarska kriza na višku, se je tudi sedaj pojavila zagonetna oseba posebnega sovjetskega odposlanca Soboljeva. V Berlinu naglašajo, da je prispel Soboljev izključno v zvezi z ureditvijo gospodarskih odnošajev med obema državama. 1 * — - - Lanskoletna ugibanja je zanikal Tass s svojo letošnjo izjavo, da SSSR ni bila nikdar vprašana glede vkorakanja nemških čet v Bolgarijo in da tudi Bolgariji tozadevno ni dala nobenega nasveta Neprestani boji v Afriki V Cirenajki boji za oaze, v katerih so razmeščene italijanske posadke. Na letališču Benini v severni Cirenajki so našli Angleži 86 uničenih sovražnih letal. V severnem delu Cirenajke je nemško letalstvo zmetalo bombe težkega kalibra na zbirališča angleških čet in na vojaške naprave. Na letališču pri Bengaziju so bile vržene bombe na letala, ki so bila razvrščena na tleh. — Z bombami in strojniškim ognjem so bile razbite kolone tovornih avtomobi-l lov. Vojna letala so izvedla napad na letališče Luca na Malti. V letalskem spopadu, ki se je nad otokom razvil, je sovražnik izgubil 3 »Huricane«. Sredi januarja so začeli nemški letalski oddelki z uspešnimi napadi na Sueški prekop. Pri tej priliki so bombe padle na rob prekopa in na železniško postajo ter pristaniške naprave. Kakor je bilo že sporočeno, se je pri ogledm-škem poletu ugotovilo, da sta se sredi Kanala potopili dve trgovski ladji. Angleško poročilo Reuter. Severni del Cirenajke, do zaliva Sirte, je v angleških rokah. Angleži so po zavzetju el Algeje v zalivu Sirta zaposleni s čiščenjem ozemlja od preostankov italijahskih čet, ki so ostale razpršene na tem terenu. V Bengaziju se je izvršil prodor s tako naglico, da so dobili Angleži vse obalne utrdbe in topove, s skladišči municije in živil v svoje roke. Ne ve se še, ali bo angleško vrhovno poveljstvo odredilo nadaljnje prodiranje vojske proti Tripolisu, ali pa bo samo zavarovalo svoje postojanke v Cirenajki, z utrdbami ob zalivu Velike Sirte. Med tem so v teku vojaške operacije proti italijanski posadki, ki brani zelenico (oazo) Djarabub. Ta zelenica leži globoko v Libiji, sredi puščave ob libij-sko-egiptski meji. Do sedaj so se Angleži držali v tem predelu docela pasivno, ker jim ta od vsega sveta odrezana posadka itak ne more uteči. Čete francoskega generala de Gaul-j leja pa so iz francoske ekvatorijalne j Afrike prodrle okrog 1000 km daleč v notranjost srednje Libije in napadle sredi puščave oaze na ozemlju Kufre, jv katerih se prav tako, kot v Djara-bubu, še vedno nahaja številna italijanska posadka. Čete generala de Gaul-leja so prodrle v Libijo iz smeri Čadskega jezera. Boji trajajo že nad tri dni. Nadalje so čete istega generala napadle obmejno italijansko postojanko Guda-mes na tromeji Libija—Sudan—Egipt, in jo zavzele. Boji za posest Eritreje V Eritreji se nadaljujejo boji okrog Kerena, ob železniški progi proti glavnemu mestu Asmari. Boji divjajo za utrjene položaje na višinah do 2000 m. Sedaj so vdrle angleške čete v Eritrejo tudi s severa, ob Rdečem morju, in se na razdaljo 200 km približale glavnemu italijanskemu pristanišču Massui, pioti kateremu so usmerjeni tudi angleški napadi z zapada, čez Keren. Angleške čete, ki so skozi Barcntu na jugu Eritreje napredovale do Arese, južnozapadno od Asmare, se bližajo Asmari z juga. V Eritreji je bilo doslej na tleh uničenih 60 italijanskih letal. V Abesiniji proti Adis Abbebi Prodiranje angleških čet v južni Abesiniji napreduje po dolini, ki vodi proti Adis Abbebi. V italijanski Somaliji so angleške čete zasedle pokrajino Afmadu z glavnim mestom te pokrajine. teta skl boli V noči na 12. t. m. so angleška letala metala bombe na otok Rhodos. Angleška letala so dne 12. t. m. napadla otok Rhodos in uničila 7 letal, 4 nemška letala pa na letallišču v Cataniji na Siciliji. Reuter poroča, da so po oceni angleškega vrhovnega poveljstva zgubili Italijani v bojih z Anglijo okrog polovice svojih bojnih letal prve linije. Razprava o podpori Angliji v ameriškem senatu. Ameriški senat je začei razpravljati o zakonskem predlogu za vojno pomoč Angležem. Sestanek Franca In Mussolinija Franco pride tudi v Rim in ga bo ssprejel tudi papež? Precej pozornosti je vzbudila vest o pod katerimi bi bila Italija pripravljena obisku španskega generala Franca v Bordigheri pri San Remu, kamor je prišel dne 12. t. m. v spremstvu svojega zunanjega ministra Sunnerja, na izrecno željo in poziv Mussolinija. Nekateri listi so tudi objavili, da se skleniti mir z Anglijo in da sta za tako posredovanje v Londonu naprošena general Franco in papež. V Rimu pa te vesti najodločneje zanikajo. V Londonu pravijo, da so vse vesti o naslanja bolj na potrebe naroda, kakor na prisilne politične organizacije in zanaša bolj na smotreno delovanje utegne udeležiti “‘j«! f 7* S M**,.**” ier z zunanjim ministrom von Ribben-I S. ^ značaja. Vojna proti Ita- tropom. Toda v Berlinu so to vest takoj “ nada,|u|e. m s,ccr P'*] f odločno zanikali. I “*kor .pa s P°)emal°cim zaletom An- Ni dvoma, da se je na konferenci med j nV?^..Py.a^n0 enf ^meret da bi Francom in Mussolinijem razpravljalo o i ° P “ mir°Vna nadaljnjem zadržanju Španije v sedanji ' vojni, v zvezi z načrti, ki jih imata Nem- _ čija in Italija proti Angliji na obalah.^ 86 Pom^a general Franco m Sredozemskega morja. Španija bi lahko1 mafSal Pctain? služila kot najbolj prikladno ozemlje za1 P° sestanku z Mussolinijem, se je nameravani nemški in italijanski napad general Franco na potu čez francosko na Gibraltar, ki tvori vhodna vrata v ozemlje ustavil v znanem mestu Mont-Sredozemskem morju. pellierju, kjer is« je sestal z maršalom To ni bil prvi razgovor te vrste. Lani Petainom. Ni izključeno, da je hotel sta imela enak razgovor Franco in Hit- general Franco izvedeti pri tej priliki tudi zadržanje Petaina proti nemškim in italijanskim načrtom ter da bi zadržanje Francije ute"gnilo v znatni meri uplivati tudi na zadržanje Španije. Iz Vichyja poročajo, da se je dne 13. t. m. sestal Franco s Petainom v Mont- ler. Do kakšne odločitve pa tedaj ni prišlo. Španija je ostala vse do danes ne-vojskujoča se država. \ ,„.»r >-> •, ^ v V koliko smatra sedaj general Franco, - ------------- --------- da so pogoji za aktivni poseg Španije v pellierju. O čem sta razgovarjala oba Vi bodo po- vojno povoljneji d kazali bližnji dnevi. V Rimu najodločneje zanikajo vest, da bi na} Franco posredoval za mir med Italijo in Anglijo. Iz Zedinjenih držav so se tudi razširile vesti, da pride general Franco v Rim zato, da sprejme na znanje pogoje, državna poglavarja, se ne ve. Samo 4 minute je trajala avdijenca novega japonskega veleposlanika v Zedinjenih državah, ko je prvič obiskal ameriškega zunanjega ministra Hulla. Poročila pravijo, da ta kratek obisk najbolje priča, kakšni so odnošaii med Zedinjenimi državami in Japonsko. (CBS) Italijanski napadi v Albaniji Usoda poziva na politično Italijansko poročilo javlja, da so na j ki so jih stali ogromne žrtve, ne da bi albanskem bojišču spopadi izvidnic in bili dosegli uspehe. delovanje topništva. Četrta letalska es- Dne 12. t. m. so grške čete zavzele kadrila se je zelo odlikovala v skupnih nove utrjene italijanske položaje v vi-j ,re ',iat 'm je pre se 111 s °^ens e nastopih s suhozemno vojsko. Italijan- šini 2000 metrov in napredovale za tri |dr- Kulovec naslovu na slovensko ,av ska letala so uspešno napadla vojaške kilometre pri Tepeleniju, čigar obkoli-cilje v Prevezi in Larisi v Grčiji. Na le- j-ev se nadaljuje. Uspešno so zaključili tališču v Janini je bilo uničenih 18 so- lokalni boji ob morju in se je grška fron-vražnih letal na tleh, 2 pa v zraku. Sa- j-a Zopet pomaknila naprej. fr bilo pestre- Z *«*. J««* W d. * v ■ i i * i . . 0 -t, so zareh 400 italijanskih vojakov, žaljenih 32 sovražnih letal, m isicer so in • ’ > . .L»»l;li i««.{ .plenili mnogo avtomatičnega orožja m je torej sovražnik iz-'drugega vojnega materijaia, in sestrelili D1________ i '1 • [ ^7rlrii'/pne OI JRZ s predsednikom zabavo pri »Kolarcu« svojo skupino v nekem Balkanu silno zaostril in da je pričako- je isto, kot v pogledu bombardiranja j »Združene opozicije«, vati še novih zapletov. j francoskih luk, ki so zasedene po Nem- Cvetkovičem je imela Anglija je dobila v Afriki proste roke cih. Kaj pa pomenijo romunski petro- jin I aza Markovič in zato tudi možnost, da oibrne svoje lejski vrelci za Nemčijo in Italijo, ni, drugem lokalu. poglede drugam, proč od afriških bojišč, treba še posebej povdarjati. Bolgarija1 List »Croatia« ustavljen. Frankovci v Žana tiste točke, ki so jih smatrali njeni;je zaenkrat tisti košček nevtralnega grebu so začeli izdajati svoj list »Croatia« sovražniki kot izhodne točke za svoj sveta, čez katerega mogoče Angleži ne b-1. JU Ith • S tem, da je Anglija prekiniia zveze bi radi leteli. Vprašanje pa je, ako bo to trajno tako ostalo, kajti tudi Švica je nevtralno ozemlje, nad katerim se stalno vrše poleti angleških letal. Na zapadnl fronti priprave za vdor v Anglijo Nemško vojno poročilo: Dne 12. t. m. se je vrnila podmornica, ki je potopila 21.500 ton ladjevja. Letala so potopila 7000 tonsko ladjo, 2 drugi pa poškodovala. Zapadno od portugalske obale je bilo potopljenih 6 angleških ladij s skupno 29 600 tonami. Nad Kanalom je sovražnik izgubil 4 letala. Napad angle- mo parkrat in ga je banska oblast sedaj ustavila. Novo uredbo o kontroli cen in organizaciji prehrane baje izdelujejo v ministrstvu za prehrano. ,\... , . »«.U Dodatne nakaznice za belo moko izdajajo j občinski zdravniki bolnikom za dobo največ 4 tedne. Zdravniki pa so vezani, da dajejo nakaznice samo resno obolelim osebam. Ako bi se izdalo preveč takih nakaznic, bo prehranjevalni urad dodelitev bele moke bolnikom ukinil. Ravnatelj SUZOR-ja Milan Korač je bil na lastno prošnjo upokojen. Bil je strokovnjak na 11. t. m. pa Bremen in razen tega še vsa morska pristanišča od francoske Bretagne do Danske. V noči na 12. t. m. je bil potem zopet napaden Hannover, za socialno zavarovanje. Reuter poroča, da zbirajo Nemci v| taini*tv° De,av*kih .. morskih in rečnih pristaniščih vzdolž "aibrz >>«vidirano, ker se interesent, 1 . «n... on/M.nnuitinifi -foroni itri c n \ rl.' r\ v zbornic bo ne mo- i , . j. , »i i • reio sporazumeti zaradi prispevkov; Skopljan- obale ladje m motorizirane come, ki nai - , ....... . - ska zbornica je ze izstopila iz centralnega taj- ništva, zagrebška že poprej in sedaj je na , -.t v. - m x „ io t , . ,. j - i • vrsti ljubljanska zbornica, v čije imenu pravi neznatno škodo V noči na 111. t. m e skem tudi vse rušilce danske vope j>>S]oveilski deIavec<(, da ne ho pla£evala din bilo sestreljenih skupno 3o angleških mornarice, bi služili za prevoz vojske v Anglijo. — ških letal na Nemčijo je povzročil samo V ta namen je Nemčja zasegla na Dan- letal. Iz Berlina javljajo, da je nemška pod- Iz Londona javljajo, da so nemška letala dne 13. t. m. bombardirala Anglijo j »Slovenski 360.000 letnega prispevka. • ■. . . n ■- Koliko je industrijskih podjetij v Jugoslaviji? Tozadevno statistiko je objavil Stevan Kukoleča v knjigi »Industrija Jugoslavije«. L. 1918 je bilo v naši državi 1855 industrijskih podjetij (od teh 443 v Sloveniji), koncem leta I93N pa v vsej državi 3954 (v Sloveniji 807). I Popolnoma v rokah domačega kapitala jih je Veliki prevozi nemildh čet po zraku v Ro-|»ad 70 odstotkov, docela v rokah tujega ka-munijo, Iz Budimpešte poroča Reuter, da je | pitala pa, okrog 4 odst. L. 1938 je znašala AnrflošUn vninr. nnrnriln iavlia da so le dni or6161610 Madžarsko okrog 200 nemških j vrednost industrijske proizvodnje nad 17,8 mi Angleško vojno poročilo javlja da so, leU, na polelu v Romunijo. Iz tetfa sklepajo, j IIIllP<, H!nnrlftv, ^lirnnih ie bilo samo 22S anjjlcskcl letalci V noči na lu. t. m. zelO Nemci dovažajo še vedno nove čete v to močno bombardirala Hannover, v noči državo. mornica 15. t. m. potopila 7 do 8 tisoč jn obalo Škotske, vrgla nekaj bomb, ne tonsko angleško ladjo in drugo večjo bi povzročila večjo škodo; tudi nem-poškodovala. | ška letala nad Malto niso povzročila 13. februarja je nemško letaktvo po- škode, topilo 13 sovražnih prevoznih ladij na Atlantiku, zahodno od Portugalske. | liiard dinarjev. Karteliranih je bilo samo j podjetij. Akcijskega kapitala je imela karteli- rana industrija 2,9 milijard dinarjev, nekar-telirana pa 13 mi fi jard dinarjev. Še novi ameriški rušilci za Anglijo. — Med Rooseveltom1, vojnim ministrom Knoxom in Wi!!kiem ni nobenih nasprotij glede dobave rušilcev za Anglijo, ampak so vsi mnenja, da jih je treba čimveč prepustiti Angliji. Sovjetski veleposlanik Majski v Londonu je priredil kosilo na čast angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Kosila se je udeležil tudi bolgarski poslanik. (Reuter). Za novega šefa generalštaba sovjetske vojske je bil imenovan bivši Poveljnik kijevskega okrožja general Zukov. Bivši šef Merež-kov pa je postal pomočnik ljudskega komisarja za vojsko. * Tožbe radi očitka framasonstva. V Zagrebu je izdal neki Mirko Glojnarič knjigo "Maso-narija ti Hrvatsko.i«. v kameri je očital ceii vrsti odličnih hrvaških javnih delavcev, da so člani Prostozidarske lože. Sedaj pa so obiavili v- časopisih kiparja ivan Meštrovič in Jovan Kljukovič ter urednik revije »Nove Evrope« dr. Čurčin. da so vložili proti Glojnarič« tožbe zaradi klevete, ker niso bili člani »Maso-narije u Mrvatskoj«. Omenjeni pravijo. Ja je '-'icer Olojnarič v časopisih že preklica! svoie obdolžitve in grozil, da Bo on tožil tisti, ki so mu takšna imen podvalili. toda podpisniki ne bodo lovili Glojnaričevih informatorjev, temveč poklicali njega samega pred sodišče. Jugoslovanski parnik »Dub« je baje DOtopila neka tura podmornica 1000 milj od severnoameriške obale. Parnik ie bil natovorjen a-železno rudo; kako ie s posadko, še ni znano. Parnik plove že 20 let, domača luka mu je bila Dubrovnik. Naša domača proizvodnja nafte pokrije samo en odstotek naše letne potrošnje in znaša nekaj manj kot 1190 ton. Pri vrtanju nafte je zaposlenih samo 472 delavcev. Pač pa narašča pridobivanje zemeljskih plinov, ki Jih rabijo dandanes za pogon vseh vrst eksplozivnih motorjev. Lani so zajeli 3.57 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Novo avtomatsko telefonsko centralo ie dobilo mesto Osiiek. Stroji samo zg izvoz. Nemčija izvozi mnogo tiskarskih strojev, rabi pa jih seveda mnogo tudi doma. Toda v vojni je treba gledati predvsem na izvoz. Nekaj zato. da se dobi devize, s katerimi je ino.goče kupifi surovine izven Nemčije, nekaj pa zato, da Nemčija ne izgubi tržišč, na katerih je že od: nekdaj prodajala svoje izdelke. Toda vojna industrija zahteva napora vseh sil in zato je treba omejiti proizvodnjo vsega tega, kar rl 'ueobhocl-no potrebno. Industrija tiskarskih strojev v Nemčiji debavlja sedaj samo še v inozemstvo, domači odjemalci pa so dobili sporočilo, da jim bodo lani naročeni stroji dobavljeni lahko šele m 1. 1946. 5- fr t tj i.e.tK Angleško brodovie, ki ie bombardiralo Genovo, se je vrnilo v Gibraltar brez vsake škode, Reuter pravi, da so vojne ladfe bombardirale Genovo na razdaljo 15 km. V Genovi ladij snrva niso razločili in so vprašali s svetlobnimi signali: Kdo ste? Na to vorašanie je odgovorilo topništvo največje ladie z izstrelkom 6 granat po 1000 kg. Letala so nadzirala streljanje in ugotavljala zadetke. Položaj protestantskih cerkva v Špmiji. — Položaj nekatoliških krščanskih cerkva v Španiji ie izredno težak. O tem Piše list »Tidnings irom Spain« medi drugim: Do zdaj še ni v Španiji zakona, ki bi rešil religiozna \j)raša-nja. Krajevne oblasti delajo, kar hočejo; Osemdeset odstotkov protestantskih cerkva v j Spanji je zaprtih in v teh cerkvah je prepo-| vedana vsaka verska prireditev. Nekatere teh j zaprtih cerkva so razrušene, druge oblastveno zaplenjene ali spremenjene v katoliške | cerkve, nekatere so celo spremenjene v plesne lokale; neka cerkev služi na primer za jetnišnico. — • *" (UP). A. M. de Jong: v Cude*t A&cUovnik [39 [ .OTUOSKA leta mereyntjeja oetsena* »Ne vem še natančno, kaj,« je rekel Mereyntje. Najprvo moram šele pogledati doma, ali se je mogoče v zadnjem času kaj razbilo.« Neleka ga je zamišljeno pogledala. »Ali imate še podstavke, na katerih so naslikani vojaki, o katerih si mi bil pravil?« -*Da, seveda.« Za hip se je obotavljala. Potem pa je vprašala s svojim tankim glaskom: »Ali ne bi mogel ehkrat enega spustiti na tla?« Prestrašen se je zdrznil Mereyntje, Široko odprtih oči je zrl v njen nedolžni, nežni obrazek, iz katerega je gledalo vanj dvoje temnih, ljubkih oči. Z rameni je naplavil kretnjo, ki je kazala, da zavrača tak predlog: »O, ti! . . . Ali si znorela? . . . Taki lepi podstavki .. . Oče bi me ubil!« »Tako hitro se človeka ne ubije,« ga je skušala pomiriti Neleka. »Že res, toda podstavki ... na nje so naši vendar tako ponosni. Nihče v vasi nima takih.« Neleka je vzdihnila in sklenila svoji majhni, rujavi ročici. »Oh, kako rada bi imela tak razbit podstavek, na katerem so naslikani vojaki, za svoje gospodinjstvo! Mnogo raje kot vse drugo.« »Ako se bo kakšen razbil, ga dobiš prav gotovo,« je obljubil Mereyntje s povdarkom, toda ona je užaljena odgovorila: f _ . »Če ... če! ... Ako bi besedice ,če’ ne bilo, bi bil moj oče milijonar . , . kaj pa imam od tega?« M:ereyntjeja je oblil pot. Obupan je vzkliknil: »Toda . .. menda vendar ne boš zahtevala, da nalašč razbijem tak lep podstavek. Materini so! To bi bil. . . smrtni greh! . ..« ^ »Ali je to tako strašno?« je vprašala Češnjica lahkomiselno. »Za kaj takega pride človek vendar v pekel!« je zakričal Mereyntje. -Za ta bedasti podstavek, kaj?« se je smejala zaničljivo Neleka in dostavila svoj zaključek: »Ne, to ti samo tako praviš, ker si ne upaš ... in ker mi nočeš ničesar dati ... Ti si mi prava mevža, Mereyntje.« Način, s kakšno naslado je izgovarjala to grdo besedo, je strašno razdražil Mereyntjeja, bahavo/je odgovoril ves divji: »Da si ne upam? Da si ne upam? Kaj praviš!. .. Ako hočem, razbijem naenkrat vse podstavke na drobne koščke! Misliš, da si kaj storim iz tega! Zlomka!« Takoj mu je vpadla mala čarovnica v besedo: »Ti, Mereyntje . . . samo enega ... samo enega od šestih... to vendar nič ni!« Morevntie je čutil, da je rekel mnogo preveč, da bi še mogel vzeti besedo nazaj, zato je rekel nekam negotovo: »Bom videl.. . Nekoliko moraš pač potrpeti.« Neleka je zaploskala z rokama in zaplesala, da se ji je visoko dvigalo njeno črno in rdeče progasto krilce; Mereyntje je videl, da je nosila belo-čmo progaste hlačke, kar se mu je zdelo tako zelo smešno, da se je začel razposajeno smejati. »Kaj pa ti je?« je vprašala in se ustavila. »Nič, Češnjica,« se je smejal, »pojdi, greva v hišo.« Ko sta bila s Flirefleterjem na poti proti domu, mu je pripovedoval: »Danes sva se pa zelo zabavno igrala, Flirefleter!« »Res?« se je smejal ta prisrčno. »Midva tudi.« »Igrala sva se ateja in mamo.« »To je pa naključje: midva tudi!« »In prepirala sva se tudi, in še kako!« »Midva tudi!« »Toda sedaj je zopet vse dobro, veš,« »Med nama tudi!« Mereyntje ga je nezaupno pogledal; toda Flire-fleter se je dobro držal in z viška resno zrl vanj. »Ali že zopet začenjaš? je zmerjal Mereyntje. »Ti s tvojim neprestanim, ,midva tudi’! Pojdi, pojdi, ti se vendar ne boš igral s Češnjicino materjo?« »O, Dač, Merevntjc, in rečem ti, da je bilo zelo za* bavno!« Deček se je smejal. Živo si je predstavljal: Besja-novo in Flirefletcrja, kako se igrata z lutkami in čreoinjami. Prisrčno se je zasmejal in vzkliknil: »Ti znaš slepariti, Flirefleter!« »Ali mi ne verjameš?« HOsik TRBOVLJE Dekliška niedšofska tekma v smuku. V nedeljo, dne 9. t. m. se je izvedla v Trbovljah Prvič dekliška medšolska tekma v smuku z Ojstrega nad Trbovljami in sicer med drž. meščansko. I. drž. osnovno in II. drž. osnovno šolo. Za tekmo se je prijavilo 23 deklic, ki so vse došle na cij. Od tekmovalk so dospele na cilj po vrsti: 1. Vodenšek Mihaela, drž. inešč. šola; 2. Zagorc Berta, I. drž. osn. šola; 3. Moll Metka, drž. mešč. šola; 4. Rozman Mira, drž. mešč. šola; 5. Oostej Viktorija, I. drž. osn. šola; 6. Mrzel Ana, 1. drž. osn. žola; 7. Poboljšaj Jožefa, drž. mešč. šola: 8. Flis Alojzija, II. drž. osn. šola. Prve tekmovalke vsake šole so prejele praktične nagrade in diplome. Prvo mesto med šolami .ie dosegla drž. meščanska šola, ki prejme še posebno diplomo. HRASTNIK V minulem tednu je kar deževalo letakov. Njih vsebina so bile bombe največjega kalibra proti socialistom. Delavstvo se je na letake malo oziralo in pravi, da ako mislijo ti skriti junaki, da je to akcija za združitev delavstva-, potem se motijo, - — »»- .. .. > n »m 1 •' ~ * ■■'-■--r —Delavec. Kmetje iz naših okoliških vasi Savna peč in Krnica delajo na tem, da bi dobili električno napeljavo. Za uresničenje te akcije je baje banska uprava že obljubila izdatnejšo podporo. Isto tako je že pristala na večjo podporo občina Loke za Savno peč. Stališče hrastniške občine do te akcije pa še ni znano, kmetje pa upajo, da bo tudi ta nekaj prispevala. Napeljava bo stala okrog din 100.000, tok pa- bo od TPD. Vsi naročniki »Delavske Politike« so so-družno naprošeni, da plačajo naročnino vsak mesec sproti, ker le s tem pokažejo svojo zavednost, pobiralcem naročnine in upravi pa olajšajo delo. — Poverjeništvo. ZAGORJE OB SAVI Ustanovni občni zbor društva rudarskih vpokojencev. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil v. kinodvorani ustanovni občni zbor društva rudarskih vpokojencev. Udeležba je pokazala. kako strašna je beda teh ljudi in da- je med njimi nastalo gibanje, ki zahteva odločno nujne pomoči v pogledu povišanja njihovih pokojnin. Mi pozdravljamo in se pridružujemo njiliovi upravičeni borbi za zboljšanje njihovega bednega položaja in želimo, da se njihovimi upravičenim zahtevam čimprej ugodi. Zvedeli sino, da je združenje mesarjev napravilo pritožbo zoper občino zaradi nedovoljene vršitve mesarske obrti. Smo radovedni, kaj bo sedaj? Kcdnt letni občni zbor 1. delavskega osrednjega kolesarskega društva, podružnice v Zagorju se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne v gostilni Bori-šek na Toplicah. Vabljeni vsi sodrugi in so-družice. — Družnost! LAŠKO Kako rešuje vprašanje pokojnine občina Krištof? Svoj čas smo poročali o nevarnosti, da bo ostal stražnik B. v občini Laško na stara leta z ženo brez pokojnine. Enak slučaj je bil pred leti tudi v sosednji občini Krištof Pri stražniku P. Vprašanje pa je uvidevna uprava rešila na- ta način, da je plačala zanj v pokojninski sklad vse prispevke za vsa leta nazaj, nekaj pa je prispeval prizadeti tudi sam in tako sedaj že prejema z ženo skromno pokojnino. Ali ne bi bila mogoča enaka rešitev pokojnine tudi za stražnika B. v občini Laško? Pokažite socialnost v praksi! Na dan s številkami! Dne 2. februarja t. 1. srno imeli v laški termi dobrodelno socialno Prireditev, ki je bila pravzaprav propaganda neke skupine v Laškem. Vsi listi so vabili na to prireditev, kar leze in gre. Čisti dobiček je namenjen sirotam, kar je prav. Na vsak način Pa želi zvedeti vsa javnost v Laškem, koliko so znašali režijski stroški prireditve in koliko je čistega dobička in kaj bodo nabavili Zanj. Če se je prebivalstvo udeležilo te prireditve, hoče tudi vedeti o teh številkah kaj več kot pa, da samo ugiba. JESENICE Krušne nakaznice so bile razdeljene v tukajšnjem okolišu. Predno se bodo ljudje na-nie navadili, bo trajalo še nekaj časa, 1 Moramo pa opozo- riti na to, da se s temi nakaznicami lahko kupujeta moka ali kruh kjerkoli kdo želi, torej Pri vsakem trgovcu, zadrugi ali peku v tukajšnjem okolišu. Se več, po dogovoru med Posameznimi občinami je bilo določeno, da Pakaznicc veljajo v vsem radovljiškem političnem okraju, tako da lahko Jeseničani ktipu-'eio na Koroški Beli ali Javorčani na Jeseni-cah itd. Prijava v nekaterih občinah za posamezne kraje je bila- uvedena samo zaradi te-Ka, da se približno določi količina za prvi tne-Sec. Vsi naj vzamejo 'to na znanje, da ne bo Pcpotrebnih težkoč in težav. Javno predavanje o preskrbi se je vršilo v nede!jo, dne 9. t. m. v »Krekovem domu«. O vprašanju preskrbe z raznimi živili je govoril *>• Snoj, predsednik banovinskega Prehranjevalnega 'zavoda (»Prevod«). Podal je poroči-? 0 stanju preskrbe s posameznimi predme-”> nad katerimi ima »Prevod« nadzorstvo ter p organizaciji prehrane. Kakor je bilo raz-Jjmio j/ poročila, je upanje, da bo preskrba ^ lovenije z živili v letošnjem letu bolje delo-paui kakor je lani, ker se vse vodi po načrtu, i Phuinjkanje gotovih potrebščin bo le delno lili bo Prevod« poskusil nadomestiti z dru-ftttn odgovarjajočimi živili. Po poročilu se je . Klasilo nekaj navzočih z raznimi vprašanji nasveti. O. referent je na nasvete in pri-'onibe odgovarjal in iih noiasujeval. . o -elezniško postajališče Pod Kočno bo otvor-0 v nedeljo, dne 16. t. m. Ako pa so točna MARIBOB V okoliških občinah primanjkuje krušne moke. V našem listu srno ze ponovno poročali, da je količina moke, ki je bila z uvedbo živilskih nakaznic določena mnogo premajhna. Povda-rili smo, da bodo zaradi' tega predvsem najhujše prizadeti delavci in revnejši sloji, ki se hranijo največ s kruhom in močnatimi jedmi, b"\ ’' - y nekaterih okoliških občinah pa sedhj potrošniki ne dobijo niti one količine, ki je bila z racijoniranjem določena, ker prehranjevalni odbori odnosno občinski uradi niso dobili na razpolago dovolj moke. Na Pobrežju je pri nekem trgovcu prišlo zaradi 'tega do pravcate rabuke. Vsi prizadeti se vprašujejo, kdo je kriv in tako nastaja prav po nepotrebnem sicer upravičeno ogorčenje in nezadovoljstvo. _ .. - i v.-n- Nadaljnji odpusti pri Hutterju. Predvčerajšnjim so v tekstilni -tovarni Hutter in drug zapustili zadnji delavci oddelek za klot, ki je bil pri Hutterju najmočnejši. Včeraj pa je Podjetje odpovedalo službo tudi v predilnici 24 delavkam. Mariborčan v Moskvi. Kakor so listi javljali, se je udeležil jugoslovanske delegacije za nakup bombaža v Rusiji tudi Mariborčan, ravnatelj tvrdke »Predionica i tkaona« (prej Doc-tor n drug) g. Karel Fišer, iz Kranja pa tovarnar g. Sire Franjo. Kakor doznavamo, vožnja- ni bila ravno zabavna. Z vstopne ruske postaje v Odesi ob Ornem morju so namreč potovali delegati do Moskve z brzovla-kom nič manje kot 3 dni in 3 noči. Ker pa je ta železniška proga, četudi ima brzovlake, stranska, pri vlaku ni niti spalnih, pa tudi ne jedilnih vozov. Delegati so to k sreči vedeli naprej, zato so se oskrbeli z živežem, si vzeli s seboj hrane za 3 dni in so tako potovali proti Moskvi. Mariborčan g. Karel Fišer pa je imel v Moskvi še nesrečo, da je težje obolel in se je moral tam podvreči operaciji, pri kateri so izvršili moskovski zdravniki celo transfuzijo krvi. Operacija je srečno uspela ter so baje posvečali moskovski zdravniki pacijentu vso pažnjo, 'tako da se je lahko g. ravnatelj Fišer odpeljal sedaj z jugoslovansko delegacijo za nakup bombaža zopet v Ankaro na pogajanja. _ ,.i ..u n ,l-.k-i • Upajmo, da bodo ponovna pogajanja v Ankari s Turki uspešnejša in da bo 'tako prišlo naše tekstilno delavstvo zopet do rednega dela in zaslužka. Mestni občinski proračun je nesel na pred-odobritev finančnemu ministru mestni predsednik g. dr. Juvan dne 9. t. m. _ - v . > c i* Pravljične cene za čaj in kavo. Še nedavno je imel nek trgovec v Gosposki ulici zabeleženo, da stane 1 kg čaja din 550. Te dni pa je ponujal po mariborskih kavarnah nek zastop- -nik čaj že po din 700 za kilogram in kavo po din 200. Potrošnjo sladkorja so morali te dni prijaviti trgovci in za-druge prehranjevalnemu odboru. Ali- bodo 'tudi za sladkor izdane posebne nakaznice, še ni znano. Na stavbah začenjajo z delom. Pri Hutterie-vem stavbenem bloku se že zopet sučejo dvigala. Zaenkrat prevažajo v stavbo žlindro, s katero se napolni praznina pod podi. Precej delavcev je bilo v času zime zaposleno stalno na strehi, ker so morali z ravne, še nedodelane strehe kidati sneg, da ni prodirala mokrota v notranjost. Tudi inštalaterji so že dolgo ne delu v stavbi. Nakaznice za petrolej bo izdajalo mestno tržno nadzorstvo od 12. t. m. za februar in marc in sicer dnevno od 8. do II. ure. Pripominja se, da- je petrolej na razpolago samo za razsvetljavo stanovanjskih prostorov, medtem ko za industrijske in obrtne svrhe še ni nakazila. Tozadevno bodo interesenti pravočasno obveščeni. Uprava državnih monopolov je nakazala samo ono količino, kolikor ga je bilo dejansko prijavljenega v mesecu decembru 1960 in januarju 1941. Urejevanje muzejskih pro’storov v gradu uspešno napreduje. Muzej v novih Prostorih bo izročen svojemu namenu koncem maja t. 1. Iz tiskovne pravde dr. Ivanšeka proti novinarju Potrču. Meseca decembra 1. 1. smo Poročali, da je okrožno kot tiskovno sodišče mariborskemu zdravniku dr. Josipu lvanšeku dovolilo 'tiskovno obtožbo proti uredniku »Ve-černika« Ivanu Potrču iz sledečih razlogov: »Potrč Ivan priznava, da je pisec inkriminiranega članka, v katerem se popisuje potek glavne razprave v kazenski stvari proti dr. lvanšeku Josipu, zdravniku v Mariboru, zaradi ponarejanja javnih in domačih listin. V tem članku je med drugim tudi navedeno, da je obdolženec kazen sprejel, kar pa ne odgovarja resnici. S tem pa je pisec članka hotel očividno povdariti, da se je obdolženec čutil krivega in da je po končani razpravi proglašeno sodbo in kazen implicite priznal kot pravilno. V tem dejanju utegne torej biti podan sum zgoraj navedenega prestopka, vsled česar je gornja rešitev utemeljena. Presoja subjektivne krivde obdolženca pa- spada v glavno razpravo.« Zoper to rešitev je bila dopustna pritožba v treh dneh na Apelacijsko sodišče v Ljubljani. — Sedaj pa je odločilo okrožno sodišče, da se kazensko postopanje zoper Potrča Ivana ustavi in da mora tožilec dr. Ivanšek Josip, zdravnik v Mariboru, nositi izterljive stroške kazenskega postopanja ter plačati sodno povprečnino v znesku din 500. Razlogi odločbe so sledeči': Okrožno sodišče je v svoji rešitvi z dne 28. novembra 1940 odločilo, da se naj osumljenec Potrč Ivan obtoži. Ta odločba je bila tudi dostavljena zastopniku tožnika dr. Ivanšeka Josipa, odvetniku dr. Pichlerju Francu in je postala pravomoč-na dne 16. decembra 1. I. Glasom omenjene rešitve bi bil moral zastopnik vložiti v 'treh dneh po sprejemu obtožbo, ker je smatrati rešitev v smislu čl. 84 zakona o tisku v zvezi s čl. 86 cit. zakona obenem kot poziv k vložitvi obtožbe. Tožilec pa obtožbe ni vložil, vsled česar je smatrati, da je odstopil od pregona in je bilo rešiti, kakor zgoraj. Skladno temu pa je izreči tudi o plačilu stroškov postopanja in povprečnine v smislu zgoraj navedenih zakonitih določil z ozirom na premoženjsko stanje tožilca.« — . . Siia 16 samomorov, 47 smrtnih nesreč, 2 umora-, odnosno uboja beleži kronika v letu 1940 v Mariboru. Kolo znamke »Hanza« evid. št. 2-27-972 in en kovček brez gospodarja je našel železničar Franc Dajčman. Lastnik ga dobi na policiji. Na 5 mesecev strogega zapora pogojno na 3 leta je bil obsojen pred tukajšnjim sodiščem 37 letni Anton Pahernik od Sv. Primoža, ker je svojo izvoljenko Ano Nabernik napadel z nožem ko je odklonila, da bi se z njim poročila. Plesna šola I. delavskega kolesarskega osrednjega društva v Mariboru sporoča vsem obiskovalcem plesnega tečaja, da nameravane prireditve v nedeljo, dne 16. t. in. ne bo. Društveno vodstvo bo darovalo din 200 za zimsko pomoč iz svpjih sredstev namesto even-tuelnega čistega dobička nameravane prireditve. Materinski tečni. V okvirju materinskega tečaja, ki ga prireja Zensko društvo v Mariboru, bo v torek, dne 18. t. m. s pričetkom ob 20. uri v »Ljudski univerzi« predavala profesorica Dora Vodnik o snovi: »Moj otrok naj postane živ ud svojega naroda«. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. g. dr. Stopar Lu-dovik, Studenci, Kralja Petra cesta št. 39. Ljudska univerza. Danes v petek, dne 14. t. m, s pričetkom ob 20. uri bo v dvorani »Ljudske univerze« literarni večer. Svoja dela bodo brali: Čampa, Dular, Kastelic, Magajna, Šali in Vipotnik. Narodno gledališče. Petek, 14. februarja: zaprto. Sobota, 15. febr. ob 20. uri: »Na dnu«. Globoko znižane cene V nedeljo, 16. febr. ob 15. uri: »Habakuk«; ob 20. uri: »Sumljiva oseba«. poročila v »Slovencu« in »Gorenjcu« razen njihovih ljudi .menda nihče drugi ni povabljen k otvoritvi. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefihn »Bar pri Rdečem mlinu« (Moulin Rouge). V nedeljo ob 5. uri popoldne in v ponedeljek ob 8. uri zvečer pa Predvajamo velefilm »Kapetan D/ek« s noin-čim cowboye Bobom Bakerjem. Med 'dodatki zabavni film, domač kulturni film in vojni tednik. Sledi »Anton Zadnji«. ORNA PRI PREVALJAH Še o nedosfatkih v pravilih bratovske sklad-nice. Prav sedaj v teh časih, ko so tako strašno narasle cene življenjskim potrebščinam, prizadeti občutijo, da so razen že večkrat omenjenih §§ 50, 82 itd., še drugi nedostatki v pravilih bratovske skladnice. Pravilno je, da se po § 55 lahko zvišujejo zavarovane mezde bolniškega zavarovanja po dejanskih režijskih mezdah, ker se potem na podlagi teh zvišajo prispevki, hranarina in pogrebnina za članstvom. Nikakor pa ni prav, da so: dečja oprema, pogrebnina za svojcem in razne podpore v pravilih fiksno določene. Prav bi bilo, da se tudi te vrste dajatve obenem s hranarino avtomatično regulirajo. O teh nedostatkih naj bi delavska -delegacija seznanila vse merodajne ter zahtevala popravek pravil. Oskrbnina v bolnišnici bratovske skladnice za privatne bolnike znaša od 1. lebruajra t. 1. dalje din 40 in din 2 -za državni sanitetni fond v Beogradu. Skupno znaša torej oskrbnina din 42.—. Oklicanih ic bilo minulo nedeljo '6 porov, kar je za naše razmere in v sedanjem času vsekakor prav lepo število. MEŽICA Pustne maškerade »Vzajemnosti« letos ne bo. V smislu sklepa odborove seje letos »Vzajemnost« ne bo priredila na pustni torek običajne pustne maškerade, kakor doslej vsako leto in sicer z ozirom na draginjo in nadvse resne čase v katerih živimo. Veseloigro v 3. dejanjih »Drzni plavač« vprizori »Vzajemnost« u nedeljo, dne 16. februarja t. 1. v dvorani Toff v Mežici, s pričetkom točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: din 8, 6 in 4. za otroke din 2. — Igra je polna zdravega humorja, med odmori pa vas bo zabavala godba na- lok pod taktirko s. Lesnika Pavleta. Za obilni poset se vljudno priporoča in vabi — odbor. Opozarja se vse lastnike dvokoles (biciklov), da poteče rok prijave 15. t. m. Vsak, kdor kolesa še ni prijavil v občinski pisarni, naj v lastnem interesu to stori pravočasno in se s tem izogne kazni. LITIJA Podružnica I. delavskega osrednjega kolesarskega društva obvešča vse svoje člane in članice, da se bo vršil VIII. redni društveni občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja ob 9. uri dopoldne (ne kakor smo prvotno poročali ob 2. uri popoldne) v društvenem lokalu. Vabijo se vsi sodrugi in sodružice, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. »Delavska Politika" ho dobiva nobenih. subvencij, zalo po-eavnai HoeochiHO tako{! poslednji: vesti Nemško vojno poročilo. V noči na 14. t. m. so nemška letala napadla Škotsko, London, Glasgovv Dne 13. t. m. pa so napadla Malto in angleške postojanke v Cirenajki. Angleško vojno poročilo: Dne 13. t. m. je bila nad- Dowrom letalska bitka. Zadeto je bilo eno nemško letalo Angleško vojno poročilo: Napadi angleških letal na etok Rhodos se stopnjujejo. Napadena so bila tri letališča in uničenih 7 letal. — V Eritreji se zožuje obroč okrog mesta Kere-na. Na-predovanje na jugu Abesinije se nadaljuje. — Reuter. Pri zavzetju Bengazija so sodelovali tudi Grki. ki so bili tamkaj internirani,. — V Albaniji so imeli Italijani doslej 20.000 mrtvih, 52.000 ranjenih in obolelih ter 38.000 ujetih. Grško vojno poročilo: Grška armada je. ob morju napredovala za 5 km. Na severni fronti divjajo izredno hudi boji na nož. Posvetovanja turškega generalnega štaba v Ankari z angleško vojno delegacijo in vrhovnim angleškim poveljstvom za bližnji vzhod so začela dne 13. t. m. Še 45 ameriških rušilcev bo dobila Anglija od Zedinjenih držav. Sedaj so jih začeli preurejati. Za gradnjo novega rušilca potrebujejo v Zedinjenih državah 90 dni. Reuter. Petain se je v Montpellierju posvetoval s francoskim poslanikom v Madridu, potem ko je predhodno razgovarjal s Francom. Militarizrciia precejšnjega števila podjetij je bila odrejena v Bukarešti. Narodno združenje se imenuje nova stranka na Japonskem, h kateri ie pristopilo 200 poslancev. Tass. Siamci so prekršili premirje sklenjeno s Francosko Indokino, ker so njihove čete še globlje prodrle na francosko ozemlje. Kakšne bodo posledice, se še ne ve. Tass. Čankaišek je sprejel Rooseveltovega odposlanca, ki ie dospel v Čunking. IZ CESKE Dnevnik »Lidove Noviny« objavlja sledečo »Opozcritev«: Prosimo naše čitatelje na Češkem, da nam oprostijo neredno dostavljanje lista. To se godi iz tehničnih razlogov. Češka mesta. Razen glavnega mesta Prage na Češkem in Brna na Moravi so večja češka mesta še Plzen s 114.000 prebivalci. Moravska Ostrava 125.000, Olomouc 66.000, ravnokar razširjeno Veliko Kladno s 47.800 in Češke iBu-djejovice s 43.9(50 -prebivalcev. 60 letnica Marenke Zieglerove. Češki listi se ljubeznivo spominjajo 60 letnice priljubljene praške operetne igralke Marenke Zieglerove, ki ie bila že od 15. leta pri gledališču in je bila zlasti v Pragi' svojčas -silno popularna, ko je igrala v znani »Švandovi areni«. Ziegle-rova je bila vmes tudi v Ameriki in privedla cd tam igralskega umetnika Fr, K.ovarika, ki je še sedaj ponos praških gledališč. Pred leti je Zieglerova še igrala glayno vlogo »Mafenko« v Mlazicih pri Melniku. Za češke filme. Češki listi prinašajo nedavni članek beograjskega dnevnika »Vreme«, -ki zahteva, da bi se že končno predvajali v Jugoslaviji tudi novejši češki filmi, ki so na visoki umetniški in tehnični višini ter jezikovno jugoslovanski javnosti naibližji in naj-sorodnejši, — tri' « .. Razstavo češke mode so otvorili te dni v Umetniško-industrijskem muzeju v Pragi. S to razstavo hočejo opozoriti javnost na češki ffla-redni kroj v preteklosti in sedanjosti. Razstavljeni bodo novi modeli narodne mode, ki naj -dokažejo, da se dajo tudi na temelju čeških krojnih vzorcev napravljati lepi modni kroji in da v tein oziru ni treba vedno posnemati tuiine. . „ Vajenec postane takoj po izučenju pomočnik. Češko Vrhovno sodišče je izdalo važno prin-cipijelno odločbo, da postane vajenec pomočnik že s početkom učne dobe v obrti svojega učnega mojstra. Vsled tega mu ne more nastati nobena škoda, če tudi mu obrtno združenje ni izdalo- pravočasno učnega lista. Vaje-' :iec nastopi takoj službo pomočnika in nora dobiti tudi od tedaj naprej -piejemke pomočnika. Kjaj stanejo umetniške slike? Plzenska hranilnica je kupila za svojo sejno dvorano veliko sliko slavnega češkega umetnika Vaclava Bro-žika, »Izvolitev Jurija Podebradskega za češkega kralja« -za vsoto 200.000 kron, kar predstavlja vrednost okrog po! milijona dinarjev. Zvišane kazni za stavbne poškodbe. Prestopki stavbnega reda so se -mogli doslej kaznovati le z denarnimi globami po 200 kron, največ s 600 kronami. Zaporne kazni sploh niso bile predvidene. Ker te kazni ne dosegajo več svejega namena, je vlada povišala l^azen-ske mere v denarju do 60.000 kron, pri ponovnem prestopku je dopustna kazen zapora od 20 dni do 6 mesecev in pri tretjem1 prestopku denarna in zaporna kazen. Pri tretji kazni se lahko kaznovanemu odvzame tudi obrtna pravica za določeno dobo, ali za vedno. Pravica kaznovanja je s tem tudi prenešena od občin na okrajne urade, ; 11 »arih iz Slovaške Vračanje Slovakov iz Francije. Slovaška je poslala v Pariz repatriačno komisijo, ki je v zvezi z nemškimi uradi spravila že okrog 3500 inozemskih Slovakov iz Francije in -Belgije v domovino. Med njimi je bilo 1000 otrok. Na Slovaškem so jih namestili začasno v posebnih taboriščih, iz katerih jih bodo potem poslali na delo. Sodijo, da je v Franciji in Belgiji še okrog 20.000 Slovakov. Indijanci niso nikdar razbijali čaš. Ko so prišli prvi osvajalci v Ameriko (bili so to Spanci), so videli pri Indijancih v rabi »Čaše«, ki so jih delali iz neke vrste posušene smo'e. To ie bilo izcejeno mleko gumijevih dreves. Za Indijance so bile Čaše in posoda iz te smole velikega pomena, ko so pozneje začeli riti alkohol, s pomočjo katerega so iih osvrjaH hoteli iztrebiti, kajti tudi kadar so bili najbolj pijani, niso mogli razbijati čaš in »steklenic«. Cene rasejo še kar naprej Kaj je s prepovedjo povišanja cen? Indeks Narodne banke ugotavlja, da 1.6 odstotkov. Torej ne drži izgovor, so se v januarju dvignile cene za okrog da cene naraščajo vsled podražitve ino-4 odstotke. Značilno je, da so se dvig- zemskih izdelkov, katere uvažamo, nile cene izvoznih [predmetov za 6.6 od- j Od avgusta 1939 pa do januarja 1941 stoikov, cene uvoznih predmetov pa za so narasle cene za 96 odstotkov. Kako živi japonski kmet? Japonska je fevdalno-kapitalistična država. V njej so velika mesta z moderno industrijo, ostali del dežele pa tvorijo milijoni in. milijoni kmečkega prebivalstva. Zemlja pa ne pripada kmetom, ampak fevdalnim gospodom, nekoliko tisočem plemeaitnikov, ki s-o obenem tudi lastniki industrije in bank. Ti dajejo kmetom zemljo v najem; vsaki družini samo pol hektarja suhe in pol hektarja mokre zemlje, na kateri 6e prideluje riž, ki je poglavitna hrana vsake družine. Samo tretjina kmetov poseduje lastno zemljo. Pridelovanje riža zahteva veliko truda. Od pridelka mora kmet dajati neke vrste desetino svojemu gospodu, ali pa mu plačevati v denarju. Ker od samega riža ne more živeti, se kmet posveča tudi ribolovu. Toda tudi od ribolova je treba plačati visoke davke, kakor od vsega, kar človek proizvaja ali kupuje, kajti Japonska je v vojni in vojna zahteva denir, denar in zopet denar. Dohodek kmečke družine se ceni na 300 jenov letno (okrog 3600 dinarjev). Ker zemlja in ribolov ne moreta preživljati številnih družin, morajo kmečke hčerke v industrijo, kjer jih izkorišča isti gospod kot njih očete. Tudi na Japonskem se občuti pomanjkanje živil in je ivse racionirano, celo riž in ribe. Kmet dobi na osebo in dan po pest riža in 200 g ribe. Japonska pa nima premalo zemlje, samo razdeljena ni pravilno. Nekoliko tisoč fevdalcev odloča o usodi japonskega kmeta in o tem, ali bo ta kmet dobil zemljo in jo smel obdelovati ali ne. Potovanje teSkega učenjaka v črno goro leta 1900 Poročali smo, da je te dni umrl v na Češkem znameniti češki izumitelj dr. ing. František Križik v starosti 93 let. Češki listi se ga spominjajo v obširnih člankih in razpravah ter z dogodki iz njegovega dolgega življenja. »Narodni Prače« je objavila tudi zanimiv spomin na potovanje ing. Križika v Črno goro leta 1900, torej ipred svetovno vojno, ko je vladal na Cetinju še kralj Nikita. Takrat ipo Dubrovniku in zlasti v Črni gori še niso vozili avtomobili. Pisatej pripoveduje o tem potovanju tako-le: ■»Križik je rad potoval, kakor vsak, ki ija radovednega duha. Često je potoval tudi na slovanski jug, v tedanjo Srbijo, na Črno goro, v Bosno in Hercegovino. V teh krajih je bil znan kot malokdo. Srbska in črnogorska vlada sta pošiljali v njegovo praško tovarno mlade može, da bi se tam izučili in tako s pomočjo 'Križika prišli na jug potrebni gospodarski izobraženci. Križik ie zgradil tudi znano električno cestno železnico, ki vodi iz luke Gruža v Dubrovnik. Tudi v kraljevske palače v Carigradu in na Cetinju je Križik upeljal električno razsvetljavo. / Leta 1900. ije Križik zopet odpotoval na jug. Spremljal ga je znani praški založnik in izdajatelj »Znanstvenega slovarja«, Otto, in Kri-žikova hčerka Ana. Takrat so se na jugu posebej pripravili za sprejem Kfižika. Ko so prišli v Dubrovnik, jih je tam čakalo veliko presenečenje. V luki se ie zbralo na tisoče občanov, ki so vzklikali Kfižiku »Živeli«, godba je igrala in navdušenje ie bilo veliko. Iz Dubrovnika se je odpeljal Križik s svojim spremstvom, s kakimi 20 kočijami in nato po znanih serpentinah na Lovčen. Celo pot so prirejali Kfižiku ovacije, tudi po serpentinah do Cetinja. Črnogorski junaki, oblečeni v svoje zračilne kroje, so hiteli ob strani po ogromnih skalah ob cesti in veseli streljali na čast gosta iz svojih starih pušk in pištol. Pridružili so se jim tudi kočijaži in »pucali«, čeprav so se •konji pred njimi plašili in so bili gostje ves čas v nevarnosti, da bodo vsled tega zdrveli s kočijami v skalnate prepade čez cesto. Ko so se pripeljali vrh Lovčena, novo presenečenje: Po cesti od Cetinja je brzela nasproti kavalkada jezdecev. Pred Kfižikovo kočijo so se ustavili, izstrelili salvo in Kfižiku se je javil poveljnik kavalkade v pravilni če-Sčini. Bil je kapelnik godbe črnogorskega kralja, Čeh Vimr, V Cetinju so pripravili celo slavnost »Gospodu Kfiiiku«. Pred mestom ga je pozdravil pobočnik prestolonaslednika, Rehovič, sam in-■žcner, nakar je sledila avdijenca na dvoru. — Sprejeta »ta bila Križik in založnik Otto. — Kfižik je hudomušno pripovedoval, kako se je čudil, da je imel založnik Otto pri avdijenci na dvoru takšno tremo, da so se vsi okrog smejali, čeprav je imel v Pragi v svoji trgovini vedno opravka z znanstveniki, pesniki in (umetniki slavnih imen. Ko iga je kralj ogovoril in se ipr* tem zelo prijateljsko izražal o Čehih, je založnik Otto namesto primernega odgovora Literatura Dr. Avgust Reisman: Odločbe vrhovnega sodišča o delovnem pravu. Kot ponatis iz letošnjega koledarja Cankarjeve družbe je te dni izšla v mariborski Ljudski tiskarni brošura pod tem naslovom izpod peresa enega naših na|-'boljših poznavalcev socialne zakonodaje. — Dr. Avgust Reisman, ki se pri nas menda največ praktično udejstvuje na tem polju, ima tudi bogate izkušnje kot tolmač naše socialne zakonodaje. V pričujoči knjižici so navedene različne razsodbe Vrhovnega sodišča o nadurnem delu, o mnogo osporavanein § 219 o. z., o razlogih odpustov iz službe, o varstvu zaupnikov, o zaščiti nameščencev, o minimalnih mezdah, o zarubljivosti delavčeve mezde, o odškodninski odgovornosti organizacije in o siromašni pravici. Vsa ta viprašanja bi mornla zanimati slehernega delavca, zlasti delavske zaupnike, že poprej, predno pridejo v položaj, da si morajo iskati pravice pri pravnem zastopniku. Knjižico odlikuje lepa slovenščina, ki je v tej stroki redka. — T. M, bušnil iz sebe: »Kako se Vam dopade znanstveni slovar?« (»Naučny slovnik«). No, s tem vseeno ni ničesar pokvaril. Otto je kljub temu dobil visoko odlikovanje od kralja in Kfižik tudi, njegovi hčerki pa je poslala kraljica svojo sliko s podpisom. Kfižiku se je javil v Cetinju potem tudi mlad črnogorski junak: »Jaz sem Vaš učenec, gospod inženjer,« je rekel češki. Kfižik ie v njem spoznal svojega bivšega uslužbenca, ki ie povabil Kfižika, da bi si ogledal njegovo malo delavnico, v kateri izdeluje, kar se je naučil pri Kfižiku v Pragi. Domačija tega praškega znanca je bila sicer skromna, toda skrajno čista, Križika je zelo presenetilo, ko je videl, kako je ta črnogorski junak brez sramu s handžrjem in pištolo za ipasom pomagal svoji ženi pomivati posodo, medtem ko sta si Kfižik in Otto ogledovala njegov dom. Ko je Kfižik odhajal, mu je junak daroval par poslikanih jajc in — kos dišečega mila, ki je bilo tedaj v Cetinju očividno velika posebnost. To, kar so doživeli v Dubrovniku in Cetinju, se je potem ponavljalo tudi v mnogih drugih krajih.« Vlak z ruskim petrolejem se ja ratmi in vnel na Dragamsnovu Na progi med Dragomanavom1 v Bolgariji in ; Caribrodom v naši državi je. kakor smo že zadnjič kratko poročali, dne 11. t. m. prišlo do težke železniške nesreče. Tovorni vlak 48 vagonov, med katerimi je bilo 28 cistern, napol- j njenih z rusko nafto in namenjenih v Nemčijo, ; je na neki strmini blizu meje iztiril in se po- j polnoma razbil. Nafta se je vižgala in je nastal j strašen požar. Vlak je vozil s silno hitrostjo j kakšnih 100 ali še več kilometrov. Očividci J pravijo, da je strojevodja prepozno začel za-1 virati. Potem pa je tako močno zaviral, da so kolesa dobesedno zažarela, kar je pozneje tudi povzročilo požar nafte.“Našli so samo enega zavirača, ki je bi še živ. Strojevodja, kurjač in ostalih pet zaviračev pa izgleda, da je izginilo brez sledu. Lokomotiva in vagoni so se narav- j nost zarili drug v drugega. Promet z Bolgarijo je prekinjen, dokler ne bo položeno 80 metrov pomožnega tira. TO IN ONO Baltiško morje ie popolnoma zamrznjeno, zaradi česar je plovba s parniki onemogočena. Angleži o prevozu bombnikov iz Zedinjenih držav. Reuter javlja, da je bilo treba prepeljati v Anglijo okrog 400 bombnikov, ki ne lete na tako velike daljave, da bi mogli sami preleteti ocean. Zato so jih razložili na manjše dele in natovorili na druga letala, ki so s tovorom dospela na Angleško. Letala za dolge polete pa v rojih preletavajo ocean in se jih je doslej ponesrečilo samo troje. Proizvodnja železne rade v Španiji je padla »Bitka za Evropo še ni končana. Če se danes vodi z mečem, bo končno vendarle odločena Z' duhom, ki prevladuje v narodih te celine. Od duhu zavisi, če bo novi red, ki se mu Evropa ne more izogniti, imel zntičaj starega, le poostrenega absolutizma ali pa bo zavladala resnična gospodarska in politična demokracija.« Švicarska »Volksstimme«, Proizvodnja lanenega semena na svetu je znašala leta 1940 37 milijonov centov, leto poprej pa 42 milijonov centov. V Zedinjenih diža-vah je lanenega semena toliko, da ne vedo kam z njim, ker iga ne morejo prodajati v Evropo zaradi blokade. Zadnji čas šele je opažati večjo potrošnjo, ker rabi laneno iolje vojna industrija. Največji producent pa bo v kratkem SSSR. KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nušič: Sumljiva oseba Branislav Nušič, znameniti srbski komediograf, je bičal v vseh svojih številnih duhovitih komedijah srbsko javno življenje. Kar je bilo v patriarhalični in balkanski predvojni iti povojni Srbiji slabega in gnilega, je zgostil Nušič na odru v neusmiljeno, ostro zarisano podobo, ki je s svojo jedkostjo hotela ozdravljati in popravljati. »Sumljiva oseba« je .eno zgodnjih del Nušičevih, zato ima še zelo ostre oznake in učinkuje mestoma kot izkrivljena zrcalna podoba preteklega rodu. V odersketn oziru pa je zelo hvaležno delo. Predvsem nudi dobrim oblikovalcem možnost za izgraditev posrečenih likov, kar so tudi naši igralci v polni meri izkoristili in podali igalerijo zelo posrečenih oseb. Predvsem je treba omeniti pisarja Ziko g. Kosiča, ki ie bil neverjetno jasno, močno in dosledno izoblikovan. G. Gorinšek, ki je kot Pantič nosil glavno težo dogajanja, je podal ostro očrtan, tudi v maski zelo posrečen lik. Prav globoko in izrazito je zajel večnega praktikanta 'l aso g. Blaž. Igralsko zanimivi! so bili tudi vsi ostali liki, Viča g. Košute, Milisav g. Crnoborija, Andja ge, Zakrajškove in Marica ge. Rasbergerjeve. Močen in poln izvirnih potez je bil Miladin g. Nakrsta, sreski špijon g. Harastoviča in pan-dur g. Turka, posrečeno sta pa še izpopolnila okvir g. Ledinek kot Djoka in g. Venišnik kol Spasa. — Režija «. VI. Skrbinška je bila predvsem realistična in je Nušičevo delo v celoti spretno in krepko zajela. Vestno delo režiserjevo se je razodevalo vi vsaki najmanjši oderski podrobnosti. Tako je dosegla Nušiče-va »Sumljiva oseba« tudi topot Popoln uspeli. r -s. od 3,2 milijona ton v letu 1939 na 2,9 milijono'*' ton v letu 1940. V iglavnem zaradi tega, ker je otežkočen izvoz. Kajti 'leta 1939 so izvozili iz Španije 1,2 milij.ona ton železne rude, leta 1940 pa samo 650.000 ton. Pač pa je narasla proizvodnja želeiza za domače potrebe od 450.00® ton v letu 1939 na 620,000 ton v letu 1940, proizivodnja* jekla pa od 636.000 na 785.000 ton. Laponska bolezen. Švedski listi Poročajo iz Norveške, da se je med nemškimi vojaki na Norveškem razširila takozvana laponska bolezen. Bolezen je posledica bivanja v arktični noči, v samoti, kjer ne nudi življenje nobenih sprememb. Mnogo vpliva tudii hrana, ako ima premalo vitaminov. Bolezen poteka slično kot spalna bolezen in oboleli večkrat celo zblazne. Dokument o sežiganju mrličev pri starih Slovanih. V X. stoletju je bagdadski kalif Muk-tedir prejel od Slovanov iz Bulgara na Volgi prošnjo, naj bi; jim poslal svoje svečenike in modrece, da jih ponče v kulturi in lepem življenju. Kajti tudi daleč na sever, do slovanske Volge, je prodrl glas o sijaju Bagdada in o novi, Mohamedovi veri, ki jo tam izpovedujejo. Kalif je ustregel prošnji in poslal na Volgo skupino svečenikov in učiteljev. Eden izmed teh, Ahmed Ilini Fadlan, je pozneje opisal ’to potovanje, deželo 'in običaje Slovanov. Orien-talist Frauen je prevedel ta potopis na ruski in na nemški jezik in sta oba Prevoda bila tiskana v Petrovgradu. Tudi M. Huart ga omenja v svojem delu »Literature Arabe«, Pariš 1902, na strani 297 Fadlan opisuje, kako je nekoč prisostvoval sežiganju mrliča 'in mu je ob tej priliki neki Rus rekel: »Vi Arabci ste neumen narod, ker vržete in pokopljete v zemljo najpoštenejšega in vam najdražjega pa ga sežgemo in mrtvi takoj odide v raj. — človeka, da ga požro črvi in mrhovinarji; mi Mrtvi uživajo milost svojega Boga.« Delavski pravni svetovalec Ponovna razdelitev zapuščine (Split) Vprašanje: Po svojem pokojnem očetu sta dobila moja žena in njen brat zapuščino vsak do polovice s tem, da ima njuna mati pravico do uživanja četrtine donosovi do smrti. Ženin brat zahteva sedaj, da si ponovilo razdelita z mojo ženo zapuščino, češ, da mora on vzdrževati mater. Ali je upravičen do tega, ko moja žena priznava materi uživanje donosov in ji še zraven sama da kaj iz svojega? O d g o M o r : Ko se je v zapuščinskem postopanju med dediči doseglo soglasje in je na podlagi tega sodišče izdalo prisojilo, t. j. da je dalo posameznim dedičem v last zapuščino, je prešla lastnina na predmetih zapuščine na dediče. Ti lahko od tedaj dalje pravno-veljavno razpolagajo s to iroovino, kakor je bilo določeno v prisojilu. Vsled tega je ponovno zapuščinsko postopanje praviloma ne-možno in tako Vaša žena ni zavezana izpolniti zahtevkov svojega brata. — Otroci so dolžni vzdrževati svoje roditelje, ko ti niso več sposobni za pridobivanje. Ako ne zadostujejo donosi iz zapuščine — ki je očividno glede na Vaše navedbe posestvo —, potem sta dolžna Vaša žena in Vaš brat še dodajati k temu vzdrževanju. Zahteva pa to lahko le Vaša 'tašča, ne pa njen sin. V taki pravdi bi se moralo rešiti vprašanje, kdo in v kaki meri je dolžan podpirati Vašo taščo. Pokojnina železničarjeve vdove (Studenci) Vprašanje: Pred letom sem se poročila z vpokojenim pleskarskim pomočnikom državne železnice. Ali bom dobila po njegovi smrti pokojnino? Odgovor: Po čl. 136, točka 4 Pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov vdova po železničarju nima pravice do pokojnine, ako se je poročila s svojim možem, ko je že užival pokojnino in ni potem ponovno stopil v aktivno službo ter delal najmanj 1 leto. Vi torej nimate pravice do pokojnine. Kmetska zaščita (Crna) Vprašanje: Moja mati je kmetovalka in zaščitena po uredbi o kmetski zaščiti ter živi z 11-člansko družino na malem zemljišču. Nek upnik toži sedaj mojo mater na plačilo ce.ot-nega ostanka uolga. Pivi obrok je plačala mati že leta 1938, drugega pa decembra 1940. Upnik jo toži na celotno plačilo, češ, da bi morala do 1. novembra 19*»0 plačati dva obroka, do česar pa menda ni upravičen, ker je šele 1. marca preteklega leta predložil obračun. Pa tudi, ako bi res zapadel še en obrok, mislim, da se v sedanjih težkih časih ne more tožiti na plačilo celega ostanka. Kako se naj brani moja mati proti tožbi? Odgovor: Leta 1937 je izdalo ministr- stvo avtentično tolmačenje, da kmet ni dolžan plačati anuitete po uredbi prej, kot se izvrši zamena dolžniških listin z novimi obveznicami. Po izvršeni zameni listin je dolžnik po čl. 41 Pravilnika o izvrševanju uredbe dolžan plačati vse zaostale dospele obroke. V kolikor torej Vaša mati obveznosti glede na to tolmačenje ni izpolnila, je upravičen upnik zahtevati praviloma plačilo celotnega ostanka dolga, seveda le v višini, na katero je bil dolg znižan. Po čl. 48 Uredbe o zaščiti ima upnik to pravico ne glede na imovinski položaj, razen v kolikor je bil kmet-dolžnik POZORI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ MARIBOR, Kneza Koclja ulica št. 14, telefon 21-30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24-94 prizadet v,sled elementarnih nezgod, to je na primer vsled toče ali povodnji, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov. Samo današnje težke gospodarske prilike niso razlog, radi katerih bi upnik ne smel tožiti na plačilo celotnega še ne plačanega znižanega dolga. Po čl. 41 Pravilnika mora upnik dolžnika pred tožbo pismeno opomniti na plačilo zaostalega obroka in mu določiti rok 15 dni za- to plačilo. V kolikor upnik tega še ni storil, je njegova tožba Preuranjena in lahko Vaša mati na sodišču to prigovarja. Delovni čas v mesarskem podjetju (Maribor) Vprašanje: V mesarskem in klobasičarskem podjetju je zaposlenih več pomočnikov in dva vajenca. Ko pridejo pomočniki zjutraj ob 7. uri na delo, pride čez kako uro delodajalec in pravi, da ni dela ter pošlje pomočnike domov, seve brez plačila, a vajenca' morata opravljati do večera težaška dela. Drugič zopet zaposluje podjetnik pomočnike le po Par ur, potem morajo čakati par ur na kosilo in zopet za to čakanje ne dobijo nobenega plačila. Ob sobotah je treba zopet par ur čakati na izplačilo. Tako ne pridejo pomočniki tedensko niti do zakonito predpisanega delovnika. Dela se na strojih. Ali je podjetje upravičeno na ta način zaposlovati delavstvo? Odgovor: Če bi se pomočniki skupno pogodili s podjetjem, da bodo delali v skrčenem delovnem času za to, da ne bi bilo treba uslužbencev reducirati, potem bi bil tak dogovor veljaven in ne bi mogli pomočniki za manjkajoče ure do zakonitega delovnika ničesar zahtevati. Ako pa dela podjetje to na lastno pest, kakor mu pač zmanjka dela in potem pomočniki nikoli ne vedo, koliko tasa bodo zaposleni, je to protizakonito postopanje in bi moralo podjetje plačati vsakemu uslužbencu vsaj toliko, kakor če bi delal dnevno 10 ur. Ker v vašem podjetju ni vsaj 15 uslužbencev povprečno, velja kot zakoniti delovni čas 10 ur dnevno, ali 60 ur tedensko-Zaposlitev vajencev je protizakonita. Vajenci morajo biti tako zaposleni, da se bodo lahko kaj naučili. Ce opravljajo le težaška dela, ko ni v delavnici ne pomočnikov in ne mojstra, se ne morejo ničesar naučiti in je takšno izrabljanje vajencev celo kazujivo. Prijavite delodajalca obrtnemu oddelku sreskega načelstva ter Inšpekciji dela. Zapisujte si ves ta vaš »počitek« in si dajte potrditi te zapiske po pričali. Ko boste odpuščeni, ali boste sami našli boljšo službo, lahko zaslužek za to izstavljanje od dela za tri leta nazaj iztožite z obrestmi vred. Preselita ranilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo dalmatinsko gostilno' V Mariboru iz Taborske na na Frankopanovo ul.55 Točil bom prvovrstna dalmatinska vina. Za obilen obisk se priporoča Nikola Skelln ff Zvočni kino Pobrežje 15. In 16. februarja Nismo vsi angeli Smeh! Heinz Uiihmann Smeh! Izdala in ureiule Adolf Jelen v Maribora. w Tiska Lladska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Erien v Maribora.