OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

T
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK, ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 14,1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 197
^ouise kozlevcar
Kakor smo včeraj poročali, je f^inila nagloma, zadeta od kapi na svojemu domu, ouise Kozlevcar, rojena Mess-l44	60 let, stanujoča na
la ^^^(^hmont Rd. Doma je bi-^ Ivanča vas na Gorici. V ^eriki se je nahajala 43 let in članica društva Mir št. S.N.P.J. Soprog Frank je leta 1945.
p '^kaj zapušča pet otrok; Mrs. Louise Stuchal, Mrs. Kovach v Detroit, Mich., Q ®; Genevieve Krzic v Geneva, _ ' Henry V Madison, O., 11 Ukov in več sorodnikov. Po-C) " se vrši v petek zjutraj ob j' " Uri iz pogrebnega zavoda ^oseph žele in sinovi, 458 E. 152 ^ v cerkev sv. Pavla na Char-1 ob 10. uri in nato na po-^Paligge Calvary.
tomaric
smo včeraj poročali, je včeraj zjutraj po dolgo-bolezni na svojemu domu ^17 Tomarič, rojena Gross, g "kujoča na 1251 E. 173 St. i» bila 77 let. Doma je bi!a
je prišla v Ameriko leta Bila je članica podr. št
Volilna apatija povsod, razen pri kmetih in brezposelnih
WASHINGTON, 13. oktobra—Politični opazovalci napovedujejo, da bo letošnja volilna udeležba ista kakor leta 1950. Nikakor pa ne bo dosegla volilne udeležbe iz leta 1952. Takrat je šlo na volitve 57 milijonov volilcev. Te volitve so bile predsedniške. V letu 1950 pa je šlo le 40 milijonov volilcev na volišče.
Napovedujejo tudi, da bo volil-"^---——
If J suplja na Dolenjskem, od-igbr k priBa. v
ft *•
]p. ^ Z Soprog Frank je umrl 1927.
zapušča otroke: Frank, ђ. Joseph, Mrs. Steffie Zor-'•a Detroit, Mich., Mrs. Cece-jjv in Mrs. Justine Klemen-vnukov in osem prav-4ut°^ •	se vrši v soboto
2av 10. uri iz pogrebnega 352°«^ Mary A. Svetek, 478 E.
'•> v cerkev Marije Vnebov-РаГ8°'^ 10-30 uri in nato na poko-Calvary.
poroka
Mr •
l32p ■ Mrs. Anton Hosta iz . Harrington ave., kjer se Ijo že 42 let, bosta v nede-Pq^ '• oktobra obhajala zlato ša v Zjutraj ob 8. uri bo ma-150 ^^Runciation cerkvi na W. Pa b ^' popoldne od 3. do 6. ure sorodnikov in pri-v Jug. del. nar. domu na
^^_130 8t.
je bil rojen 9. janu-Jijg ^^6 v vasi Imenja fara, Oqi ^ soproga Mary, rojena ta Y 21. novembra 1882 le-Mali Ban. Mr. Hosta je ^ Ameriko leta 1901, Mrs. . РЗ' leta 1904. Poročil ju je ol{j. ^^^or Vitus Hribar dne 17. 3o w v cerkvi sv. Vida. Nad Mr. Hosta delal za New Central železnico, zadnjih
2 živi v pokoju.
imata 11 otrok; osem ^^ftl	n%l.. Frank, John,
Науђ^' Louis, Albert, Joseph in Лђђ tri hčere: Mary, Mrs. ^%chette in Irene ter 22
sov.

seja
se vrši seja Norwood Council v prostorih Clair Recreation. 7. uri. Jutri zvečer Ml, gg. se pa vrši v istih prosto-^seh odborov, ki priprav-"ke	10-letnice plin-
5 ^strofe. Vabi se javnost, ^^ima, da se udeleži.
na abstinenca posebno v velemestih. V mestu New York se je registriralo manj volilcev kakor v letu 1950. V mestu Bostonu celo 10 odstotkov manj kot leta 1950. Splošno prihajajo iz velemest poročila, da je ne samo majhna registracija, marveč tudi velika apatija do volilnega gibanja.
Nasprotno je volilno gibanje razgibal farmerske in tiste industrijske kraje, kjer je občutna brezposelnost. Oboje teh dejstev gre na račun republikanske stranke.
Sicer pa je računati tudi s splošnim pojavom, da stranka na vladi, če niso razmere povsem ustaljene, navadno pri prihodnjih splošnih volitvah izgubi na glasovih.
Republikanci priznavajo, da so višje registracije volilcev v agrarnih delih republike dokaz, da so farmarji jezni nad republikansko agrarno politiko.
Ostani doma—
pojdi na volitve!
Komu bodo šli v prid tisti vo-ii'ci, ki se volitev ne bodo udeležili? Politična napoved je ta, da na škodo republikanski stranki. Dognano je namreč, da tak vo-Jilec, ki se je odločil, da ostane doma, je poprej volil za Stranko, ki je na oblasti.
Mesto New York se rabi kot neko merilo. Izračunali so, da gre na volitve okrog 15 krat toliko volilcev, kolikor je registriranih v New Yorku. V New Yorku se morajo volilci registrirati vsako leto. Če se vzarne za podlago letošnje število registriranih, se po zgornjem političnem računu računa, da bo volilna udeležba leta 1954 približno ista ali še nižja, kot v letu 1950. Na vplišče bi šlo v Ameriki tako le okrog 40 milijonov volilnih upravičencev.
Razkol med reppublikanci
Kljub temu, da je s smrtjo senatorja Roberta Tafta na videz izginil programom "stare garde" iz republikanske stranke, pa temu ni tako. Republikanci morajo priznati, da razkol med Taftovci in pristaši Eisenhowerja še vedno traja. Taftovci vidijo v Eisen-howerju preveč liberalnega politika in so se odločili za volilno abstinenco. Ta spor med Taftovci
šel na dan v državi New Jersey, kjer greste obe krili stranke ločeno v volilno borbo.
Nasprotno beležijo demokrat-je, da je bila registracija za demokrate višja v tistih državah ameriškega severovzhoda, ki so normalno republikanske trdnjave. Na primer v Pennsylvaniji so demokratje napredovali vidno in to prvič po dvajsetih letih. Ta pojav razlagajo republikanski voditelji s tem, da se je med republikanci samimi začela propaganda, da ostanejo doma.
So ameriške države, kjer bo šlo v prvi vrsti za strogo domačo politiko. V Michiganu gre za to, ali se naj prepove bingo, ko gre za dobrodelne namene. To vprašanje je razgibalo pristaše "za in proti" in je bila registracija velika.
Califomija ima veliko število na novo registriranih. Na prvi pogled bi se sklepalo, da je velika registracija znak velikega političnega zanimanja. Izkazalo pa se je, da temu ni tako. Califomija je ena izmed tistih ameriških držav, k j^r, je prebivalstvo najbolj narastlo.
in pristaši Eisenhowerja je pri- važna.
Slovenski poročnik imenovan
Poročnik Frank J. Jerich, ki je rodom iz Ely, Minn., je bil te dni imenovan za pomožnega uradnika oficirju, ki oskrbuje Navy Regional Accounts Office v Clevelandu. Poročnik Jerich nadomestuje drugega uradnika, ki je bil uvrščen med neaktivne uradnike, potem ko je dovršil 18 mesecev mornariške službe.
Z obiska v domovini
Poznana Mr. in Mrs. John Skoff iz 19301 So. Lake Shore Blvd., in hčerka Emma, ki je po poklicu odvetnica so se pred kratkim vrnili z štiri in pol mesečnega obiska v Evropi. Obiskali so devet evropskih držav. Potovanje je bilo nadvse zanimivo.
Redna seja
V petek zvečer, 15. okt. se vrši redna seja društva Slov. dom št. 6 S.D.Z. v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se članstvo, da se udeleži, ker bo seja
ORKAN SE JE RAZBIL?
ki
Hud morski orkan se je zbral doli na jugu. Ameriška osrednja viemenska postaja v Washing-tonu, kakor tudi druge krajevne postaje, so budno spremljale gibanje orkana. Njegova smer ni bila določena. Orkan je zajel otočje Haiti. Prebivalci Kube so bili v strahu, da jih bo obiskal. Na Kubi imajo Združene države svojo pomorsko bazo. Ameriške oblasti so odredile, naj gredo žene in otroci v posebna zaklonišča, ladje, sicer zasidrane v bazi, pa naj odplovejo na odprto morje. To se je tudi zgodilo.
Orkan sam pa je ostal na otočju Haiti. Zagnal se je v zapadno gorato območje otočja in se v tem gorovju tudi razbil. Šlo je le še za posamezne vetrovne sunke, ki pa po sili niso imeli nobenega
PRI NAS NI NASLEDNIKA. IMAMO PREZIDENTA!
Ali je kakšen človek, pa naj ima še tak pomen v življenju narodov in držav, nenadomestljiv? Eni pravijo, da je, drugi da ni.
Živimo v času, ko gre v raznih državah za nasledstvo ene osebe. Kitajski diktator Mao je bolan na neozdravljivem raku. Izbral si je naslednika. Diktator Južnoafriške zveze Malan je star 80 let in, bo odstopil, pa rabi naslednika.
Tudi v Angliji se mnogo ugiba, kdo bo naslednik Winstona Churchilla.
Nemški kancler Konrad Adenauer je tudi star. Ko gre za rešitev nemškega vprašanja, je Adenauer naslovil na Francoze tele besede:
"Sto odstotno sem prepričan, da bo nemška nacionalna vojska, katero nam hočejo vsiliti Francozi, nevarna tako za Nemčijo, kakor za Evropo. Ne vem pa, kaj se bo zgodilo z Nemčijo, če mene več ne bo pri življenju. ..—torej povdarek, "če mene več ne bo."
General Franco je diktator v Španiji. Španija bi naj bila odvisna od njega. Španija ni ne republika, ne monarhija. Zadnji španski kralj je odsoten iz Španije. Toda Franco kot- diktator skrbi za svojega naslednika. Če bi on umrl, bi v državi lahko nastala nova revolucija. Franco je star 61 let. Zadnji španski kralj Alfonz XIII ima sina Don Juana. Ta bi bil dober, pa ni dober z Francom. Juan ima sina Carlosa, ki je star 16 let. Franco je vzel piko nanj. Želi, da se vzgaja in šola v Španiji, vzgoja pa naj bo usmerjena v to, da bo njegov naslednik dober vojaški voditelj.
Torej vsepovsod nekaj osebnosti, ki imajo skrbi, kdo bo njihov naslednik. Ne gre za vprašanje državnih narodnih koristi, ljudske volje. Jaz in moj naslednik!
V Ameriki pa pravimo; Na vsaka štiri leta volimo novega predsednika, noben Amerikanec pa ne more kandidirati za predsednika republike več kakor dvakrat. To je prava beseda— president!
OBRAMBNI TAJNIK CHARLES WILSON RABI PRIMERO S PSOM, KO GRE ZA BREZPOSELNE!
ZAGOVOIO, OPRAVIČILA, PA TUDI PROTESTI DELAVCEV
WASHINGTON, 13. oktobra—Politična kost, ki se tre-notno najbolj gloda, je izjava obrambnega tajnika Charlesa Wilsona, ki je v Detroitu na konferenci tiska zadnji ponedeljek, ko je šlo za vprašanje brezposelnosti in kako jo odpraviti, rabil primero o lovskem psu, ki da je njemu ljubši kot pa pes, ki je priklenjen k pasji hišici, in se ga mora torej hraniti.
Charles Wilson je z drpgimi-*"---------------
5ггг8"в"в"в ввбввв8ввв"в (nnnmnns
znaka kakega orkana. Prebivalstvo na Haitih in na Kubi se je oddahnilo, žene in otroci so smeli iz zaklonišč, ameriške bojne ladje, kakih 17 po številu, ki so odšle na odprto morje, pa so bile poklicane nazaj v pomorsko bazo.
Orkan živ in nevaren
Včerajšnje vremenske postaje so se zmotile. Orkan je razsajal na otočju Haiti in je par sto ljudi mrtvih in ranjenih, nekatera mala mesta skoraj zbrisana.
Orkan se nahaja kakih 390 milj od ameriške celine in zadnja poročila javljajo vnemirljive slutnje, da bo ameriška zemlja zopet pozorišče razdejanj in smrti vsled orkana.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 12. oktobra pri poročniku William L. in Mrs. Ann Perusek, ki se nahajata v Norfolk, Va., kjer je poročnik nastanjen v službi Strica Sama, in jima pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Tako sta postala Mr. in Mrs. William J. Perusek iz Niles, Ohio, prvič stari oče in stara mama, splošno poznani Mr. Frank Dolsak st. iz 445 E; 200 St. v Euclidu, pa prvič prastari oče. Mati ponosnega očeta se je podala na obisk v Norfolk. Čestitamo!
besedami rečeno današnje brezposelne delavce, ki uživajo podporo za slučaj brezposelnosti, primerjal s psom, katerega je treba hraniti. Lovski pes, ki se podi za divjačino, je Wilsonu ljubši, ker ve kaj hoče, oziroma gospodarju ni treba, da bi ga hranil.
Primera sama namreč je bila netaktna, o tem so si vsi edini. Edini tudi v tem, da ameriški brezposelni delavec svojega stanja brezposelnosti ni sam zakrivil. Tak delavec je prisilno brezposeln, ker ga je odslovil delodajalec. Je bil torej voljan delati, je voljan delati, pa ne more. Pripomnimo še, da gre v Ameriki za visoko število brezposelnih, vsekakor nekaj milijonov, in je opazka Wilsona zadela vse brez razlike.
Razburjenje med delavstvom
Obe glavni delavski unijski organizaciji, CIO in AFL, sta obsodili z najstrožjimi besedami izjavo Wilsona. Proteste je dobil v roke predsednik Eisenhower, ki je po svoje branil Charles Wilsona, ki da je mož na mestu: Vedno da je bil v službi splošne blaginje. Da tudi sedanja republikanska, administracija skrbi za vse Amerikan-ce enako, da je liberalna, ko gre za humane probleme in da išče sredstva, kako da bi se vsem Amerikancem godilo dobro.
Eisenhower ob tej priliki priznava, da so kraji, kjer je brezposelnost občutna, ponavlja pa svojo staro trditev, da je to v zvezi s prehodom iz vojne v mir-nodobsko industrijo, kakor tudi z inflacijo.
Charles Wilson, ki se še vedno nahaja v Detroitu, skuša zabrisati silno mučen vtis, ki ga je izzvala njegova izjava. Pri tem se poslužuje sredstev, ki mu ne delajo časti. Spremenil je nam reč tudi prvotno besedilo izrečenega stavka. Začel je z opisovanjem svojega življenja, ko je v svojem 19. letu delal za 18 cen tov na uro in trdi, da se je vedno še posebno zanimal za vprašanje ameriškega delavstva.
Izjavo Charlesa Wilsona so komentirali tudi demokratje. Ta kritika je osredotočena v tem, da je Charles Wilson odkrito povedal to, kar sicer mislijo ameriški republikanci o ameriškem delavstvu. Izjava je bila za re publikanca povsem naravna. Ni šlo za to, da bi Wilsonu nekaj ušlo iz ust, česar ni mislil.
Zanimivo je nadalje, da je mnogo republikanskih senatorjev in poslancev, ki so začudeni nad Charlesom Wilsonom. Senator Saltonstall iz Mass., ki načel juje senatnemu vojaškemu odboru, je dejal, da se absolutno ne strinja s pojmovanjem Wilsona. Njegova opazka je žalila veliko ameriških dobrih držav-Ijenov. "če bi bil jaz na njegovem mestu, bi se ne bil izrazil tako," je povdaril republikanec Fer-
guson iz Michigaha. Najdalj je šel republikanski poslanec She-pard Crumpacker iz Indiane, ki je stavil zahtevo, da mora Charles Wilson oditi iz federalne vlade. Wilson da je sploh pretežko breme za vsako administracijo.
Zahtevo, da Charles Wilson zapusti federalno vlado, je postavil tudi vodja CIO Reuther. To vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu konference AFL. Predsednik AFL Meany se je strinjal z Reutherjem, da se Wilson obsodi, ni pa z Reutherjem soglasen, da se Charles Wilson odstrani iz federalne vlade.
Wilson se opravičuje
Obrambni tajnik Charles Wilson je govoril v Chicagu. Prihod Wilsona v Chicagu je zanimiv. Governer Illinoisa, republikanec William Stratton, je najprvo odsvetoval Wilsonu, da bi prišel v Chicago, nato se je udal in Wilson je na zborovanju republikan-cev obžaloval primero, ki jo je izrekel v Detroitu o psu in brezposelnih.
V Buffalo so se postavili delavci jeklarne Bethlehem Steel pred državni urad za delo. Tistim, ki so vstopali v poslopje, so razdeljevali škatlje s hrano za pse. Na škatljah je bil naslov: WILSON.
Tito pride v Ameriko
WASHINGTON, 14. oktobra ■Državno tajništvo je javilo, da je povabilo predsednika Jugoslavije, Tita, na uradni obisk v Ameriko. Tito je povabilo sprejel, datum njegovega prihoda še ni določen.
Isto poročilo nadaljuje, da je Tito, ki je namenjen v Indijo k Nehruju, dobil povabil tudi od kitajske komunistične vlade naj pride v Peiking. Tega povabila pa Tito ni sprejel.
CHURCHILL-MENDES FRANCE
V Londonu je govoril vodstvu konservativne stranke Winston Churchill. Trdil je: Če gre Amerika v izolacijo, bodo posledice te, da bo vsa Evropa zapadla komunizmu, britansko otočje pa bo obsojeno na smrt. Francozom ni dati nobenih novih koncesij na račun Nemcev.—V Parizu se bojuje Mendes France za odobritev sporazuma o Nemčiji. Brez novih koncesij ne bo šlo, pravi Mendes France.
KRALJ Z DVEMA KRALJICAMA
WASHINGTON, 12. oktobra —Nepal je kraljevina in važen sestavni del Indije. Sedanji kralj Nepala je najavil svoj prihod v Združene države. Obisk ni poli tičnega značaja. Ko je kralj javil Washingtonu, da bo prišel v Ameriko iz zdravstvenih razlogov, pa tudi kot turist, da si to deželo ogleda, je označil tudi svoje spremstvo: Dve ženi, dve kraljici.
Zadnje vesti
Od Texasa gori na ameriški severovzhod, tudi v Ohio, imamo vroč val. V Clevelandu bo današnja temperatura najvišja 80 stopinj, zvečer najnižja pa 48 stopinj. New York sam bo imel 85 stopinj vročine. Popoldne, vsaj proti večeru, bodimo pripravljeni na nevihte.
V Londonu je predsednik vlade Winston Churchill sklical za danes izredno sejo vlade. Največje britansko pristanišče London bo verjetno vsled stavke pristaniških delavcev paralizirano. Govori se, da bo Churchill poslal v pristanišče vojaštvo, ki naj nato varja in raztovarja ladje. Velika Britanija ne more dopustiti, da bi od drugod ne prihajal živež, katerega ni dovolj doma, pravi vlada.
Predsednik Eisenhower je star danes 64 let. Jutri, v petek, se vrača preko Indianapolisa v Washington. V Indianapdlisu bo zvečer imel politični govor in se bo pAčal s vprašanjem ameriških kmetov.
Sinoči je bila do smrti povožena Mrs. Jessie T. Waldman, stara 56 let. Povožena je bila nasproti svojega doma na Mayfield Rd., ko je hotela iti preko cest«.
Podtajnik v državnem tajništvu Robertson, ki je bil na For-mozi pri Ciang-Kajšeku, se vrača nazaj v Washington. O Rob-ertsonu je znano, da nastopa \ vzhodno azijskih vprašanjih kot tak, ki uspešno gladi spore. To je bil tudi slučaj na Koreji s predsednikom Rheejem, ki se je končno v zadnji vojni udal istemu Robertsonu.
Diktatura Perona
John Knight, izdajatelj in lastnik več velikih ameriških listov, se nahaja na poučnem potovanju po Južni Ameriki. Bil je tudi v Argentini. Trenotno se nahaja v Braziliji. O argentinski tiskovni svobodi se je Knight izrazil takole:
"Za lepimi pročelji argentinskih palač se kmalu občuti trda roka policijske države. Ta je popolnoma zatrla svobodo misli, je napravila skrpucalo nekih zakonov in noče pripoznati niti neodvisnosti sodišč. Argentinski tisk se plazi po trebuhu pred Peronom, da mu dovoli skromno življenje."
Hoover bo obiskal Adenauerja
WASHINGTON, 13. oktobra —Da se poglobijo zveze med Zapadno Nemčijo in Združenimi državami, naj bo čim več medsebojnih obiskov vidnih političnih ljudi. Predsednik Eisenhower in državni tajnik John Foster Dulles sta določila bivšega predsednika Herberta Hooverja, da gre na obisk k nemškemu kanclerju Konradu Adenauer ju. Formalno povabilo je prišlo tudi od strani zapadnonemške vlade. Bivši predsednik Herbert Hoover gre v Bonn v Nemčijo na obisk okrog 21. novembra.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1 5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)_______
..$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za jeat mesecev) For Tliree Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.01 _ 4,60
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TAK PROGRAM-KAKOR STRAH!
O strahu pravimo, da je s sredi votel, ob kraju ga pa nič ni.
Kadar prisostvujemo televizijskim prenosom'," so naše misli odvrnjene vstran od vsakdanjega življenja. Ta končni cilj ima brez dvoma tudi tisti, ki v eni ali drugi obliki oglašuje po televiziji. Mi vidimo nastope, ki so razkošni, ki so dragi, pa se najbrže niti mimogrede ne sprašujemo, koliko to stane. Pa tudi če bi se spraševali, bi prišli do številk, ki so za navadne pojme zelo visoke, za ameriško težko industrijo pa malenkostne. Glavno je, da se opazovalec odvrne od resničnosti življenja. Kaj pa je za resničnostjo?
Po našem mnenju je za ocenjevanje sedanjega predvolilnega razpoloženja v Ameriki gornja primera dobra. Kakor veliki kapital, ki hoče zavesti splošno ljudstvo na stran pota njegovega mišljenja, ne skrbi, kako bo kril stroške za svojo propagando, samo da sipi je ljudem pesek v oči, tako je republikanska stranka s sedanjo administracijo vred v velikanski zadregi, ko išče svoj program. Poslušaj mo!
Ce bodo izvoljeni po večini demokratski poslanci in senatorji, bodo komunisti napadli takoj še ostale kraje v Indokini, to je južni del Vietnama, pokrajini Laos in Cambodia. Zasedli bodo Formozo, s tem pa zopet povzročili dolgotrajne vojne na Daljnem vzhodu, kjer bodo morali nastopiti kot branilci svobode ameriški fantje in n;iožje. To pa se bo zgodilo le, če bodo zmagali demokrat je....
Te besede izhajajo iz ust merodajnih republikanskih kandidatov. Zopet bomo torej, kakor v predsedniških volitvah leta 1952, morali računati na gesla, ki naj zavedejo ljudi,	, ^
V	političnih krogih Amerike je bilo opaziti, da se je po dolgem molku zopet oglasil Dean Acheson, ki je bil pod predsednikom Trumanom državni tajnik, voditelj ameriške zunanje politike. To bi se med ostalim moglo tolmačiti, da se Dean Acheson pripravlja, da bo v dogled-nem času zopet nastopil svoj bivši položaj ameriškega zunanjega ministra!
Adlai Stevenson povdarja to, kar je napovedal pri predsedniških volitvah leta 1952. Takrat so republikanci trdili, da bo ameriška zunanja politika pod njih vodstvom močna, pametna. Vsepovsod bo zavladala ameriška iniciativa. In kaj se je v resnici zgodilo? Stevenson po pravici trdi, da ameriški ugled v svetu ni bil še nikdar nižji kot je danes. Ko je nastala kriza v Indokini, so Francozi s posredovanjem Moskve, Pekinga in Londona sklenili premirje, ki bi ga republikanci razglasili Icot bankrot vseh principov ameriške zunanje politike če bi bili na kaj takega pristali—demokrati! Ko gre za skupno obrambo za-padne Evrope, je imel iniciativo v rokah britanski zunanji minister Eden skupaj s Francozom Mendesem Francem ter končno z nemškim kanclerjem Adenauerjem. Amerika je k vsem sklepom mogla samo pritrditi.
V	Ameriki sami se maščuje republikanska demagogija. Živimo v času, ko so stroški preživljanja najvišji, cene kmetijskim pridelkom pa najnižje. Cene kruhu so se povišale za 23 procentov, cene pšenici pa so padle za 32 procentov. Republikanci dopovedujejo meščanom, da je končno krivdo za drago življenje treba iskati pri farmarjih, farmarje pa tolažijo s tem, da bo v bodoče bolje.
Volilna parola republikanske stranke v letu 1952 je bila tudi "zmešnjava" v Washingtonu. To da so ustvarili demokrati. Prava zmešnjava političnih in gospodarskih pojmov pa je nastopila v Washingtonu prav pod republikansko administracijo, in dokazi se kopičijo vsak dan, da je temu res tako. Ali se postavimo z zunanjo politiko? Ne moremo. In kaj smo pridobili v notranji politiki? Samo republikansko željo po absolutni oblasti, ne glede na posledice za povprečnega ameriškega človeka. Da je temu tako, kaže zakonodaja 83. kongresa, ki naj bi bila pod pravim pečatom Eisenhowerja. Ljudje to vidijo, in naša razlaga politične apatije, o kateri govorijo republikanci, je ta, da ljudje niso pohtično apatični, temveč da so se le ohladili—do republikancev!	L. Č.
Prihitimo v nedeljo na koncert Zarje
CLEVELAND, Ohio—Podpisani poznam delovanje vseh slovenskih pevskih zborov v Clevelandu, pa tudi večino ostalih po Ameriki, in sicer kot dolgoletni popotnik. Vsem tem zborom izrekam čast in priznanje za ves trud, ki se posameznemu pevcu nikdar ne izplača.
Najbolj pa poznam zbor Zarja, ki je danes najstarejši delavski pevski zbor. V njem je pretežna večina tu rojenih, energičnih mož in žena, ki so v zboru po večini že od svoje mladosti. Njih programi vsebujejo največ narodne in delavske pesmi.
Ta zbor se udeležuje priredb, kjer nastopa, skoraj vedno ko je povabljen. V posebno čast mu je, da je od vsega početka pomagal našeniu Slovenskemu narodnemu domu na St. Clair Ave. To je že 30 let in več. Tudi zadnjo nedeljo so pevci Zarje nastopili pri proslavi 30-letnice S.N.D. Tudi drugim našim narodnim domovom v Clevelandu in okolici je zbor Zarja pomagal s svojimi nastopi pri njih proslavah. Enako pri proslavah podpornih društev, posebno onim, spadajoča k S.N.P.J. Nastopal je ob žalostnih in posebno ob veselih dogodkih, zato je podpisani tudi vedno pisal in agitiral za Zarjo.
Radi tega čutimo dolžnost, da vsi, ki ž njimi vred radi imamo našo slovensko pesem, posetimo Zarjin koncert v nedeljo, 17. oktobra v Slov. nar. domu. Pričetek bo ob 4. uri popoldne, zvečer bo pa domača zabava v spodnji dvorani. Vstopnina je samo en dolar. Torej, na svidenje na veselem koncertu Zarje v nedeljo! Pozdrav
Anton Jankovich,
prijatelj Zarje od začetka
Ob najini 50-letnici
EUCLID, Ohio — Prosiva za malo prostora v vašemu listu, da se zahvaliva najinim številnim prijateljem, sosedom in znancem, ki so prišli, da z nama obhajajo najino 50-letnico zakonskega življenja. Kako fletno je bilo na tej slavnosti! Vreme je bilo kot nalašč lepo. Nahajala sva se v najini poletni koči v prosti naravi. Ura se je približala 2. popoldne. Mize so bile vse lepo okrašene, sredi mize pa stoji krasen pušeljc iz 50 rumenih vrtnic, med katerimi je bilo ovitih 50 dolarjev. Ni mogoče opisati kako lep je bil ta šopek.
Med mnogimi vsakovrstnimi dobrotami je bila velika torta, katera je imela na vrhu za okrasek zlate zvončke kot simbol najinega zlatega jubileja. Gostje so prihajali. Bilo jih je mnogo. Solze so naju oblile od samega veselja ko sva videla koliko prijateljev imava. Toplo nama je bilo ob srcu ko so prijatelji stiskali nama roke in nama voščili vso srečo za nadaljno zdravje in zadovoljstvo v skupnem življenju. Ni mogoče nama najti besedi, da bi se dovolj prisrčno zahvalila za vso vašo velikodušnost, a lep spomin na ta dan nama bo ostal do konca najinih dni.
Torej, prav lepa hvala za darila, voščila, kartice in za ves trud vsem skupaj. Enako hvala tudi najinim otrokom, ki so se vsi tako potrudili z delom, katerega je bilo veliko. V zabavo je godec igral na harmonike, slikali so naju pa kar od vseh plati, od blizu in daleč, vse naokrog. Zgle-dalo je kot, da ima vsak svoj aparat za fotografiranje. Tudi lepo petje je veselo odmevalo, da smo se vsi, kateri so prišli, prav lepo zabavali in kratkočasili.
Hvala lepa tudi listom, ki so prinesli tako lepo sliko o naju, da ni bilo verjeti, da obhajava
50-letnico, marveč bolj kot 25-letnico. V najinih srcih se je to zelo lepo slišalo, in oh, ko bi le res bilo tako! Da, ko bi bilo samo 25 let to bi se lahko plesalo, pelo in vriskalo na ves glas, a kaj hočete, ko ni več mladosti v človeku. Z vsakim dnem peša in čeprav zgleda kot močan, a moči pešajo, uspeh ni več tisti kakor pri mladeniču.
50 let je dolga doba in da je par poročen 50 let 'je bolj redko. Tudi midva nisva nikdar mislila, da bova dočakala zlati jubilej, a resnično sva ga in verjemite nama, da nama bo ostal v lepem spominu.
Še enkrat prejmite vsi, kateri ste imeli opravka z to slavnostjo, prisrčno zahvalo za vse!
Vam udana
Lucija in Frank Bencina
1231 E. 60 St.
[z življenja naših ljudi po Ameriki
PUEBLO, Colo.—Po dolgi in mučni bolezni je dne 27. septembra umrla Amalija Jamnik, stara 67 let. V Ameriki je bila 47 let. Doma je bila iz Strug na Dolenjskem. Tukaj zapušča moža Antona in tri hčere, v stari domovini pa sestro in mnogo drugih sorodnikov tu in v stari domovini.
NEW YORK—Tu je dne 30. septembra preminula Fanny Ka-Ush, poročena Češko in doma iz Loke pri Mengešu na Gorenjskem. Bolehala je šest let. Njen mož je bil ubit v nesreči pred 26 leti pri gradnji svoje hiše.
Pokojnica zapušča tu dve poročeni hčeri, vnuke ter dve sestri, v starem kraju pa 3 sestre in druge sorodnike. Po poklicu je bila slamnikarica, ali izdelovalka ženskih klobukov.
CHICAGO, 111.—V petek dne 8. oktobra se je v hiši bivšega dolgoletnega upravnika "Prosve-te" Filipa Godine na 3211 So. Pulaski Rd. dogodila težka nesreča. V pritličju ali v basemen-tu, ki je stanovanjsko opremljeno, sta sedela Filip in njegova soproga Frances, ko je okrog poldne razneslo peč, ki greje vodni kotel. Filipa je odlet kosa peči tako zadel v koleno noge, da mu ga je zelo pobilo, Frances pa je dobila opekline. Vsled eksplozije vrženi ogenj iz peči je zanetil v bližini nekaj papirja, a bila je nemudoma pozvana požarna bramba in ga pogasila, Filipa in Frances pa so dopeljali v bolnišnico. Njo so obvezali in jo poslali kmalu domov, Filip Godina pa bo moral vsled težke poškodbe precej časa ostati v nji. Po ugotovitvah poškodbe je zdravnik rekel, da morda mesec, dva ali tri.
Filip Godina z zdravjem nima nič kaj sreče. Ako ga ne tepe bolezen, in res je po več operacij ozdravil, ga pa zadene kaj drugega, kakor njegovo ženo.
NA JESENICAH
Rojenih je bilo od 23. do 30. avgusta 19 otrok.
Poročili so se: Janez Dornik, vratar in Alojzija Demšar, roj. Mekinda, kuharica; ^ Stanislav Kuželički, kApetan JLA in Alojzija Jerončič, kuharica; Fr. Mlakar, knjigovodja in Marija Zupan, laborantka.
Umrli so: Stanislava Bizjak, roj 14. nov. 1946, učenka, umrla 24. avgusta na Jesenicah; Marija Balanč, roj. Primožič, gospodinja, roj. 7.. avg. 1874, umrla 29. avgusta na Jesenicah, Murova 9; Ignac Tomšič, kurjač, roj. 3. dec. 1899, umrl 27. avgusta na Jesenicah.
AMERIŠKI ŽIDJE SLAVIJO TRISTOLETNICO
Letošnjo jesen slavijo ameriški Žid je ozir. Amerikanci židovskega porekla tristoletnico prihoda prvih židovskih naseljencev v to deželo. Leta 1654 je pristalo v tedanjem New Amsterdamu (sedaj New York 23 Židov iz Brazilije, kamor so se bili zatekli iz Portugalske, ko pa je ta spet podjarmila Brazilijo, so ponovno bežali, to pot v novi svet, ki je danes poznan kot Zed. države. Navzlic nenaklonjenosti tedanjega guvernerja Petra Stuyvesanta, so nekateri od novih naseljencev ostali v New Amsterdamu, drugi pa so šli naprej v Newport, Rhode Island, kjer so ustanovili sinagogo, ki je danes najstarejša v Zed. državah.
Od prihoda teh prvih židovskih naseljencev pa skozi dobo revolucije in vse do leta 1848 je bil dotok židovskih naseljencev sicer stalen, toda številčno bolj majhen. Po zlomu revoluci-jonarnih podvigov v srednji Evropi (1848) se je pričelo imperialistično preganjanje vseh, ki so hoteli demokracijo in svobodo za zatirana ljudstva v tem delu sveta. V tisti dobi je pribežalo v Ameriko mnogo židovskih in drugih profesijonalcev, intelektualcev in učenjakov iz Nemčije, Avstrije in Češke.
Leta 1880 je bilo vseeno samo 230,000 Zidov v Ameriki. Ali v naslednjih pet desetletjih pa se je njihovo število skoro podese-tcrilo. oKncem 19. stoletja je ruska carska vlada uvedla vrsto na-redb, ki so omejevale svoboščine Židov in drugih verskih pripadnikov. Sledili so po vladi podžga-ni pogromi, pred katerimi je bežalo v Žed. države stotistoče Židov, Belorusev, "starovercev," nemških mennonitov, ruskih du-hoborcev, Molokanov in ukrajinskih štundistov. Ta preganjanja, združena z neznosnimi ekonomskimi razmerami v mnogih predel jih stare Avstrije, so pognala po svetu tudi milijone Čehov, Slovakov, Madžarov, Ukrajincev, Poljakov, Rumuncev, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Šli so za boljšim kosom kruha v Ameriko, kakor stotisoči iz drugih dežel Evrope. Židovsko prebivalstvo Amerike je do tega časa štelo že nad dva milijona duš. To število se je še povečalo po drugem izbruhu pogromov na Žide v Rusiji v začetku 20. stoletja, in potem spet v dobi, ko je Hitler pričel preganjati židovsko prebivalstvo Nemčije in so Židje bežali pred hitlerizmom in nazadnje tudi pred komunizmom.
Vzroki, ki so vodili Žide in druge, da so se izseljevali v Ameriko so bili v mnogih ozirih isti. Vendarle o prvih naseljencih lahko rečemo, da so bili negotovi, če se bodo mogli povrniti v svojo staro domovino, Židje pa na povrnitev niso nobenkrat mislili, prišli so sem za stalno in v splošnem so bili vsi iste misli—Amerika je bila njihova domovina za vedno. To se je tudi odražalo v njihovem hitrem prilagodenju in vključenju v ameriški način življenja, kakor tudi v obsegu njihovega soudeleženja v ameriških civilnih, političnih in kulturnih zadevah. Medtem ko so ohranili svoje verske in narodne dediščine, so pa hitro dali duška idealom "novega sveta."
Uspeh židovskega naseljevanja v Zed. države in doprinosi posameznih Židov tej deželi teko vzporedno z uspehi in doprinosi vseh drugih naseljeniških skupin. Izkazali so se kot dobri in odgovorni državljani, predani ameriškim Idealom in zvesti deželi, ki je nudila zatočišče ljudem vseh narodov, veroizpovedi in ekonomskih ozadij.
Med posameznimi Židi, ki so dali tej deželi izredne doprinose, je Hyman Solomon, patriot iz re-volucijonarne vojne ter Isaac Franks, ki je služil v Washingto-
novi vojski; dalje Emma Lazarus, katere pesem je vtisnjena na podstavku kipa Boginje svobode v New Yorku; Louis Brandeis in Benjamin Cardozo, člana vrhovnega sodišča ZD; Sydney Hill-man, ustanovitelj velike delavske unije in še mnogi drugi, ki so se odlikovali na polju literature, drame, glasbe in drugih umetnosti. Poleg doprinosa posameznikov, so storila mnogo za skupno korist tudi židovska predelja in naselja. V njih so bile organizirane številne agencije in ustanove, ki so vodile borbo proti boleznim, za obrambo civilnih pravic, za omiljen je naseljeniških zakonov in za boljše medsebojno razumevanje raznih skupin. Danes,, ko je v deželi 5,000,000 Židov, najdemo voditelje iz njih vrst v skoro sleherni panogi ameriškega življenja in udejstvova-nja.
Tema ozir. geslo tristoletnice je; "Prilike in odgovornosti svobodnega človeka." Obhajan je tristoletnice bo zaključeno koncem maja 1. 1955 s posebnimi programi v šolah, čitalnicah, sinagogah, občinskih centrih in v drugih javnih prostorih. Dne 27. novembra bodo imeli proslavo Sobotnega dne v Touro sinagogi v Newportu, Rhode Island, ki je najstarejša v Ameriki. Vse židovske občine in skupine bodo ha en ali drug način proslavile to važno obletnico pričetka naseljevanja Židov v to deželo.
Te proslave pa ne bodo zgolj podčrtan je 300-letnega napredka židovskega ljudstva v tej svobodni deželi, marveč tudi priznanje in oddolžitev deželi, ki je vedno služila kot varen pristan in zatočišče onim, ki so hoteli biti svobodni.
(Common Council)
ZANIMIVOSTI
Štiri sto let pred našim štetjem so ljudje poznali 14 milijonov kvadratnih kilometrov ali komaj 2.8% celotne zemeljske površine. Pozneje so je poznali čedalje več in spoznavali so tudi morja. Leta 1000 po našem štetju so je poznali 41.5 milijonov kvadratnih kilometrov ali-18.1% leta 1500 že 112.5 milijonov kvadratnih kilometrov. Vsakih prihodnjih 500 let so je odkrili povprečno po 50 milijonov kvadratnih kilometrom. Največ zemlje so odkrili Vtl8. stoletju, tako da se je znana površina 309 milijonov kvadratnih kilometrov v začetku našega stoletja dvignila na 421.5 milijonov kvadr. kilometrov. V začetku 20 stol. pa je človeštvo poznalo že 96% celotne zemeljske površine.
Največji kamion na svetu, imenovan "Mak," tehta prazen 25 ton, njegova nosilnost pa znaša 30 db 40 ton. Zračnice tega orjaškega kamiona so napolnjene z zrakom. Kamion ima štiri pare dvojnih plaščev. Takšne kamione uporabljajo zdaj za prevoz tankov čez reke.
*
Moški v Srbiji so nosili čope do prve srbske vstaje. V boju s Turki pa so jih ovirali. Turki so namreč lovili Srbe za čope in jim sekali glave. Zato je Karadjord-je svojim upornikom ukazal, da morajo brez razlike čope postri-či. Mnogi so se upirali, ker so imeli lepe kodraste lase. Toda Karadjordje ni poznal šale, njegovemu ukazu so se morali vsi pokoriti. Kmalu potem pa so si
moški začeli striči lase.
*
Meso in mleko lahko steriliziramo z radioaktivnim obsevanjem, če ju spravimo v vrečice iz plastične mase in izpostavimo žarkom. Tako ostaneta užitna tri tedne. Plastična masa propu-šča radioaktivne žarke in prepre-čijje škbdljivi vpliv bakterij. Tako so poskušali sterilizirati tudi sadje in sočivje, pa niso dbsfegli zaželenega uspeha.
ŠKRAT
Žane iz Ljubljane pravi:
Bilo je najtin tventi najin, naredil se je prvi semenj da nekaj grošev se dobi in Društveni dom se lahko kupi.
Tako se je zgodilo,
denarca se je dost' nabralo, dab' za spomin nekaj ostalo, Ljubljanski klub se je ustanovilo.
Njih ideja je pa taka,
da za "Dom" se vedno pomaga,
najbo s cvenkom аГ z močjo, vmes pa kakšno zapojo.
Seve, da vsaka reč košta in tako jim peša njih blagajna,
zato na seji so sprožili kako bi malho spet napolnili.
МаГ debate, mal* besed'
spet,
za kaj luštnega napravit najbolj kunšten pravi to, čiken dinner kar naj bo. Predlagalo se je, sklenilo-
Oktobra meseca se bo vršilo«
v nedeljo štiriinadvajsetega,
pripravljen naj bo vsak # vsaka.
Najprvo člani in ne-člani
z čikeno se bodo mastili nato pa bodo poplaknili ^ s tem, kar se dobi pri ban-
Kdor se nasiti in napije, vrtele noge bi se rade, posebno če Ludvig-Žan tnj® zagodejo na vse pretege-
Če človek pleše, se utrudi, odneha mal' da se shladi, čim več je takih, ki poštojiJ®' ljubljansko pesem zapo]°'
Zato ste vabljeni vsi in vse, da štiriindvajsetega v "Dom" se gre,
da njih blagajna se
Ljubljanski klub naj do 8
g**.
Olajševalne okolnosti
"Vi bi torej radi pri bo blagajnika? Toda . • • ^ " piše, da ste bili že v zapor" • "Res je, toda zaprt sem b' skladiščnik in ne kot
Med zakonci
v,oikoi^'
"Zakaj greš vedno na o kadar pojem? Ali me ne nti poslušati?"	jpi^i
"To že, dragica, samo bi rad dokazal, da te ne P pam."
Uradna tajnost
ogli
Sodnik: "Le kako ste tako težko blagajno odnesti.
Tat: "Res je bilo težko, riš sodnik. Vi bi je ne raoh Kako sem to storil, je uradna tajnost."
Slaba kupčija
Neki nenadarjen komik predlagal slavnemu komik"^^ romu K. Jeromu, ko le-ta. bil znan, naj mu za pet gjj, proda nekaj svojih da bi jih izdal pod svojim
nom.	pe-
"Veste, to bi bilo za oba prijetno," je odgovoril "če bi pri meni videli 5 i" bi mislili, da sem jih če bi pa pri vas slišali dubo zgodbo, bi tudi mislili, da s ukradli."
ENAKOPRAVNOST
DE GASPERI. ITALIJA IN TRST
^ Selli di Valsugana na Tri-rutinskem (Južnem Tirolskem)
3® v četrtek, 21. avgusta, podlegel drugemu srčnemu napadu, ki ]e pojavil kot posledica p	bolezni, Alcide De
^peri, bivši predsednik itali-^nske vlade. Pokopali so ga slo-^®sno v Rimu v ponedeljek. De j.^^P^i^ijeva smrt je vznemirila ^ujane, pa tudi v tujini je zbu-' ^ Veliko pozornost, ker je De ^^speri še vedno odločno vplival „ l^otranjo in zunanjo politiko '^celbove vlade.
p^speriju priznavajo veli-državniške sposobnosti nje-g^^^P'^staši in nasprotniki. Za L ima dolgo politično Umrl je v 73. letu, a s kot "	začel ukvarjati že
student jezikoslovja na uni-'erzi 1 -
Postal
BTRAN 3
^ Innsbrucku. Leta 1911 je ђ. poslanec v dunajskem kjer je predstavljal . % italijanske narodnosti do
2loin,
^ Avstro-Ogrske.
Sturzovi
^	se je pridružil don
ljudski (katoliški)
po don Sturzovi smrti
stranki;
njeno vodstvo. Ko je leta	stranka razpuščena
sisf	zatekel pred fa-
liČa ^	kjer je bil knjiž-
svet'' ^lo™a fašizma po drugi Vjj vojni. Po vojni je obno-vj^ Sturzovo stranko pod no-kra	—krščanske demo-
gjj (democrazia cristiana). 1ђј. zunanji minister v Bono-IjK ^ ^ladi, nato v vladi repub-Parrija; sredi decembra 8gj ^ postal ministrski pred-Pfj ' potem ko je pomagal 4sai ^^''^"logiavljenju v levo Parrijeve vlade. Na je ostal do 28. julija 1'adi' j® moral odstopiti za-poraza, svoje stranke, ki ni izvojevala zaželjene ^tne večine. Njegov volilni ® katerim so bile uvedene Protestom pravih demo
8.tov +q1 •
. tako imenovane vezane ki je pripomogel do zma-
Че tUdI
!ђц •""* tržaškim iredentistom, letjjg®. Prinesel pravi- polom. Po K ^ kongresu stranke v
se je moral umakniti lilf . ^"^fanijem kot glavni taj-
stranke.
usoda tržaških Slo-Tržaščanov sploh je ђоЈђ Povezana z njegovim ime-г^ђј^ zato nas toliko bolj L njegovo delo. (Njegova ђјер..® Vplivala tudi na notra-Je 'tični razvoj v Italiji, ker človeka, ki si je prizadeval, da bi v demo-Vegj^ ®ki stranki ohranil ravno-Se ^Gd raznimi strujami, ki pobijajo.) De 1)о^ц36 bil z grofom Sforzom tike tiste italijanske poli-IjenL ' stremela za razveljav-Mirovne pogodbe in do-'^Jav .	do znane trojne
tevg^'^ leta 1948 (za priključi-Ija k ^^'^(^oega tržaškega ozem-; ta izjava je vnela коцЈ spore okoli Trsta ter "^ovedla do oktobrskega Д nevarnih zapletljajev ЈЦ K Vendar gre De Gasperi-■\..^^nje, da je bil pri izbiri
icoj,—
sredstev bolj previden kakor njegov naslednik Pella, ki se ni ustrašil pred mobilizacijo in napovedjo gospodarskega bojkota Jugoslaviji, da bi izsilil izvedbo okubbrskega diktata.
Še dan pred svojo smrtjo, ko se je počutil že zelo slabo, je De Gasperi telefonsko poklical Rim, da bi zvedel, kako se razvija konferenca za Evropsko obrambno skupnost v Bruslju. Silno ga je potrla vest, da se je položaj popolnoma prevrnil zaradi franco&ega predloga, ki je prevrgel staro zasnovo Evropske obrambne skupnosti in razburil zlasti Nemce in Američane. Geslo o združeni Evropi sta De Gasperi in Sforza vtikala ha zastavo italijanske diplomacije. Tako sta pomagala pri postavljanju mednarodnega pozorišča, na katerem bi Italija lahko nastopala kot enakopravna država; vrata v Organizacijo združenih narodov so ji bila kot premagani državi zaprta. Edino po "združeni Evropi," Montanski uniji (premogovni in jeklarski skupnosti), Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) in Organizaciji severne atlantske pogodbe je Italijo vodila pot v svet. To je bil hladni račun italijanskih državnikov, ne pa navdušenje za samo idejo o "združeni Evropi." Prav zato tudi niso mogli ti najvnetejši pobudniki "združene Evrope" vdihniti svoji zasnovi nikakšne nove globlje ideje, kakor niso znali postaviti širšega okvira za rešitev vprašanja narodnostnih skupin (manjšin). V tem okviru bi bili sicer našli rešitev tudi tržaškega vprašanja.
V svoji zunanjepolitični zasnovi je De Gasperi lahko računal na podporo Združenih ameriških držav. (Že na mirovni konferenci mu je Byrnes prvi med zma-
govalci stisnil roko). Amerika je tudi globoko segla v svojo blagajno—nad 2 milijardi dolarjev in za okoli pol milijarde vojaških naročil se je steklo v Italijo.
Na pobudo Amerike so prenesli v Rim tudi sedež važne mednarodne organizacije FAO (za prehrano in kmetijstvo). De Gasperiju je odpiral pot v svet tudi Vatikan. Za svoje politične uspehe se je imel De Gasperi mnogo zahvaliti tudi Togliattiju, ki je s svojim tiskom in svojimi govori vnemal pri Amerikancih strah pred revolucijo in s tem omehčal srca ameriških finančnikov, v resnici pa se je zadovoljil samo z rožljanjem.
Pri delu za gospodarsko obnovo Italije je poleg ogromne ameriške pomoči pomagala De Gasperiju tudi okolnost, da je italijanska industrija ostala nedotaknjena sredi strašnih evropskih razvalin. Preden so se industrije drugih držav opomogle, so italijanska industrijska podjetja, ki jih je ojačil še priliv ameriškega kapitala, ogromno zaslužila z izvozom svojih izdelkov. Pri izvajanju agrarne reforme je De Gasperi obtičal na pol poti, ker se je v njegovo stranko zateklo tudi mnogo bogatašev, ki se upirajo razlastitvi zemlje. Temeljno socialno vprašanje, ki ga ustvarja velika razlika med bedo nižjih slojev in razkošjem pri bogataših in ari-btokratih, je ostalo tudi v pogojni Italiji nerešeno.
De Gasperi ni bil mož velikih idej in drznih zamisli, pač pa spreten taktik iz dunajske šole. Pa njegoiv smrti je v notranji, pa tudi zunanji politiki Italije, nastala velika vrzel.
—Gospodarstvo
Oglašajte v Enakopravnosti
*'lts


, PRODA SE
iNJSKA PEČ
. J^AND IZDELKA.
9BREM STANJU.
otor jo ogledali po 5. uri
Or
al;	J-"" "•
' V soboto kadarkoli, ter 10бв	ponudbo.
- E. 66 St., HE 1-7823
YAGER
Л^Нагч	1-5702
Зо g.BENl KONTRAKTOR « klet ® zgraditi novo garažo Pod vašo hišo, vam po
v popolno zadovoljstvo
^Zavarovalnina
BIZNES - AVTO -
p življenje
da kakršnokoli Varn^. vi potrebujete, 30 lahko preskrbi
Wii
8i5-'«EL STAKICH
185th street
ClaiV C poleg
Savings & Loan Co.
tel. KE 1-1934
Stara mati vzdržuje
ZVEZO NA DALJAVO
Stara mati živi nmogo milj oddaljeno, toda ni tujka njenemu vmikii. Obišče nag večkrat . . . telefoiiičiio na dolgo distanco.
Milje vam ne morejo preprečili, da delite družinsko veselje, kadar se navadite telefoniranja na dolgo distanco. Taki telefonski ohiski pomenijo zelo veliko in stanejo zelo malo. (Tipične lestvice cen za dolgo distanco so navedene na notranji strani l)rednje platnice vaše telefonske knjige).
Pomnile . . . Dolgodistančni klici dobijo zvezo hitreje, če navedete številko stranke izven mesta.
tHE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
SOCIAL SECURITY
V zveznem kongresu je bila skoro soglasno sprejeta postava o razširjenju in izboljšanju socialnega zavarovanja in predsednik jo je podpisal. Po novem sistemu bo socialno zavarovanje pokrivalo nadaljne milijone ljudi v poslih in poklicih, ki sedaj niso plačevali za to penzijo in je tudi niso bili deležni. Dalje bodo zvišani mesečni prejemki vseh zavarovancev, ki to penzijo že prejemajo; ta zvišanja bodo znašala od $5 do $13.50 za posameznike ter od $5 do $31.00 za družinske skupine.
Zavarovanci, ki že prejemajo to penzijo, bodo že v oktobru prejeli čeke z zvišanji, ki jim pritičejo. Za to se ni. treba nikomur posebej javiti v lokalnem uradu social security; zvišanj bodo deležni avtomatično.
Podrobnosti o poslovanju novega sistema so navedene v članku "Social Security Benefits Increased," ki nam je bil dostavljen iz lokalnega urada sćcialno-zavarovalninske administracije in ki je v celoti priobčen na drugem mestu današnje izdaje New Era. Članek je napisan s posebnim ozirom na clevelandsko okrožje, toda vsebina, razen imena krajevnega manager j a in naslova, velja za vse kraje Zedi-n j enih držav.
—NEW ERA, glasilo ABZ
O STOLETNIKIH
Na tretjem kongresu Mednarodne organizacije gerontolo-gov, ki se je nedavno vršil v Londonu, je dr. Flanders Dunbar iz New Yorka predavala o stoletnikih v Zedinjenih državah.
Nekaj njenih ugotovitev: Naj-
več sto ali več let starih ljudi živi ob ameriški vzhodni obali in ob reki Mississippi. Na splošno niso niti zelo bogati niti zelo revni. Skoro vsi imajo primeroma dobro ohranjen vid in sluh in nekateri so zelo aktivni. Na splošno so optimisti, se redkokdaj razburjajo ter ne nastopajo gospodovalno. Imajo mnogo prijateljev, smisel za humor ter malokdaj govorijo o "dobrih starih časih." Dostopni so za izpre-membe in se ravnajo po geslu: živeti in pustiti drugim živeti.
Nekateri stoletniki pripisujejo visoko starost dejstvu, da so se izogibali tobaka in opojnih pijač; drugi pa menijo, da so dosegli visoko starost, ker so vedno uživali opojne pijače za potrebo in se tudi tobaka niso branili.
—NEW ERA. glasilo ABZ
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA ali DEKLE
DOBI SOBO IN HRANO TER NEKOLIKO PLAČE ZA POMOČ PRI OPRAVLJANJU HIŠNIH DEL. Za podrobnosti pokličite AC 1-2527
HIŠE NAPRODAJ
PASNOW AVENUE, od East ISSth Street
Lepa hiša s 5 sobami, za eno družino; klet pod vso hišo. Gor-kota na plin. Beneški zastori, preproge, garaža za 2 avta in dovoz. Hiša v prvovrstnem stanju. Cena samo $16,900.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
EUCLID POULTRY
849 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry PetkovSek. lastnik
vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-naročila ža perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter SI lahko nabavite samo one koRe. ki vam najboH ueaiajo
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 do 33 tgčk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36;
48 je 38; 50 je 30; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. gt. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
•K
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15 K; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
SEDAJ JE ČAS
Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonlCno: 14ew1>ury 1-283
POTOVANJE: Uredimo vse potrebno za obisk starega kraja. Rezerviramo prostor na ladji ter avijonu. Postrežba v Parizu je prvovrstna.
DENAR: Dostava v roku 4-6 tednov. Plačuje se po najvišjem dnevnem tečaju. Na zalogi so tudi Dinarji.
PAKETI: Preko nas pošljete pakete NAJCENEJE. Dostava v roku 4 tednov.
100 Њ. — GOLD MEDAL $11.00
6731 St. Clair Ave.
CLEVELAND 3, OHIO
BLED CO.
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
lAMES D. STAKICH, Prop.
IVonhoe 1 8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wedresday 9 A.M. to 12 Noon
Ml DAjEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

Moški in deški s PREŠITO PODLOGO
USNJENI
JACKETS
Aktualna vrednost moških—27.50
Vsepovsod boste šli v tem udobnem, močnem usnjenem jopiču. Izvrstne kakovosti A-2 tipa; ima ovratnik iz istega blaga, pleten ovratnik in robove na rokavih. Podloga je prešita . . . 8-unčna teža . . . močan zipper spredaj. Izboren za trpežno nošo! Mere 36 do 46.
Deški redno po 19.98
Za šport in zabavo . .. prerasel bo ta jopič predno ga bo obrabil... tako je trden! Ta bomber jacket ima ovratnik iz pristne mouton kožuhovine, vrezane žepe, fine pletene robove na rokavih in spodnji rob. Podloga je prešita—8-unčne teže .. . močan zipper spredaj. Izboren za nošo ob mrzlih jesenskih in zimskim dneh, ker je tako topel! Mere 8 do 18.
15.39
The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo
V*'--'
STIŠKI TLAČAN
Povest Iz druge polovice XVI. stoletja Spisal
IVAN
ZOREČ
(Nadaljevanje)
V palači je gospod Boštjan velel pisarju, naj baronu Thurnu pošlje glas, da ga popoldne ob treh kani obiskati po naročilu grofa iz žužemperka.
Pisar se je uslužno klanjal, a ločiti se ni mogel, nagrade je kal.
Zdaj je Janez počasi segel v žep ozkih irhastih hlač in ženemu možu milostno pomolil srebrni denar: "Nate, da vsaj danes, kakor sem prej rekel, žejni ne boste!"
Pisar Komar se mu je globoko priklonil in pogoltno v pest stisnil veliki denar.
"Precej pojdem in preskrbim, da baron Thurn še to uro zve za vaš imenitni obisk, plemeniti go-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
NORTH CHICAGO — 2 story frame apartment building 4-3 room, 1-4 room, baths, completely furnished, hot water oil heat, cabinet kitchen. Income $410 per month. Wonderful investment.
' Must sell on account of illness. With all furniture $23,000. By owner.	DExter 6-1574
DEERFIELD — 7 room Colonial; 3 bedrooms: IVz baths; knotty pine recreation room; carpeting; gas heat; attached garage. — $32,500.
Deerfleld 1018
NORTHSIDE — EDGEWATER — By owner. In the low 20's. 7 room brick residence; 4 bedrooms; hot water oil heat; 3 car brick garage. Near lake.
5449 Winthrop LOngbeach 1-6248
DEERFIELD — Owner offers — One of Deerfield's most attractive homes. Tackett built. 3 bedroom Lannon stone ranch; IVž baths, living room with fireplace, screen porch; 2 car garage. Beautifully landscaped. Owner transferred.
Call Deerfleld 1506-R
BEVERLY — 9100 Winchester — 8 room residence with 2 full baths, close to both parochial and public schools and R. I. station. Owner transferred. Quick possession. Open ^11 day. Owner.
BEverly 8-1144
DOMESTIC HELP
COMPETENT Woman for nursing and cooking for semi-invalid. One who is looking for a good home. Stay. Call week days 10 to 12.
HUmboldt 6-0151
WOMAN for General Housework and light cooking for Lake Shore family. Must like children. Own room. References and English necessary.
EAstgate 7-0126
MAID — Experienced and trustworthy. General housework, plain cooking. Family 3 adults. Stay; own private quarters. Ref-rences required.
LAkeview 5-0543
GIRL OR WOMAN — Care 2 small girls; mother employed nights. Small salary. Room and board. D.P. acceptable.
commodore 4-8105
GENERAL Housecleaning in Administration and School Buildings. Full maintenance plus salary. References and English required.
Park Ridge School for Girls TAlcott 3-5161
COMPETENT Woman who wants good home more than salary. General housework. Assist school aged child. Own room, bath.
GRaceland 7-6386
spod!" se je sladkal tudi gospodu Boštjanu. A ker ta ni segel v žep, se je namrdnil in brž skočil na piano.
"Vidiš, denar kar v pesti nese krčmarju!"
"In takale, za vbogajme kupil-na suha južina bi rada čez ramo gledala kmeta!"
"No, saj si ga dobro useknil!"
"O, tudi takile lačni pridaniči dosti olja priliva jo v ogenj kmečkih uporov!"
"Zmerom ti po glavi blodijo sami kmečki upori!"
"Saj ste slišali, blodijo tudi gospodi, da se še iz gradu ne upa več."
"Slaba vest jih plaši, kaj posebnega ne bo."
"Toliko že lehko, da se mi zmerom bolj mudi domov."
"Le stoj, jutri bova že doma."
Popoldne se je gospod Boštjan res odpravil k baronu Thurnu. Janez je ostal v palači. Pusto mu je bilo, domotožje ga je čudno bolelo. A čez kakovo uro je Ko-mjir, precej okajen po vinskih duhovih, prišel in se majavo razko-račil pred njim:
"Kaj gledaš in pojemaš, kme-tavs? Za vino vem, angelčki bi ga pili, če bi ga znali in smeli, ti pa medliš tu!"
"Jaz sem svobodnjak — kdo ste vi, da tako govorite z menoj ?" je Janez revsknil.
"Svobodnjak ... da, saj res, svobodnjak, skoraj gospod . . . ne zamerite, saj ne bom več," se je pisar ustrašil. "A zmerom, če ne zamerite, je navada bila taka."
"Odvadite se je!" se je Janez nalašč držal prav hudo.
"Joj, če so vsi kmetje tako srditi, se utegnejo res Upreti," je oplašeni mož skomljal.
"Ne vem, ali se upro. A če se, zaradi krivic se, preveč jim jih prizadevajo valpti, pisarji in drugi taki maslarji!"
"Nikar ne klopočite več, o svobodnjak, račite rajši z mertoj, ne bo vam žal, takega vina dobova in živa živa dekleta iz daljne laške dežele naju pozabavajo."
"Vašim sivim lasem jih je res treba!" se je Janez posmehnil.
' "O, če nočete, saj lahko stopiva drugam."
"Tam pa vina ni takega, da bi ga pili tudi angelčki."
"Kako ni? Samo dobro vino je tam, kamor hodim jaz!"
Pisar je še toliko žužnjal in zužnjal, da je Janeza prijela lahkomiselna vedečnost.
"Pa pojdiva!" je dejal. "Vsaj vidim, kakovi so kaj Ljubljane! tudi Za mizo," si je mislil.
Dan je bil ves soboten in se je že nagibal, ko sta pisar in Janez čez most koračila v temačnost Starega trga.. Pri vodnjaku je bila krčma. Iz nje sta vrela gla-san pogovor in vesel smeh.
"Tu notri, o svobodnjak, točijo vino iz Vipave in Furlanije," je pisar Komar rekel in postal. "O, vince, vam pravim! Polič ga je premalo, dva sta že preveč; zato
' f ' '
; Cofntniinity Chest
i "Serving Greater devetond''
1» •jMvmvww.vtv.'.o
ga pošten kristjan izplje tri po liče, da si ne more kaj očitati."
"Prav, tudi jaz sem kristjan," se je Janez nasmehnil.
Komar je zadovoljen pokimal in oblastno odprl vrata v krčmo.
Za široko, že nekoliko polito mizo je delopust zbral obrtnike; nacejali so se z močnim vinom in tožili o hudih časih in majhnem zaslužku.
"In še huje bo, če se kmetje upro. Letina je tudi slaba, kupčije ne bo, potlej pa živi, če moreš."
"Gospoda res pretrdo pesti tlačana, zdaj ga pa še naš deželni glavar Herbart Turjaški draži z nabiranjem vojščakov."
"Pravijo, zoper Turka jih nabira."
"Ne, zoper tlačane, da bi se oplašili in nič ne $torili grašča-kom."
"Manjka nam samo še, da se kuga zanese med nas, pa bo ves pekel vkup!"
"Pri Dunaju, pravijo, se je skotila."
"Za nas vse slabo prihaja le z Dunaja; davki, krivica, nerodni generali, ki se Turka lotiti ne znajo in vojščakov ne strahujejo zadosti."
"Hoj, glej ga, Turjačanovega bernjavsa!" se je mizar Bobnar zasmejal Komarju, ki je vstopil z Janezom. "Spet je tu, ni ga še poln!"
"Ali sem že kdaj bemjal pri tebi, ki doma še močnika nimaš zmerom?"
"Nič ne maraj, perogrizec," je čevljar Ogrizek miril, "kar pri-sedi in se nalij, kolikor še manjka, saj imaš ,bi dejal, plačnika se seboj."
"Tako ga Agata to pot ne požene ven," se je mesar Kozoderec smejal.
"Z menoj je velmož svobodnjak, kmečki gospod, ki vas vse dene v koš," je peresar revskal. "Prišel je z vitezom žužemper-škega grofa, vi pa česnate, pastirji na paši ne tako!"
Pivci so se v zadregi spogledali, sram jih je postalo.
"O, svobodnjaku se res. vsakemu godi že otorej,, da mu ni treba klepatinezabljenega močnika," je Bobnar nerodno gladil; "še za vino lehko daje takile gosposki sneti, če je neumen zadosti."
"Da te bes opali — zakaj delaš kaliž?" je Komar grdo pogledal in z janezom sedel med kač-jepičneže.
Iz sttranskih vrat je zdajci prišla mlada krčmarjeva hči Agata, ki ji je bilo streči žejne goste, in se za trenotek vedečno zagledala v nenavadnega gosta Janeza.
"Vina prinesi prej, devica zamudna," je pisar ukazoval, kakor bi sedel na prestolu, "potlej se spogleduj z mojim prijateljem svobodnjakom!"
"Agato pusti lepo na miru!" je godrnjavsnil krojač Šivec, mlad, slabičen človek, a čednega obraza in belih, gosposkih rok. Lizal se je pri Agati in ljubosumen je bil na vsakogar.
"Kaj se bojiš zanjo?" se je
V BLAG SPOMIN
ob 14. obletnici odkar je odšel v večnost naš preljubljeni soprog, dragi oče in stari oče
JOSEPH PETRK
ki je svoje mile oči zatisnil xa vedno dne 14. oktobra 1940.
Minilo je že štirinajst let, ko kruta smrt Te vzela je.
Kako življenje prazno je,
odkar smo izgubili Te!
Žalujoči ostali:
FRANCES PETRIČ.
soproga JOSEPH, sin ŽENO, ZITA, ZANDRA ZAKRAJŠEK, vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 14. oktobra 1954.
Kozoderec smejal. "Saj takle Komar ne more več prehudo pičiti."
Agata pa je že stekla in prinesla vina. Ko ga je postavila na mizo, se je pričakujoče ozrla v pisarja, a ta ni hotel razumeti. "Kdo plača?" je zato vprašala.
Janez je brž segel v žep in položil denar na mizo. Komar se je oddehnil in zabavljivo rekel: "No, ali je prav?"
"Prav, vse prav," je rekla in se nasmehnila zardelemu Janezu.
"Svobodnjak, ali tudi pri vas rastejo takele?" je Ogrizek zinil in mignil v Agato.
"Vsaka trata ima svoje cvetje," jo je Janez pogledal za tren.
"Ali ste slišali zdaj ?" je Agata plosknila. "Cvetka sem na ljubljanski trati, vi pa tega še vedeli niste."
"Vsi vemo to prav za trdno, o lepa Agica!" se je krojač branil hudega očitka.
"Priti pa je moral tale priljudni Dolenjec, da vam je dopovedal!" se je Agata nalašč še ljubeznive je nasmehnila Janezu.
"Kaj zato ga gledaš tako?" jo je Komar pičil, da bi vrnil žalitev ob plačevanju zapitka. "Nikar! Oženjen je in otrok ima že pol razstavke," si je izmišljal. "Ali bi rada, da bi sodniki kaj privili še njega, kakor so davi juda po-gubili zaradi trapaste babe?"
"Nikar no! Ob kmetavsa se krepostna meščanka še v mislih ne spotika," je krojač pačil govor in še iskal besedi, ki si jih je nalovil pri gospodi. "Zato jo rači pustiti na miru, goba žejna!"
"A ti suhoritec, ki te vsega ni za dobro mojo pest, lepo na miru pusti kmetavsa, ki ti noče nič!" je Janez rasel izza mize.
"Kako pa govoriš z menoj ? Ali veš, kdo sem?"
"Prazna ljubljanska srajca, vem in vidim; le ti ne veš, ti, da sem svobodnjak, ki je vsaj tolikšen gospod, kolikršen je kakov mestni močnikar!"
"Tale dolenjski one •— ne vem, kako bi mu rekel? — bi nemara rad skupil katero!" je krojač kričal. "Doma hodi bos do kolena, tu pa se ščeperi, kakor bi kupoval vso Ljubljano!"
"Glejte no, z bikom bi se rad bol!" so se gostje smejali hudemu krojaču, "O, kar daj se, živec, saj bomo radi gledali!"
"Pisar Komar," je Janeza pogrelo, "povejte jim, da ne iščem tepeža. A če bo kdo še kaj bezal vame, mu podrobim koščice, da mu jih vsi šivankar ji tudi na sodni dan ne steknejo več!"
Agata je zamaknjeno glehala hrusta Janeza, krojač šivec pa se je ves tresel od togote.
"Anti že veš, kako je prav po kmečko," je mesar potepljal Janeza. "A dokler sem jaz tu, te žalil nihče več ne bo!"
"Pri nas vsaj nr take šege, da bi kdo kar tako pikal gosta. Pa jaz sem, saj ste slišali vsi, neumen kmetavs in ne morem vedeti, da imate v mestu drugačne navade."
"Vidiš, v lepo luč nas postavljaš, sirotka zelena!" je tudi mizar karal ljubosumnega krojača. "In zmerom napraviš kakovo grdo zabavo zaradi Agate in ji odganjaš goste!"
"Pa res!" je še Agata zavrela. "Kaj neki misliš ? Ali že imaš mojo besedo, ka-li? Nič več kakor vsi, ki pijo vino pod našo streho. Pokaj se ujedaš, kakor da bi mi bil že mož ali vsaj ženin ? O, kaj neki misliš ? Možili me bodo z možem, ne pa s takole senco!"
Krojač je le pobesil glavo, zameril ni, saj mu je Agata že večkrat povedala še hujših.
"Jaz pa tako mislim, da se v tej druščini lasali ne bomo!" je čevljar udaril ob mizo. "Kdor misli drugače, naj pove, da ga poženemo venkaj!' '
"O, pijmo, veseli bodimo in ženske ljubimo tukaj in tam!" je pisar že pel in dvigal kozarec. "In se rajši moško menimo — pokaj bi si življenje težili!"
"Vidiš, prav pametno si razdrli" je čevljar hvalil. "Samo to nam še zaupaj, ali tebe res še mara katera."	<
"Marsikatera, o, dobro službo imam. Le jaz ne maram vsake, take že ne, ki zaradi nje človek zgubi glavo."
"In ki še z okna gleda na mO" lišče, ko se njegova glava trklja s tnala!"
"Čudna pravica!" se je še Janez oglasil. "Davi sem videl tistega človeka."
"Ni ga škoda, jud je bil. Sodba je bila pravična."
"Kako, če je sodila samo na eno plat? Zakaj ne sodi tudi ženske, ki je morda bila kriva največ?"
(Dalje prihodnjič)
Sorodniki potrebujejo vaše pomoči
Ker se v stari domovini vedno dogajajo vremenske nezgode, je ubogo ljudstvo zelo prizadeto za svoj življenjski obstoi-
Vsied tega večkrat prosijo pomoči svojce v Ameriki, kateri jim tudi velikodušno pomagate, Ako želite dati nujno pomoČ, da jim nekoliko olajšate težave, pomagajte jim z naročili STANDARD PAKETI, v katerih so različna živila, ali s paketi, ki jih sami sestavite in prinesete v naš urad, kot tudi z denarni' mi naročili, kar vse točno odpremimo.
Ako želite obiskati rojstno domovino in potovati z avijO" nom ali parnikom. Vam vse potrebno uredimo za udobno potovanje.
ZA VSE PODROBNOSTI SE ZGLASITE V NAŠI PISARNI,
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO — HE 1-3500
JESEM JE NAJBOUSI (AS ZA BARVANJE HK
^ Hišni gospodarji, ki hočejo imeti svojo hižo lepo in trajno prebarvano, si hišo prebarvajo jeseni. Zdaj je najbolj primeren čas za to delo.
V	naši trgovini si boste lahko izbrali razno prvovrstno barvo, s katero boste vsestransko zadovoljni.
Imamo:
SUX-PROOF TITAIVIC BELO BARVO ZA ZUXAJ
Ta barva je nalašč za barvanje, kjer hočete imeti čisto bel finiš. Ne rabite jo za prvo kritje, kjer nameravate konečno prebarvati z kako drugo barvo. Ta barva ne vsebuje svinca, in se ne potemni po črnem svinčenem sulfidu, ki ga povzroča ozračje, v katerem so žveplen-ski plini.
SUN-PROOF TI]\TI]VG BELA BARVA
To je posebna bela barva, ki se jo rabi za bazo, kateri se potem doda oljno barvo mesto ele. Se ne rabi kot belo barvo. Ko se pravilno zmeša z drugo barvo, vsebuje nenavadni odpor proti obledenju, in trdno vztraja v vsakem vremenu.
SUN-PROOF BODY COLORS
V	devet različnih barvah, ki so najbolj popularne. Vsebujejo vse najvažnejši tvarine, ki so potrebne, da je barva trdna in odporna proti vsem vremenskim spremembam.
SUlV-PROOF TRIM COLORS
V	šestih različnih barvah in v črni. Ta barva, ki je za okraske, se hitro posuši in običajno je dovolj enkratno barvanje. Dobro vzdrži in ne obledi. Posebno prifjoročljiva za les ali kovino.
BELA BARVA ZA ZUNAJ VARNA PROTI SOLNCU Ш PLESNOBI
Ta bela barva je v vztrajnosti podobna Sun-Proof Titanic beli barvi za zunaj, le da vsebuje tvarino, ki varuje pred plesnobo, kar je posebno dobro.
Dobili boste v naši trgovini še mnogo drugih hišnih potrebščin za vaš dom ali vrt.
Priporočamo se vam za naklonjenost—postregli vam bomo najboljše in cene so
zelo zmerne.
EAST 200th HARDWARE
685-687 East 200th Street vogal Lindbergh Avenue
fV 1'8448	Euclid 19, Ohio
BAILEY'S 4 TRGOVINE
Mi dajemo in izmenjavamo Merchants znamke
HATHAWAY NYLON NABRANE ZAVESE
K
NA OKTOBERSKI RAZPRODAJI...
PO NAJNIŽJIH CENAH ŽE VEČ LETI
50x81" mere 100" široke vsak par
50x45" mere 50x63" mere 72x90" mere 95x90" mere
^.98	50x54" mere
Pr.	i
^ 98	50x90" mere
Pr.
8 49	95x63" mere
Pr.
4.94
par
398
Pr.
4.98
Pr.
849
Pr.
1095
Pr.
140x90" mere
1695
Pr.
Pristne Hathaway nylon zavese po nižji ceni kot navadni nylons. Nase navadne nylon zavese so narejene po priznanemu izdelovalcu in imajo obširno nabrane robove in trakove iz istega blaga. Vse v mehki beli barvi.
HATHAWAY NYLON UKROJENE ZAVESE
POŠTNA IN TELEFONSKA NAROČILA— CHerry 1-3820
BAILEY'S peto nadstropje in v vseh podružnicah
42x40" mere
42x72" mere
2.45
Pr.
3.25
Pr.
42x63' mere
42x8 Г mere
295
Pr.
3-45
Pr.
42x90-lnch mere.....................3.65 par
Vsi robovi ob straneh so dvojno šivani, v isti beli barvi.