ftitnlBB Dlečana t pototlnl-XIII. lejtnlk. 1935. februftr 20. 3. numera. Niseine verske novine. «u imčni prfikmurske evang. Sinjorije redltel I v&davnlk: rLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokopfsl se morajo v Puconce poSilatl. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvdnsfvo 30 dln., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din. NaprejpEačilo gorivseme viakl avang. dOhovnik I vuCitel. Od revBPzališov davanjo. .Tlrn drilgim pa jas velim, ne Gos-pbd: čl štoj, brat bodočl, md ženo neverno l ona md volo žnjltn preblvatt, naj jo neodpiisti. Ižena, šteramdmožd nevernoga I on md volo žn/ov prebi-vatt, naj ga ne odpiistl Ar se posveti te neveren mbž po ženi: l posvetl se žena neverna po mdžt. Načt bl vaša deca nečlsta bila: zdaj je pa sv&ta. (I Kor. 7, 12-14) Što pri ženftvi, ali možki, ali ženska, na drfigo vero prek obečajo svojo deco i od toga pismo (reverzdliš) podpiše i da, proti sv&omi hižtvi, štero je Bog nastavo, v-nčbo kriččči greh včini, a"r takše odž, ka ešče nema i neve, jeli meo bode, ali ne. Či bi, povemo štoj kaj tdkšega odd-vao,. ka nerria: marho, zemlo, ali kakšešte bldgo, bi ga za švindlera, čaldrnika držali i oblžst bi ga pokaštigala — Kf tak svojo deco, štera se je ešče nč poprijela vu mater^ utrobi, oda i žnjov trži, grešno delo čini, šr nedužen svoj porod doliza-v^že, odseka njega slobodno volo, v rob-stvo, v-t&kšo stdvo ga postdvi, štero njega že z-rodjenjem odseka od one slobodščine, na štero ga je Bog stvoro. — V-šoli sem se včio, ka je od očč vmorstva greha domovine oddvanje ne mšnši greh. Tak mislim, ka je nika ne mčnši greh od teva dvojiva, či štoj svoj nepoprijetni porod, svoje krvl krv, tela telo, blodno i nesramno odd i od s^be drugim na porob vrže. — EŠau je svojega prvorodstva pravico za eden tanjer lčče odao, štero je sledi po žaltivao i na smrt iskao svojega brata ]L-koba. Peter se je od edne nevolne sltiž-benice pltanja: „1 tf si z-nazarenskim Kristušom," nateliko postrahšo, ka je Kri-stuša zatajo, ka ga nepozna. Juddš je za nevolni trcseti srebrni penez odao vučitela, Zveličitela. — Vsi od&vci predtemii sledi živoči, so obžalflvali svoje grehšno delo. — I ka mfsliš tl brat, sestra krščanska, ka de tvoj ndjem za poroda tvojega odž-vanje ? Kak boš mogao (mogla) račun dati i obstdti pred nebeskim sodcom? Ka te je gnalo na tč tužen spaddj ? — LilH-zen? Zemelska vrednost? Familie hirešnje imč i prešttmanje? — Vsa ta" so tebi nL vrednost. Ne je prava liibčzen, da odtčbe tdkšo ceno želejo, za štero de te diišna-vest mantraMa i lflb^zen tvoja tebi nepri-nesč sdda. Zemelska vrednost, — tž malo vald, či ti je dfiše mir porobleni. — Fa-mllie poštenjč, preštimanje ? — Kak nam pelde svedočijo, tam boš li doj poglčdjena, zavržena peršona. — Oddvce bšr plačajo, ali poštenjž nemajo, v-r6ke si žnjimi ne-sžgnejo, — pžto kol6 si pri familiji. Pri dvojnom hištvi poleg reverzališa sem ešče nž vido srečnoga hižtva, ali t^m več ne-zbivanja i netrplivosti. Z-ednim šolskim prijdtelom sem se po dugom vremeni naišao, šteri je ja"ko lepi rekord dosčgno, tak vu materidlnom, kak vu ludi tiivdrištva stdni. Pdvidenje nama je obema na velko veseljč bilo. Od-krito sva si zgovarjala med sebotn od doli Strdn 34. D0ŠEVNI LIST februar 20. pretečenoga žilka epizodov. Mcj prijatd se mi je tožo, ka je v familfskoni žitki nesreCea. Kath. tfivarišiM, rajnire zda, da so že deca včkši, je \s'gdar bole i bjle nemirovna. Vu ioli cd vu čitelic, štere so nOne bi!č, vu njd ntdužno srdcč vcepleni n&?ukov posledi;e se od dnd/a do dnčva vsigdar vu vekšoj meri skažtijejo; vsžVi dčn ide k-spdvedi, več vflr nicli zato, naj menč, moža od skvarjenja obarje, &r sem evangeliča nec i tak jeretr.ik, ki se nezveliča, Tak jo mo-tijo, nje guSijo njčni duhovnici. Z te manie se neda strezniti. Kak velki križ je to vu famiiiji, kak velka nesrcča za stariše i za otroke! — Bog vari vsž koga mladč.ica, devojko, v-drojno hištvo stopiti, tčtn menje pa reverzališ dati, -- je pravo. Či že tak potčgne nesrečen šorš, ka z drfige ovčdrnice poiiče sebi pžr, naj neoda napre decč i nezkopa svojega hižtva b!djženstvi netrpH.osti jame. T6 je t6m bole nesrečno delo zito, ar kak katholičanske vere cčrkevni zakonje krivo včijo, či bi brezi reverzališa v hižtvo stopila i ne se v-kath. cčrkvi zdala, njidva hiitvo b! ednako i prispodobno bilo k-viličnim nočešnjim hotliv-kotn, spaokfnjom šorši i nebi biio pravdeno hištvo. T6 bi samo grešno vkup živlenje bilo, z šteroga živlenja rodjena deca bi neflsta bila, kak poleg izraelitancov prš/de, neCiti stvarl me-iž vžianje. Poleg rim. kath cčrkvi zSkonov bi popri jčtni nedužni otroci nezakonski fotivje bili. Što reverzalii da. on za sebe spozna katholičantke cčrkvi irrenuvane zdkone, klšii človečo pleme-aitost, z lasno? rokov podpiskom potrdi, ka ovo-ga strana stališfe osvoji i vadluje, Štero je pa Pavel apoštol v-zgornjem veršuši nači zrende-Iflv-ao i popisao. Što reverzališ č& on spozna, ka je naia vera jeretnikstvo, kriva vera, blodnost, i ka je nasprotne stranke vera prava, jed!no zveličitelna. Zatajl svoje vere bodočnost, zdtfiži se z-cnlmi, ki njo pogovarjajo i poniža/ajo. — Rezervališ dati je li on spodoben, ki je ne ogviišani od proteštantskoga vadluvanja pravic, komi se ne-vldi med nami, ki žele vu ono cerkev pridt!, za štere volo svojo zataji i osramoii. I ti nesrefen brat, (sestra) si vse 16 z-tvojira podpiskora vad!Qvao i potrdo! (VadiG-vals i potrdila I) RaVno zšto nemrem vervati, ka gda s! to činic (činiia) bi pri zdravoj paneti i dOšnevesti prisebnosti bio (biia). Nemrem vervati, ne mi-sllti, ka bi ti sebč za jeretnika (jeretniko) vad-iiivao, (vadJUvala), da Kristušovoga čistoga i s\čtoga evangelioiTa listi cbrSčaš. Neverjera, ar nemrern vervati i misliti, kaj priiestne luvariš'ce nevtepeno čistočo, moral i žiiek k ove stranke veri, po!eg Lnje zgrabiii i sebom odpelali, je dosta penez koštala njega reiltev, ka ga na neosmrtijo, »em mogao 500 srebra februdr 20. DUSEVNI LIST Strdn 37. Najprle tnora vučitel s svojim živlenjom obUdj&vati i obravnavati pobožno občfltnost. Dobra pčlda, dober vzglčd je 16 polovica os-navlanja. Zgledni/no se zžto malo okoii v šoli. T*m vidimo dobroga opocžšanja, bogajočo, dostojno govorččo, lubeznivo deco, ali (Odi pa takšo, ki so grobianski, ki so okorni i ki dosta-krat nedostojno i grdo govorijo. Obiščimo pa te prvi i te driigi roditele i njihove hJže. Roditelje te prvi so liibeznivi, med sebov v miri živčjo, eden diugoga poštiijejo, llibeznivo, čedno i do stojno znžjo gučati v svojoj držini i z difigimi ladmi, v njhovoj hiži rdd i čistoča kraliije, v njihovi srcaj pobožna občfitnost, vernost i mir prebiva. Pri roditelaj tL driigi se neščemo dugo mOditi, tam ne nžjdemo rčda, srcč je prdzno i trdo, oča i mati se dostakrat svajiijeta, svojo deco osniiriati i na lepo včiti nemajo vole. Na njihovi vustaj prekiinjanje i grde reči blatijo tisto, ka je nžjsveteše, Bcga, Krisluša, vero. Dosta decč 26 z doma, z roditelske hiže prinesč s sebom v šolo poniznost i dobro srcč, driigi pa okornost i prazno srcč. Dobra pčida vlečč. Vučitela živlenje zito naj ttid! fakše bode, da dčca njega glčdajoči samo dobro, lepo i pošteno vidijo. Vučitel v prvoj vrsti veren, pcbožen mora biti, kx samo tak zttd i mcre pobožao i verno deco osnavlati. Vučitel mora gostokrdt v božo hižo hoditi, či je mogoče, vkiiper z decov, štcro so verni starišje na njega zavOpali, i to preveč stradamo ravno pri našem mladom vučitelstvi. Pitam, kak naj tisti vučitel voditel bcde nžrodi i ludstvi, ki njegovo pobožnost ne poštflje i cjega pa lOdstvo v svojoj cčrkvi nigdar ne vldi? Vučitel ne samo, da je dužen poslfliati božo reč, nego jo je tQdi dužen zdržati i po božem zdkoni živeti. Vučitel mora smileni bidti, ki poslGne sl-rornakov i nevolni lfidi prošnjo, te stršdajoče goripoišče, njitn potnčč i Irošt nosčd. On ne sme biti gizdavi i nadflti, nego z vsikitn člove-kom prijaznlvi, ne sme doliglčdati siromake i delavce, pravičen mora biti proti siromaki tak, kak proti bogdtci. Tak se bode včila tnšla deca od njegovoga oponašanja, tak občfiti otroiko gingavo srcž tisto, ka je lepo, plemenito i pra-vično. Tak bodo deca v celora svojem živlžnji svojega nekdžinjega vujitcla nasledOvali v dobri džlaj i ga hvalili, da ji je na tak dosta lfipoga navčo. Tak vulitel z svojim poštenim živlenjom leko osnavla vadluvanje, cčrkev liibiti znajoče tnoške i ženske, v ki srdcaj smilenosti občfltnost preblva i ki nevolnim i siromžVom zndjo i šččjo pomdgali, z svojira poštenim, krstšanskim živ-lenjora pa dtOge Ifldi na pravo pot vračati i vodlt). Jeli so dnes vsi naši vučitelje resan vzglčd, f^'da na nji zavDpanoj deci, jeli je njihovo živ-lenje resan edna odprta Čista knlga, v štero vsaki človek batrivno leko notripoglčdne. Na to pitanje naj odgovor da naie ladstvo i raislim, rešitvi plaJati. Gde bi jas nahitroma telko penez vzeo? Ali bi pa nihao sina vesnoti? Ka bi činio? ... Istina, — ka sem si mogoče ne dobro premislo, vu vcaganji človek zgObi zdravo pamet, ve ti tGdi ešCe pomniš, ka smo malo ne nori gratali. No viš, — zato nesddi očo tvojega. Za sina sem včino ... Omajnske peneze sem vzčo, i vo sem rešo sina Ali to delo je ne melo tak oslanoti, li hitro bi na svctlost prlšlo i jas bi pri poštenje zgubleni človek postao. Pravim, ka sem si ne prav prcmislo. Na posodo sem sprašao — ali što bi rai meo telko penez posoditi? K Bobola senatori sem se obrno, pred njega setn postavo celo mojo teško stavo i on me je v8 ztnogao z-nevole. Naza sem tak djao peneze... Oh Bobola Gergor je jško pošteni i dober človek. Mi stno njemi velko zahvalnost diižni! Či se njemi zamerirao, de tčrjao peneze, odkud je vzememo ? 1 ešče zna včpovedati, nakoj je trbelo meni peneze, cčrkevno sodstvo de sod dalo ober ra^ne držati, v sramoto me poslšvi, kt sem cčrkevno kaso — či bar za sind raentOvanja volo, okradno. Annika, bi t\ štela svojega očo vu etakšem špoti viditi ? .. Želela bi, da se ti mati, : Luthera pesetn od Biblie. .; Ode sveT biblie nenaldeš, Boži kinč tam zaman iščeš; 6atan gaji svoj slallš tam 1 I ne je ona boži stan. •*-¦ Naj zlo duže ne Idda v-njž, I Oospdd ti bode pri nje : Odpri, skopec, tvojo tnošnjd, Kak najprvle si spravi njo. Rano, kesno čti nje redi, . Vsrdce si vcepi a\6 reči; Koga dfiša se nje drž', . : Večni počinek zadobi. Oživoči steber. ' (IndJinska legenda.) Pred več stotinami je v-Indiji (Ažia) eden pesnik živo, poiračni Oroar. Njegov šori je tOdi to bio, kak vnogo dtfigi veliki možov, pfsatelov, ka so ga vu žitki ne jako poštuvali i njegova dela ne preitimali. Samo li po srarti, po dugiem vremeni, so ga zdčali spoznavati, njegovo delo preštimati i previditi, kak veliki zgObiček je do-sčgno indianiki narod žnjegovim vopreminenjem. — Začali so razšOrjavati njegove odičene pesmi i pisštelstvo. Vu šolaj eden te ndjznameniteši predmet je njegovo pisatelst?o bilo. Sledi so začali ziskavati grob, vu šterom so toga nesprehlivoga pesnika prab i kosti po-čivale. I uprav so gori naišli ono mesto (čitak, ka je to pravo bilo ?), gde je Omar pokopani. Veliki mramorni steber njemi je pozdignolo za-hvalno kčsno pokolenje. T6 mesto je veliki indianski narod za svčto mesto držao. TA so romarivali od vreraena do vretnena toga pr^minočega čestitelje. Td so vo-dili vučitelje, profesorje svoje vučenike, da v6-skažejo svojo globoko zahvalnost i poštuvanje februdr 20. DCSEVNI LIST Strdn 41 velikomi narodnoml pesniki i tak gori pczovčjo tnladoga pokolenja pazko na vekivečno zahval nost prott onomi tnfiži, ki je svojerai narodi nesprhlive i veke stojčče kinče spravo i v orok nihao. Edook je rayno na toga pokojnoga smrtni dčn pripelao ed«n profesor k Omar pisatela stebri svoje vučenike. Kak so vučenici ta prišli, so vžnec položili na njega i sveče vužgali na grob. Profesor se je v-navdiiienom govori spo-meno z-onoga velikoga sina Indije, koga prah tam počiva, govorčči: ,Svčto rnesto je eto, gde zda stojimo. Omar pesnik, ki je naša dika, ne-vmerje tečas, dokeč eden indian živo bode na etoj zetnli, tečas bode živelo njegovo im6 vu zahvaln porodo? spomenki!" Potom so vuče-n!ci navdiiieno dekiamalivali njegove lepo donč-Se pobožne verske i narodne veršuše i vu srdci globoko obhodjeni, glčdali pred njimi stojčči zmožen steber. I zda se je naednok velika čUda zgodlla 1 Steber se je geno! Tak, da bi se posmejavati nameno i začao je giičati. — Vučenike je groza obišla! - Strah je je obvzeo i bežati so začaii, ali profesor njim je kivno, naj namesti oslancjo. Oživoči steber njim je pravo : »Zahvalim vara, moja deca, vaš ISpi dar i kmeni skazano pošte-nj^. Dokeč sem živo, sem ne meo tala vu pre-štimanji i počaščenji. Vu moji raladi letaj sem se cele dni od gojdne do veččra z teikim delom nianfrao, po nočaj sem pa pisao. Gda sem ob-starao i oslabo, na delo sem nespodoben bio, doita setn mogao stradati, glad, mraz trpeti. ludjč so me zavrgli, brezi pomoči nihali. Vnoga setn pretrpo, ne sem vedo, gde bi si glavo na počinek nagno. K-koncovi me je smrt vse ne-vole rešila i zda vekivečen počinek vživam 1 Zahvalim vam denešnje vaše počaičenje i skazano lObezen. Mcgoče i dnesdčn jestejo med vami stradajoči pesnlki i ostavleni, vbogi duhov-ni i telovni delavci — tisti bi bole potrebni bili podpčranja i preštimanja, kak jas mrtelen bodčči. Lepd je bar od vas, či se sti preminoči spomi nate, ali vu prvoj vrsti vas naj moja tužna pelda vči te živoče podpčrati i pomagati, ar ti tnrtvi že negladOjejo, ne zmrazUjejo, nestradajo vu grobi, — nepotrcbiijejo pomoči, ali ti živi sDke-šina je žalostna, preteška, miliivanja vrčdna, štero potihiavati držte za glavno dužnost Keliko obstarani, na delo nespodobni Jfid tužno more viditi, ka so oni že vietn više, ka so že sami sebi i difigim na bremen, Taicši fužno sla?o šelujte polehšati z podpžranjem, z-poštu/anjem i preštimanjem. Z-ti mrtvi se spo- " rnenoti je lepo, odičeno i naslediivanja vredno : činenje. Ali više mere, eden od toga ovoga z-grobov cffanjem prehititi nameniti, je svetska marna i največkrdt z človeče zvlšenosti inadfih- ' tosti shajajoča, nespametno vižešnja nžvada, štero " nepokrije nikša duhovna, pobožna občtitnost." Po eti reči dokončanji je te steber pa ob-nemo i odrevčno, vučen!ci so pa z svčtim občfi-tenjem vu dflhi napunjeni, premišlavajoči si cd čflti ržči pravice, "odhajali k svojemi domi. Od stebra oživlenia vremena mao s! dosta pripovedavajo ind^anušje i vsigdar bole i bole previdijo, ka je pravico giičao onoga velikoga pesnika dfih, šteroga rcči nam je vsem nasledo- <" vati potrebno. Na to pripovest tudi lehko pravi-mo ztalianskim priličnim govorom: ,5/ non a vero, a bene travato," štero po slovenskom telko zadene: nČl se je bčr /le rdvno tak zgbdilo, prav je zavadjeno !" Krfvi gldsi Novin. Novinam na Čianek ,,Islina se pa etak g'asi" odgovorimo etak: Mi evageličanci se ne itiika-mo radi za voio vadluvanja z nlkim ne. Ali gda sc pa štoj vedno potlka v nas i pomenšava, zanifava našo cerkev, pa moramo pokazati na to, ka je gizdost i nadCtost ne Igpo i ne krš-čansko čiitenje. Zveličitel naš, Jezuš veli: ,,Ki se zvisi, ponizi se." Z toga njegovoga opomina se spozabijo tisti, ki vedno kričijo v svet, ka je samo njihovo vfirvanja to »pravo", samo njiho-va cerkev ,,edino zveličajoča" itd., ovi pa vsi ,,blodijo" i so ,,krivoverci", pa Bog zna, ka vse ne. Liibčzen — od štere Novine rade pišejo — ,,se ne hvali i ne nadfira se..." (I. Kor. 13, 4.) Naša deca se pri verenavuki etak včijo : ,,Krščenik je vsaki človek, ki verje v Jezuši Kristuši i je krščeni v Imč Boga Ofe, Sina i Diiha Svčtoga." Samo nevcščenost ne pusti ko-mi pripoznanje, ka so drugoga vadliivanja lUdjč — ki v istom Jezuši Kristuši verjejo — tfldi krščanje. Krščanska vera je tak bogata, tak vno-gostranska, ka samo edno vadliivanjenebimoglo popolnoma vdskazati njeno lepoto i bogastvo. Gospodin Bdg je sam pozvao na živlenje več vadlOvanj. Zato ma pravico na živlenje i poštii-vanje vsako krščansko vadlOvanje, štero je 0. Bog sto i sto let v živlenji potrdo. Stržn 42. DOŠEVNI LIST februdr 20. Kak je nigda te moder Gamaliel pravo od de!a apoštolov: ,,ar či je z ifidi i€ tanač, ali to delo, razvčže se; či je pa z Boga, ne morete je raz^iati" (Ap. Dj. 5,38-39), to so čedne i modre reči iiidi dnesdčn. Či bi G Bog tak ščeo, te bi samo z ed noga sarnoga naroda stalo človečanstvo. Ali te bi svet dosta srmaškeši bio v diihi, kulluri itd. Z toga, ka se rdzni narodje vršenijo na zemli (ne mislijo $e 10 sirove moči kazanje i bojne), je napreidenje. Nadiihii i zvišeni ndrod je tisti, šteri bi ščeo prevzčti delo vseh diugi narcdov mislivši, ka so kotrige drfigi narodov ne ludje, ne Boži sinovje. Ravno fžkša glzdost, dojglčdanje, žel nost kraliivanja obri diflgi prinesč bojne i drfl ge grehe. Od toga nam zgodovina guči. Tak je to i pri cerkvaj, či edna ovo ščč požreti (30 lžtna verebojna, zaž ganje reforroštorov na gr-madi, Bertalanska noč, inkvizicija itd). To je nž na radost našemi Oči nebeskomi, ki nLs vse lubi, kak dober i milostiven oča svojo deco (či so ta deca glih ne ednoga mišlenja i naiure). On ne glčda na to, kakše nšrodnosti, vadlii všnja snao, kakšo Č6st mamo, ar ,,B6g ]e nej osob prebiravec" (Ap. Dj. 10, 34). G. Bog, 16 edino pravičen sodec, nas bode po našetn živ-lenji sodo, nej pa po vadlih anji. Razne krščan-ske cerkvi sse naj v tom vršenijo (kak dobri prij&telje i nej kak protivnicke), da človočo dQ šo štera zna bole zgojiti v bogšbojaznosti, poštenosti i krščanskoj liibeznosti. Sodbo pa naj prepiistijo G. Bogi. Ar či oni sodijo, ki se vršenijo, sodba nemre pravična bidti. Pošteni i bogabojčči lUdjč jestejo v ednoj i ovoj cerkvi i nevorvane, zgiiblene dfiše ravno tak. Zato pa tisti nemški farar bi ravno tak lehko spunjavo svojo krščansko dužnost, či bi osto v svojoj cerkvi. Pripoznamo — ar Iflbirao pravico — ka so ostre reči bile, ka samo zablodjene pžmeti i dQše ludjč zapOstijo svojo cerkev. Ar — či je vnogokršt tiidi tak — jestejo, kl za volo ženltvi, kakiega zemelskoga haska, ožalje-nosti, t€si želncsti itd. prestopijo i eden mali tao Ifldi z ogvtišanja. Či si ztnislimo, ka kelko lfidi, telko »gustušov*, fč se ne čfidOjemo tak preveč, ka se ednoj dfiši etakša »paša", drugoj pa ovakša vidi. Tistoga engležkoga farara (ki je anglikžn-ske i nej evang. vere) je mogoče itidi to vleklo, ka bi rad »svčtec" postano, za koj so ga tQdi djdli. T6 čdst bi pri proteštantaj zagvuino nej dos^gno nigdar. Ar pri nas kelkokoli ,,višelnje-ga dobroga" včini itoj, nemre ,,sv6tec<: potiA-noli, nego ponizno mora praviti, kak je JezuS včio: „ . . . ka smo slugi nehasnoviti, kx itera smo dužnibili včiniti, litasmočlnili." (Luk. 1710.) 1 nej za volo hvale, nego za volo pravice i za toga volo, ka si malo premišl&vajte od ,,škodlive paše" i od ,,junašfva", zamerkamo, ka vnogo sto i sto kat. duhovnikov i več milli-jon r. kat. vernikov je postanolo evangeličanski, proteštantski od reformdcije raao i tOdi zda po bojni (na Čthškem 1 i '/2 m»l-i v Avstriji samo v pretečenom Ieti blOzi 30,000 itd.), pa so v Austriji za volo toga dosta mogli trpeti i sliižbo so zgObili. Tak so on? tiidi nej glčdali službe i žebke. Med novimi samo naj omenimo bivšega r. kat. nadškofoskoga namestnika na Vogrskotn Hohenlche Egon hercega, ki je zda evang. dii-hovnik v Budapešti. Lani Dr. Garetta Julij r. kat. piišpek za Bolivijo, pofem ka je v Rimi bio eden čas, je protestantni dtihovnik posto Bivši voditel (dirigent) pdpinoga pevskoga chora Pe-rosi v Rimi i Dr. Eichen v Florenci je fstotak evan-geličanski postao i ešče dosta drugi viiiši dOhovni-kov, med njirai pralatje, opatje. Prcd bojnov v par letaj na Hrvalskom so eden za ovira popevje včsio-pali z r. kat. cžrkvi i ništerni žnji evang. dohovnicke postanoli (Sablič ev. dQh. v Vinkovci). Pri ro-kaj tnam ete glžs z Vogrskoga: ,,Trijč goripo-svetšeni rkt. duhovnicke so prestopili v evg. c^rkev, Dr. Horvdth Kdrolj bivši redovniškl pro-fesor, KeleJenji Lajoš i Stberenji Lajoi, iteri se zda namenijo včiti za evang. dahovnike. Mi bi tak tiidi lehko pravili, kak Novine: ,,T6 je ,,ju-ršštvo," tdkši ne gleda slOžbe, nego samo BogL i zveličanje duie." Pri ednom kraji ništerni vostapajo z edne, ali z ove cerkvi, po driigotn kr&ji pa driigi notri. I pri totn so protešt. cerkvi več duš dobile. Zato je nespametr.o misliti, ka či gder eden fa-rar prekstopi, ka je te tQ čas, ka vsi protešt.-e r. kat.-e postanejo. Ravno tak se mi nemremo z tem hvžliti, či vglih piišpecke r. kat. vere sto-pijo k natn, ka bi vs! r. kat. verniki protešt. postanoli. Zšio pa bi dosta lepie i Bogi prijetno bi-16, da bi vse krščanske cerkvi podale si roko i bi mesto toga, da edna v ovoj iiče neprijatela, zavidle onoga skOpnoga neprijžtela, šteri vni-čiti ščč vsako cerkev, vsako vadliivaije, celo kričanstvo. Antikrištuš, hQdi dfih je tisti nepri- februdr 20. DOŠEVNI LIST Stržn 43. jitel, ki tori po sveti cdilrjdvanja, nevOrvanja. koraunizAs od tOvarištva blodnosti, osob-noga poleženja i odurjavanja. Daj natn čiste rokd, čfsto srdc^, da nikoga nezavržeaio, nevkanimo. Vsakomi znšfiio da(i Tvoje decč 3e dosiajajoie preštimanje, ne glc-dčči na pleraen, na tela Fcojno i na stdvo njegovo. Amen. Z verskoga časopisa poslov. F. J. Krivda i pokora, Roman, pisala: Kovatš — Fichtmiiller Frida. . Poslovenčo: SILVANUS. I. Eden krasen suačevni den ttižjula je raz-presižro svojo lepoto cbri voske, od nisiki i rodni njiv ok;Sai bregov okolivzete doline, To jaiičovje se je ostro, kmičnozeleno ločilo od vedrne plave i:eoe, frišek votrlč je vleko z bre-gov i z gnra i dreva se je ^ula vesdia pesem ti drovni pernšti popevcov. Kama je samo po-g!čd segno, po?sud je z zapravlajočov lepolov cvelo to sadoveno drevje i zakrilo s svojim rož-natnim, z včelžmi oklajenim cvetjom te prijaz-nive, z erdž"*ov strehov pokrite hiše Gizdavo i slobcdno je stala na ednom zdignjenom pldci ta cdrkcv nasredi vu \iii, stene so se belo svekli-le obri nad zelenim lipovjem. Z nirnov trar-nosljov je stao te prestoren farcf z bleskččirni oknami. Pri cdnom je eden mdli nagnjeni moški stio, z šteroga tipičnoga moikoga obraza pod gostimi ozmicami so p!Sve oči gl6daleprijaznivo i mčrno medlera, ka so njemi pod čarnov žaroat-nov houbov seri vlasjž vosfšli. Približno 70 let je mpgo st,>r bidti. Zadovoien smeh se nierai je vfdo na vfistaj, kak je te stari voren dohovnik, Feller Totrdž farar na cesto glčdao i je vido, kak njegova ioiska deca \u svčtešnji gvant oblečeni idejo vu Čuporaj. Z torraa so zvonovje začnoli čisto i glasno doniti zoveči vOrnike vu c^rkev. Farar Feller se ]e od okna vu hišo obrno. BMSrika!- BJa gospon Farar, ka želSjo ?" »čas je tfl i boš tak dobra, ka rai po-moreš." Bistro zleti ta farara okrogla gospodinja z ednoga kota v drfigega, njemi gori pomore ob-lečtl te čaren faldr, oročno zvčže pod žamatni goler te pošfžrkane Možeštable i skrbiivo po-kcfa to čisto stiknjo. Feller f^rara s'šre irfldne oči se nauovo vOobrrčjo vu cvetečo rrdjuša lepoto i edna tiha žalost njemi sede na obiaz, Pred treseti letmi je ržvno lakši lepi d&n bio, gda je svcjivi dve serivi d?ojčeti blsgoslovo. Ešče dnes vidi one svekle, pobožne deteče oči pred sebom. Vu prvoj klopi je žena njegova sedela, ta Ifibezniva, pobožna poraočnica, z radosti skuzsmi v očaj se je nagnola na vkCpersklfičene rok6 i je žnjim Stršn 44. DOŠEVNI LIST februdr 20. molila hvalodavajočo molitev. Tč je z njegovoga srca edna vrela molitev šla proti nčbi za ete Boži dšr. Za mžli pžr tjednov sledi so že rodi-telje z caglostjov sfaii pri smrtnoj posteli svo-jega bistroga sinž i na drugi dčn je ta miia Frida tQdi odišla za svojim bratom. Šarlah, (e vmžrjajoči beteg njidva je odtrgno. Komaj za edno leto sledi so odnesli njegovo ženo na slednji počinek i on je sim ostano, vedno z ednoistirn v Boga položenim viipanjem odprav-lajoči svojo Č6st i zda že se njemi tadi pribli-žava čas počinka. Z globoke misli se obudi te starec, vzeme Biblijo i ide potnali proti šoli, gde so se konfirmandušje zbčrali, da bi pod vod-stvom njihovoga IGbeznivoga staroga dflhovnika ŠH dnes vu cčrkev. II. Od edne od ti ogledni hiš okoli placa se je edna čupora vzčla na pot. Napre pred ovimi je edna sfiha deklina ila z diigimi kitami po ramaj, visčče obri bš!e proste obleke doli do kolen. Vu suhi deteči rokaj je edne čarne pe-smene knige, eden vkUpskJani beli robček i edno dišečo črenslovo veko držaMa. Lica so nje v črnoerdžčem gorele i le svetle plžve oči so se kmično svctlile od rszburjenosti. Za dekličkov je gvfišno i gizdSvo stapo eden vu svčtašnje čarno oblečeni močne postave moški na sfrdni z ednov glngavov ienov, kl je pomali, očividno primorjeno stapala po zdiga-vajočoj p6ti. ,No Ana, kak se kaj ide ?* Skrblivo se negne Salmhcfer, te lastnik oštarije wPri Pošti" k svojoj ženi. »Zahvalim, Karol, bogše kak bi misiila.* I zahvalno poglčdne eden trfiden obrdz, ki je vu svileni robec bio zavfti, na toga sprevdjajoče-ga moža, Gda so pred c^rkev na plac prišli, ltidjč so se s spoštuvanjem ognoli 1 dali plac Sslm-hoferovim, k?k so med narodom stopali. Zda je z diuge sttani placa eden suhi prijaznivi moški stopo k njim, za kitn je eden visikoga zrasa tnladčnec, lepoga ali nesrdmnoga obraza stdpao tfidi vu čarno oblečeni. Ove čarnivi cke ste glždile to deklino vu belotn gvanti, špotlivi srneh se je obfido na vfistaj toga pojba, ali vu dekline obaz je kmičen ogen vdaro. Očevje so se prijatelsko pozdravili. .Dobro utro, Salmhcfer, s(e že tiidi tu, kak pa kaj ide gosp§ oštarjdškinji ?" ,B6g dšj, Ehrbacher, dnes je že bogše mojoj ženi, to čini te vesčli den." Zda zvonovje zazvonijo med zgučavanje. Deklina gorizdigne glavo. »Mama, jas bom šla, čas je že 10." Trepctajoč se nagne to dete, ktlšne obprvlrn materi i ie oči roko. ,Z Bogom boj, Hedvika i vrla bojdi !• Obffitlivo erče mati te parreči. Ehrbacher je z žalcstnimi očmi glčdo za tov vu belo oble- čeno dcklinov, i si je globoko zdehno. Njegov sin je brezi edne reči odišo za deklinov. III Pred šolskimi dverami je Feller farar stao i je svojo vesčlo črldo spršvlo vu pare, zda zaglddne to deklino. »Dobro Utro, Hedvika" i prijaznivo jo po-gladi po glavi. Velike deteče oči so gledale gori na toga starca. nQospon farar, či bi ji gda z moje krivice razžalostila, naj mi odpfistijo!" Mehka vflstnica so se pritisnola na slaroga farara roko i medlem so nje oči vlažno bliske-tale. Kak občutliva |e bila ta tnžla Hedvika i kak pobožna. Na to Ehrbachera sin stopi vu rčd. HNo Peter," stopi strašeno farar k tomi pojbi. ,Si se pripravo? Občfitiš, ka je dnes eden veliki den ?" Kdrajoč položi roko na to relado pleče, kelko trfida je obrno na to človeče dete, da bi to razviizdano dflšo na dobro pot pripelo. Zda se čuje toga pojba čisti oster g\&%: nHja gospon farar, konfirtnirani tnoratriO vsi bidti." Trudno i vkanjeno se pOsti ta sfara roka z pleč pojba. Skoz na sležodprete cerkvene dveri ide čreda ti seri, barnasti i čarni vlasi deklin i pojbov vu cčrkev, nžjnaprž te seri farar, najodzajsj pa Eh bachera sln. Deca so okdli oltšra stanoli i posliibiali na farara govor: »Bojdi veren notrl do smrii i dam ti žitka ko-rono." Žene so na g!Ls jokale, moški so si na skrlvoma brisali oči. Te sere, barnžste i Čarne giavč so se vedno globše nagnole. Na edno črenslino veko so debele skuzč kapale. Vedno bole vrelo se je zdohavo te daševni pasl^r, kžm večkižt je na visikoga Erbacherovcga pojba pogledno, ki nedcteknjeno je glčdo skoz okna vo vu te sunčevni d6n. Poleg njega je eden rrali slaboga zrasa pojeb stao z tipično omurni i globokimi očtni, ki je ni eden pog!Ld neobrno doli z toga predgajočega. Po predgi se je začno .Eksamen". Deca so pred gmanov svedostvo djžli od svojega znanja vu vadliivSnji. Čisto i bistro so odgo-varjal! pojbje, bojazlivo i tiho te dekline na goriddna pitanja i gda je te droven Wagner gučo, je nikaj diiševnoga bilo vu njegovom malo globokom gldsi, z šteroga se je videti i čfiti dalo, da ka se je oavčo, to je ne samo prosto znanje bild, nego je to z srca ilo. Farar je pre-več naretko stavo pitanje k Petri, na štero je satno eden negvfižen zadrgavajoči odgovor dobo i za to vremen se je Hedvike farba vedno pre-menjavala na obrdzi i ga je omurno poglčdnola. Cela cerkev se je napunila z zvonččitn glžsom decč, gda so popevali : »Jezuš nie vodi na žitka stezi", i orgole so je satno tiho spre-vajale. Na to so deca z pšroma pristOpili k cltari. VOrne pasterske roke so se legle naHed-vike glavo : »Jas sem goristanenje i žitek, ki verje vu menJ, i či merj^, živo bode". Hedvika februar 20. DUSEVNI LIST Strdn 45. se je z dolinagnjenov glavov obrnola. Obsled-njitn je Peter stopo pred oltar za blagcslov. Drgetajoč je po!ožo te starec ro!ro na to sžro glavo i zdlihavajoči je pravo te reči: Idife notri po tesni vrataj, ar so prestrana vrata i širfifca je ta cesta, štera pela na skvsrjenjč i vnogo ji je, ki po nje hodijo. Ar so tčsna vrala i voska je ta pot, štera pela vu žitek i malo ji je, šieri jo najdejo." Končna pesetn je donila vu prestornoj cerkvi, štera se je pomali zpraznila. Sunčeni tržki so trepet»sj6čl obsijali te povehnjene kcrine i srebrni križ. Bilo je, da bi te razpčtjeni Zveli-Citel blagoslžrtajoče vfivtčgno roke svoje obri ti domoidoči. (Dale.) Pismo z Franciie. ',v_. V (Sčdba prostoga človeka od Novin) ¦A; '¦ Poštuvano Reditelstvo .Duševnoga Lista" I Eti vu Franciji sem se spozno z ednim pajddšom z Prekmurja, iteri zda de!a et! v so-sednoj vesi. Včasi v nedelo idem k njemi, da si kaj pogučiva, pa da" mi tfidi vsigdar nNovine," štere z dorai dobiva. Kelkošfčč tni dobro spždne čteti v mater notn jeziki i od domdčega kršja, glih telko tr.e boli, ka skoron v sakšoj itevilki najdem kakše ogrizdvanje, ali napad na našo evangeličansko vero. Pa skcron vsakši članek v »Novinaj" je namenjeni kakiemi napadi. Rad bi ztiao, ka na vse to prdvijo tam dotna naši evangeličanci i dali Diiševni List na to kaj odgovarja, sli pa nika nej ? T6 nii je dalo najmre ztok, ka Vam pišem i zednim s! naročitn Duievni List. Poznamo vsi dobro »Novine". Znamo, ka njim to glih prav pride, pa je veseli, či se što kaj kritizera žnjimi, ka njim s stčm pd da zrok na novo kritiko; veadar pa n«moremo gl^dati z prekrižanimi rokami takiega napadanja i pro-pagande proti nvšoj veri. Novine od 6 I. 1935 pišejo, či bi evange-ličanski misionarje na Kitajskom prekdžli svcje cerkvi rkatoličanom, kabi včasi bole pune bilč... (Na to odgovarjamo na drfigotn raesti. Red.) Pa ka se je na Nemikom več fararov obrnolo na pžpeža, naj se lateranska vera ždr&ži z rkatho ličanskov ... Jas nevorjem, ka bi (6 glih tak istina mogla bidti... (Na to smo že odgovarjali i tiidi zda odgovarjatno odspodi i v drtigim artikuiuši. Red) Pa ešče dosta kaj takiega pišejo »Novine*. štero je v denčinji časaj nikak ne potrebnol V našoj krajini je že dugo naš n&rod v mčri zivo za vere volo, zato je pa nejpotrebno, brezpo- membno i ikodlivo dnesden takše propagande pa napade delati ar nuspehaK tak nikšega nega za ;. tčm — to bi z€ tiidi .Novine" rrogle previditi — I samo se med n&rodom sovraštvo stvdrja s tčm. .Novine" tak hitro zvejo kaj z Kitajskoga, pa z Amerike. To so pa ne zvedle, ka so v Austriji rkatholičanski duhovnicke i pOšpecke zaprosili — ne davno — eb-tUtva, naj z zSlco-nom zebižnijo iiidem z rkatoličanske vere v lu-teransko, Sr prej — po njhovoj raotiaciji — z političnoga zroka sfžplejo tak zda prek v Austriji. (V Saizburgi so nekatere zs volo prekstopa notrizdprili; očo prekstoplenoga sotaki z drždvne slflžbe odpflstiii; zdravniško potrdiio morajo tneti, na podlagi toga so sanio vu obiiini Knittenfeld više tristotnlm ne da!i dovolenja za prestop. — V Ukrajni; ki prestopiti šfe, mora cd plebanoia originalni krstnilisi prinesti, za štercga se od srmaški iiidi takša Juma prosi, ka bi za njo prinas iehko kravo kupili. -~ I doaok spunja?a evaneliom svoje oblždajoče delo. Red.) »NovJne" pišejo, ka dosta neprijafelov mšjo z oba" kraja MUre. To je nej čiidno i s takšim ogriza"vanjem pa s takšoy propagandov si priate-lov nepridobijo, to je gvtišno. Godi se mi tak po srednjem. Eti se že rajrnre (tidi začinja kriza. Pozdrd?lara celo Slovensko Krajino, po-sebno pa Reditelstvo ,DUše?noga Lista" i žeičm Vani vsžm srečo i zdra"?je cd Gosp. Bogš. Flocourt, 1935. II. 4. K. K. — Doma sem z Križevec. To pismo lehko napišete v D. L. K etomi razmetomi p'sanji ešče nasledii-joče zamerkamo. Deber Cas smo nžjvečkižt \&-zaglednoli rdzlcčne ja!ne liianije Novin, ka se prej vse r.azaj žele vu krilo rkat. cerkve. Zaprli smo oči enkržt ešče obrl tiste na debelo spisane Idži, ka je p&r sto netniki fararov prosilo papeza, naj je sprimle vu svojo cčrkev. Tč vozraišleni g!_a$ jc sam pdpež sledi javo za neistinskcga; ali »Ncvtae", štere bi se tak rade naredile za edinoga turnača kričanske morale i postavile v obleko edine istine, so vsegaveč ne držale za svojo duinost prinesti popravka, ka njihova li-tanija od prošnje fararov spich neodgovarja istini. Vera edna škčr njihove propagande je zabršniti, ka b! zvfin tfstoga, ka oae kažejo, dtfigo tiidi vidili i zv6n tJstoga, ka o.ie pršvijo, diflgo tudi slišali. Po fakšeia ščžjo vu protes-tantizem vcepiti malovernost, sramežlOvanje pred samim sebom, defet'zem i goriddnje boja, Tak ščžjo njemi notrisugererati, ka nčtna istine, ka klerikalizem, ultramontanlzem i papizem n>& istino. ~ Z sfališča svetloga, šlrckoga poglžda se nam perte krtanovci ne vidijo za goii, niti krtovje za orjžke, donok smo pa za volo etakši jcilni g'dsov zburkane naše veredorranje začali oporninati, n&j tiesedejo gori njim, i se ned&jo notrizmotiti v etakši zaplet, nego bodejo pazeči ino čcdni. I t6 bomo — dr stno pritisnjeni, na-dale tudi činili. Red. Strdn 46. DUŠEVNI LIST februar 20. Razloini m&li glžsi. Radosti glas. 3Qosp6r3 je posvet ruoj i zveličanje moje, koga bi se bojao? — Gospod je mož žitka mojega, pred kitri bi se mi gro xilo ?' (Žolt. 27, 1.) Od III. obč. cžrkvenoga sprdvlšča za volo zmčnkaaoga prestora v prihodnjoj numeri bomo plsali. Dr. Strossmayer Jurij, 4 febr. je pre teklo 120 let rojstva toga horvatskoga rkt. puš-peka, koga \w6 je posfanolo zr>ano po vsem sveti zato, ar je kfa 1870 ga nszcči bio na onom žinatl v Rimi, na šterom so prinesli dcg mo od papeške nezmotiivosti, ali on je m pod-lagl zgodovinski fakfunov (kak vnogokržt so pšpeži eden ovomi nasprr>tno člniii) odločno profgučao toj dogmi. Goripozovčmo pazko čtenjarcv na fako interesantni vgrski tom&n, šteroga smovetojnu merJ začnoli napreda^ati. Pissli so ga velcčastitž gospa slayečka f ararca. Pozdrdvlamo Ji i hvalimo Nj m i po etcj poti, ka so n*?n svoje lepo delo gotovi bili prekdati Samovolnl dari na goridržanje D. L-'sta: Slivnjek Frar.c Sebeborci, Varga Maria Puconci, Šiplič Mikloš Gorfca, Zorko Janoš Lemerjes Ci-pott Karol i ŠkrSlec Janoi Polana, Kžsilak Mi-ha!j Brezcr.ci 2-2 D, Cipott Jžnoš Polana 3 D, Franko Stevati Markiiavci, Mirič Šlevan sabo Puconcl, Boldižar Števaa Francija, Brgles Miklo šova Šalatnenci 5—5 D, Kutaši Arpad Francusko, BUkvič Franc Križevc! 10 -10 D, ml. Benčec Arpad Lemerje, Mikola Iroia Bodonci i Kiihdr Marta Puconci skOpno 20 D. Kiihžr Števan fžr^ ni inipektor Puconci 50 Din. — Radi bi na-daljavali! Srdčna htaial TurobnJ glasi. Odselilš so se zadn]i tjie sec z Puconske f?re vu večiiost: TemHn Kata, roj. VuSak v Pužavci, star. 90 1, Mikcla Šan-dor na Vaneči, stsr. 66 1,, Jonaš Amalia, roj. Vlaj v Predanovcl, star. 75 !., Kovati Ana, roj. Sever v Pečarovci, star. 64 1., Beznec Franciška na Vaneči, star. 66 1., Kiiiič Ibna, roj. Čarni na Vaneči, star. 21 !et. — Naj majo sladtek grob ski sčn I b]&!eno gorfstanenje ! wNovlne" pišejo od nikšega rszgovSrjanja na Kilajskom, gde pre Juteranje ttidi širijo svojo vero." T6 razgovarjanje nemo pisali doli, Sr je norija. Ka so Juteranske* cerkvi prdzne i ka jestejo, ki ne hodijo v cerkev,no rned katolifaai se tOdi najdejo, ki neidejo v cerkev, pa tžkli lQdi (ne poznam ssmo ednoga), ki pravi, ka raj ide v evang. cerkev, kak v katoličansko, žr pri nas celo Božo slfižbo razmi. Poznam katollčance, ki samo v našo cerkev hodijo. (Naši veredomanji, ki so vu Franc'ji biii, nam pripovedavlejo, kak so pršme tara rkt. cerkvi ino se oskrun}a?le den Gospodnov z vsakdenešnjim delom. Prottomi sfuo ne dšvno čtel! eto konštateranie: Jz zvanski orsagov pridoči v etom velkom' varaši čudivajoč opazfljejo te vs'gddr pune evang. cerkvl; iržnje vernikov slili k ednoj ednoj evang, cerkvi i do nck primerno dcsta več ji jeste vu cerkvi, l?ki vu cerkvaj drugi ver." Rd) BNovine" vesžlo spišejo doli tardč nikšega kilžjca: »Dajie prek, proteštantje, spoje cerkvi katoličanom, pa bodete v kratkom videli, kak bodo pune cerkvi." No gospodje. niiče s' naj ne btusi krcrnple, ne ddmo je prek, nego va." oporr;[namo na to, ka je zžto itoj lehko dober kršfenik i pošteni človek, či glih vsaki den ne biži v cerkev i k spovedi. Pa kžk je to, ka v tak čisti kat. kraiinsj, gde ešče v krteaj na steni razpilj^ rcajo, je po mešaj i na bučaj vnogokrat bitje i sraicsnje, pri naši dojpog'6dojenf cerkvaj i Boži sliižbaj pa ne vem, gda bi se to zgodilo. Pa kak je to, da v tak čisti kat. drždvaj, kak ie Š^anjolska i Mex ko, so vaši v cerkev hodčči vSraiki tak lepd zgojen', ka cerkvi riiššjo i dfihovnike pregdnjajo, v tak čisti evangeličanskf drždvaj pa, kak je Švddska, Norvdika, Danska, Fitiska pa kmet lehko pliig, bržno Itd. po noči voni na njivi povrže 1 v gojdno tudi rž]de tam. Diihovnike preg^njati, cerkvi ruiiti, od toga se njim pa niti ne senja. Nikša velka falinga more bidti v vašoj samo-hvali, gospodje! ~ Jts. Turobn! glasi z Gornje SiaveSke fare. Ostavili so vjanusr reSsccrte svoje lOblžne : Celec Matjaš, oženjen, iz Dol. Slav., vu 84 1. starosti; Porš Štefan. vdovec, iz D. Slav., vu 85 1. star.; Landžai Žuža, roj, Ujc, vdovas iz Nusko?e, vu 80 1. star.; Škodnik Trejza, roj. Scheffer, vdova, IzSotine, vu 77 1. star,; Siledar Julijs, roj Žohar, vdova, >'z Sotine, vu 86 1. star. — Ti voprerair.oči naj poSivajo vu miri! Ti nazajostanjeni naj rdjdejo na nj'hovo rano bsižam trošta cd smilenoga Boga k) zvrSči vse rane čiovečega srdcž! Do pavidenjar Dari na Dijaški dotn. Kir.^tska posojil-n!ca v Murskl Soboti 500 Din. Prettner Franc železaičar 20 Din. Eden pobožen vernik z M. Ssbote 20 Din. Najtopieša hvdla dobroga srdca darltelom za dobrcvolno podpčranje, štero naš zavod v etoj vžrstvenoj krizi jško, jško polrebfije. V PDconskoj gmajni, v srcč Prekra. evan-gellčanstva, ne zmenkajo našl dobročinitelje. Pc-tom g. dfihovnika smo dobili z nova džre na cerkev od: Banfi Jožef kur. Moščanci 100, Banko Štefan Noršinci 50, Brgles Miklošova Šalamenci 25, Benkič Kalroan Pužavci 15, Fujs Jožef Predanovci 10; Lukžč Štefan Puconci 10 Din. VsevkOper 210 Din. Gospodin Bog naj sto-krat plača ! Sk, dOh. D. Lendava. V febr. meseci smo začnoli biblijsko skiipno čtenjž, i to vsaki četrtek ob pol 8 veeer. Tudi v tom rnrzlom vremeni nas je vedno 10-13, Vfipamo se, ka na$ v posti ?eč bode. Parfament je r?zpo^?eni i bodo 5. maja volitve. februdr 20. DUŠEVNI LIST Strdn 47. Reform&ciia vu Šv&ici i V na FrancuStom. Naprejddva: SILVANUS. i- 1. ZWINGLI ULRICH. Kak Luther na Nemškom, tak vu Švajci je Zwingli bio pastavleni za cno svečo, naj kak B^ži sluga i kak vuSitei prave Bože rečii edno-ga čistoga krščanstva, reforoidtor posfa-iC za ono pokvarjeno krščansko cerkev, štera je vu srednjem veki tak slrašno vdčrjaia, štera je nej to Bože, nego to človeče iskala j razžfirjavala na spžčenje vsakšega pobožncga krščenika. Zwingli se je 1. januara 1484 ieta v Wi!d-hausi, zgornjega Toggenburga narodo, gde ešče dnesden stoji ona hiša, vu šteroj je svoje mlada detinska leta~ potrošo. Njegov oča je eden pre štimani včrt bio vu \esi, od štercga z ti osmčro sinov je Ulrich bio te trčtji. Eden stric njegov je duhovnik bio v Veseni, vOjec njegov pa spa> plebanoš v Fischingeni. Etak je mogo Ulrich vu šolo idti i se včitl, naj bi žnjega vučeni človek i ncj kmet postano. Ulrch je mogo ostaviti te vesfeli vesnički žitek i ršjprvie v Basel i iL v Bern bio vu šo!č poslšni. Gda je ete šole spuno, je v Wien prišo na univerzo, gde se je Mosofjo včlo i od etec je pa nazaj v Bazel prišo za ^učitela, gde se je pri plemenitom prcfesori Wyttcnbachi thec-logijo včio, od šteroga je na gosti čiio praviti, ka je nej daleč ono vremen, gda se krščanstvo ponoviti i na apoštolsko včenje sv. pisma očis titi raora. Zwlngli od Erasmusa navdušeni se je z vesčljem včio sfari grčki i htinski jezik i njiho-vo literaturo. Gda je 22 let star bio, je v Olarus priio za farara i se je na dale včio. VkUper je poiskao i okoli s^be zdrUžo te pametneše mla-dčnce, ki od njega navdiišeni, so sledi hčrašnji možovje grdtali. Zw:ngli je oster i svekel poglčd i razmenje mčo, kak za knigei včenjč, tak ttidi za živlenje, zdto je pa z tnočnov rokov i z nakanenjem začao delati, naj ono pokvarjeno živlenje po-bogša, itero je tistoga čssa kak med dlihovniki, tak med narodom krallivalo. Že v Glarusi je z&čao proti dčlati vsakžoj nemoralnosti. To je pa tsk bilo : Ti plemeniti šršjcarje so žoldoše pošilati za dobre peneze tiihinskim kralom i državam, &r od burgundske bojne so herašnji voj&ki postanoli, od šteri se je vsakš! bojo i oni sami so radi šli kak žoldcši vu tiihinske orsage se bit vu sliižbi Francije, ali Mailanda, ali rim-skoga pšpo, ali Austrije. Tak so vfšsi cžle voj-ske z ivžjcarov stale, kak žoldoši vu sliižbi raz-lični oblast borivši se sami sebi prdti cden-drfigomi. Za volo toga so se pa švajcari vu tej tii-hnski bojnaj kak vu <ž'i, tak vu dfiši globoko pokvarili. Vu nšjvčkše grešenje i odurne betege so spsdnoli, zpo2šbivši se od vsakšega poštenja i včrnosti, i tak med sebotn se od nevcščlivosti razdvojili. Zvvingli je te raztnere ostro vido, gda je kak soldačkž predgar v t;-lijanskoj bojni tal vzčo. Zw ngli se je prdtipostavo etakiim pogodbam z (uhinskimi orsagi, i nžjmre z Francuškov i tak si je za protlvnike spravo te pletnenita^e, ki so z Francuškov držaii i cd n\6 peneze vlekli, Etak je narod Zwingl:ja hitro spozno, šteromi so se njegove predge i prijaznost preveč povidle, ali njegovo mesto v Glaruii njemi je donok nepri-jčtno postanolo, ar neprijdteli njegovi, kčm je na poti bio, so vsakšefele hfide laži raziOrjavali od njega, štera so tomi m'Ldomi duhovniki škodliva bi!a. On satn si je želo od vnogoga političnoga dčia, vu štero se je zmčšo sl poči-noti i se bole za dtihovno delavnost brigati. Vu ti deseti Ičiaj, štetejev Glarusi potrošo, je ostro zbroj&vao Novi zdkon sv. pisma. Pavel apoštola pisma je z iasfnov rokov dclfnapisso v grčkom jcziki, cd šteii se je dosta na pamet navčo. Te sialne telovne i dUievne bcrbe, tiidi z svojov naltlanostjov scgaza ttudnoga napravile tak, da je na zadnje prevzžj Jezuša glas: nHodte k meni, ki ste obtrudjen! ino cklajeni i jas vam počinek dam." Tak je zda vse d;ugo pusto i se k sv. pismi obrno. »Tak sem si mislo", pršvi sledi sam, »ti moreš vse mOdre knige pustiti i Božo volo se samo jedino žnjegove svete teči včiti. T^ sem začao BoLd za njegov pcsvet prositi i to sv. pismo setn od toga časa dosta bole za-čao razmeti, kak pa či bi vnoga razkladanja i knrg obri njega napisani čtžo." Med !em, ka se je Zvvingli tak močno k sv^tomi pistni držo, je spczno, ka kelko krivoga je vu včenjaj te krščanske cčrkvi, štero se pro-tivi z sv. pismom. Vu dflhi etak pripidvlcni je v Einsiedeln bio pozvdni, štero je edno herašnje romanja Stržn 48. DUSEVNI LIST februdr 20. tnčsto btlo, gde so jereri i jezerJ odpustke iska-II, ali gde so vu kloštri tfidi prcsvečcni popj bili, ki so Zw'ngiija mišlenje zarezmiii. Tii se je Zwing'ija spoznanje do prayoga krščanstva vedno bo!e rszvijalo. Žč vu onom časi je pisao ednomi prijateli, ka pžpešivo nemafundamenta *u sv. pisrei i ka se porfišiti mora. Donok se tak vidlo, ka je Zwngli su svoji predgaj nej vUpo tim vnogim krivicatn i prestoplenjam ešče zda protipovedati, nego je samo Kristuša i njegov evangeliom predgo. Na sriesto loga, kaj bi to vnogo ceremo-nijsko slflžbo dičo, pri šteroj so vnogi rcer z Bogoni iskali, je na KristuŠa ktiž pokazo, na . šterom je te edni ždov prinešeai za naši gre hov volo, i na vero vu Kristuši, vu šteroj jedl-no mL te človek spravičanje pred Bogom. *j" Tak se je osnavlao Zwingli vedno bole vu . spoznanji Bože pravice i vu ipoznanji samoga : sebč, se paščivši na očiščenje i posvečenjč Med lem je IQdi vedno bole spozno vu sebi toga grehšnoga človeka i kak k R ralancom pos!š;io-ga lista 7. tal prayi, je vido, ka te znotrdinji človek su njem tni vol5 i vesžije na doprinaša nje Bože zapovedl, ali te teloven človek se protivi vu njem proti vsakšemi dobromi. Obrj toga sledi sam etak veli: nNej sem nieo nikoga, ki bi me vu dobrom vodo, nego dosta iakši, kl so rae za volo toga ošpoi^/ali i sem na žalost Ziiova spadiio, kak te pes, ki to voprženo pa pojej. (2. Petra 2, v. 22) Z velikov sramotov sem spozno globočine srca mojega i je pred onim odkrio, komi sem se bole viipo kak človeki.« V etakšoj stšvi do srcž ponlženi je bio zda vu Zfirich pozvani za predgara. 1. januara 1519 ga leta je prišo v ZOrich, gde je hitro dao na zndnje svoje nakanenje, ka de od cžloga sy. pisma predgo, od Jala do taia, cd veriula do veršuša i to z Mataja evangeiiumorn začne, ,,Je~ zuša živlenje je etomi narodi dugo zakrito bi'6" erč^*Zwngli( ,,i jas ščem sarao jedino z s\dto-ga pisma vretine grabiti i nazveščdvati ono, ka sem vu skrbnom priglihšvanjl i vu srčni raolit vaj najšo." Vnogi so se vcstlili. Novi diih je zžčao ladati vu krščanskoj cžrkvi. Prčmočnš i pamet-neši lfidj^ so pravli od njega : »T6 je ednok eden pravi predgar pravice, ki nara povej, kak to delo stoji.« Zwlngli se je zda že ne več nazajdržo. Stopaj za stopajom je začao napadnoti to krivo včenj^ krivice ! človeče zapovedi te krščanske cerkve njčao pokvarjenost i je naz?tšfavao vu evangeliomi Božo miloščo. Zurich je bio za njega pripravno mčsto, za štercga prijate!styo je te ritnski pdpa dosta dao i je znao, ka vu ZU-rxha obrambi Zw;ngliji nemre dosta škoditi. Žž dugo vremena, eiče vu Giarusi i v Einsiedelni, pa zda v Zurichi tadi, je Zw;ngli od rimskoga pdpo 50 zlati plaJe dobo na leto, žtero je ete za knige potrošo. Z etšmi penczi i z obečanjem velike česti, je šfeo paps toga za pdpinsko c^r-kev tak ne?arncga predgara za sebe dobiti, ali vse je zaman bilo, Zvvingli je tč džr odpovedo i je te peneze ne vzž^ več gorl. Voren je osto svojemi ogvužanji, štero je odkrito pripozno vu svojem predganji i vu svoji spiskaj. Kak Luther, tak cn tiidš je proti stano od-pSslkora, zapovedam se postili, cčlibžti, (»č je: ka se popi ne smejo ženiti), proti mešiivanji, svčtce i kSpe svetlti, proti vnogira ceretnonijam, popom grehe vadiavanji, rornanji i moralnoj pokvarjenosti krščanske cerkve, z šterim se je zveličanje iskalo namesto toga, ka bi vu Kristu-ši od Boga džno odkiiplčnje z zahvšlnim srcotn gorivzžii. Vdožino Iudstva se je pridrOžilo oko!i Zwing'ija predgance, tak ka je na konci prvoga ieta svoje delavnosti etak pisao ednomi svojemi prijšteii: wŽč 2000 dui se je z evangeliuma mlekom na telko nasitllo, ka zda že močnejšo rdao žeiejo." Onoga hipa so vsakšega za luterans špo-tali, ki se je zapovedatn rimskoga papo i cere-monfalnosti pdpinske c^rkveproti vQpo postaviti. Tudi Zwlnglija so etak špotali njegovi protivni-ki, ali cn sam njim crče: nOd Luthera sera sa-rao za dv§ leti čfio gučati pol6m, ka sem le čisti evangeliom zaJao nazvešča^ati. AH zato ka to včim, ka Luther? Jas včitn ono, ka je Kris-tuš i Pavel apoštol včio, zakoj me ne zovdte za krščenika, Kristiana ali Pavelista. Po mojem znanji i mišlenji je Luther eden Boži bojflvač, ki je sv, pismo z tžkšov rcsnfcov prekprebrcdo, štero se je že jezero let nej zgodllo, i z onov raoškov silov, z šterov je rimskcga papo napad-no, njemi je nišče nej giihni postano. I koga dčlo je tfl, Luthera ali Bože ? Pitaj Luthera sa-moga i on de ti pravo : Bože." (Dale.) Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.