DELAVSKA POLITIKA TT , ... . Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne name! Uredništvo m uprava: iThaia^CVaba crarin in CAhntO. tor nameSrenrev vsaka heceda .50 oara. D Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta. lzhaja?svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 27. Sobota, 2. aprila 1932. Leto Vil. Stanovanjski zakon delajo. Hišni posestniki kavalirji. Nova mednarodna konferenca za preskrbo deSa« Direktor mednarodnega urada dela upa, da se bo našel potreben kredit. Direktor mednarodnega urada dela s. Albert Thomas se je nedavno mudil v Berlinu. V razgovoru s Predstavnikom socialističnega dopisnega urada je izjavil s. Thomas: Klic po delu je nas v Ženevi že davno mobilizira!. Naša mednarodna preskrba dela ni postranskega pomena kljub vsem težkočam, ki ovirajo našo pot. Mi vsi vemo, da se kapitalistično gospodarstvo s čisto gospodarske strani, kakor bi rekli sa- j mo iz sebe, ne bo tako hitro oporno- J glo. Zato je potreba inicijativ, ki pri- j bajajo od zunaj. Temu cilju služi naša mednarodna skrb za delo. Čim bolje in solidneje se izdela načrt za preskrbo dela, tem več bo tudi upanja, da bo financiran. Izdelali smo solidne in porabile načrte ter smo gotovi, da dobimo zanje tud; potrebni denar. Naša pogajanja za preskrbo dela ne mirujejo, čeprav se v tisku ne razpravlja vedno. Koncem marca se bodo vršila v Parizu nova pogajanja za izvedbo naših načrtov v svrho preskrbe dela. Zmisla ne bi imelo, da govorimo o podrobnostih našega dela v komisijah. Ali eno velja za nas kot čvrst in neizpremenljiv cilj: Mi hočemo potom mednarodne preskrbe dela v Evropi skrajšati pot k miru. Pri preskrbi dela gre za lahko uresničljive možnosti, za vprašanja, ki niso že vnaprej otežkočena s kompliciranimi političnimi vprašanji. Volilna zmaga razuma v Nemčiji. K volitvam predsednika republike v Nemčiji »pišejo beograjske »Radničke Novine« med drugim: »Te volitve pomenijo zmago razuma. Ponovno je nemškemu fašizmu prekrižana pot do oblasti. Izvolitev Hitlerja za predsednika republike bi bila dala fašizmu v roke vso vojaško silo države, ki ji je vrhovni poveljnik v zmislu državne ustave predsednik republike. To je preprečeno s previdno politiko socialne demokracije, s politiko, ki je zahtevala žrtev. Stranka je dala parolo, da se prepreči izvolitev Hitlerja, naj se glasuje za Hindenburga. Rezultat volitev je jasen dokaz, da so se socialnodemokratične množice popolnoma odzvale pozivu stranke ter s tem dokazale disciplino, ki v zgodovini nima primera. Meščanske stranke sredine, razen centruma, so se razcepile. Komunisti so doživeli hudo razočaranje. Računali so, da dobe nove množice volilcev iz vrst trpečih nezapo-slencev. Račun pa je bil pogrešen, ker oni, ki so pjrofitirali od velike bede neorientiranih množic, niso bili komunisti, ampak fašisti. To je zopet en dokaz več, kako je pogrešena krilatica komunistov: Kar hujše, to boljše. Morda utegne izid volitev končno prepričati komuniste, kako je nevarno špekulirati z bedo. Beda je, žal, bila v Nemčiji, najboljši zaveznik reakcije.« Knez Starhcniberg v konkurzu. Znani glasni knez Starheniberg ima skoro 33 milijonov dinarjev dolga. Te dni so imeli upniki posvetovanje in so sklenili, da prijavijo sodišču, da se razglasi konkurz nad knezovim imetjem. Njegovi prijatelji se trudijo, da bi kneza rešili pred konkurzom. V borbi proti draginji stanovanj se pojavljajo najrazličnejši predlogi. Hišni posestniki se upirajo poseza-nju v njih privatne lastninske pravice in so predlagali ministrstvu socijalne politike, da bodo sami znižali najemnino za deset odstotkov. Deset odstotkov je vsaj v splošnem smešna ponudba, ki jo stavijo hišni posestniki v zagati. Najemniki stanovanj. V splošnem je mnenje, da bi se morala stanovanjska najemnina znižati povprečno vsaj za 30 odstotkov. Splošnega zakona zaradi razlik po pokrajinah ni mogoče napraviti. Zato naj bi se pooblastili bani, da po okvirnem zakonu ure d e vprašanje najemnin. Pod zaščito naj bi spadala stanovanja do treh sob in poslovni lokali, katerih mesečna najemnina ne presega 5000 Din. Merilo naj bi bilo, da najemnina nikjer ne presega predvojne najemnine po zlati pariteti. Za stanovanja v novih hišah naj bi se upošteval investirani kapital in 20 do 30 letno amortizacijo. Uvedla naj bi se odpovedna doba za vso državo enako. Za mala stanovanja mesec dni, za večja stanovanja in lokale dva meseca. Zakaj tako?1 Za taka stanovanja, ki se jih ne more oddati, naj bi se uvedla prisilna oddaja (po treh mesecih). Macdonald je povabil Tardieua na posvetovanje. Gre za to, ali naj se prej zedinijo glede te federacije Anglija, Francija. Nemčija in Italija, ali naj štiri ali pet podonavskih držav najprej pove svoje mnenje na posebni konferenci. Tudi nemški kancler Briining in italijanski zastopnik sta povabljena. Vabilo angleške vlade so sprejele povabljene države in te dni se vrši tozadevni razgovor. Prizadete države bi po sporazumu podonavskih držav dovolile večje kredite za sanacijo srednje Evrope. Enakega mnenja so v Ameriki. Jasno je tudi, da bi federacija nudila večjo varnost za dovoljena posojila. Nazadovanje izvoza Jugoslavije. Stalno nazadovanje uvoza in izvoza. Iz uradnih podatkov o jugoslovanski zunanji trgovini v februarju 1932 je razvidno, da se je izvoz zmanjšal za 41—43%. Množina izvoženega blaga je nazadovala za 29.2%, po vrednosti pa za 41 odst. Vzrok nazadovanju izvoza je nedvomno gospodarska borba med večjimi skupinami mednarodnega kapitala. Proti politikom in finančnikom na Japonskem. Japonska policija je v preiskavi umora barona Takumade dne 15. marca t. 1. izsledila širšo zaroto, ki naj bi pomorila več japonskih politikov in finančnikov; med drugimi tudi ministrskega predsednika. — Japonska se nahaja v vojni in je vprašanje, koliko so te vesti resnične. , Stanovanjski fond. Uvede naj se taksa po velikosti stanovanj od 20 do 100 Din za stanovanjski fond. V ta fond bi plačevali tudi lastniki praznih stanovanj in nezazidanih stavbišč. Iz fonda naj bi se gradile hišice — za privatnike? Verižništvo s stanovanji. Po zdravi pameti bi spadalo"na-i vijanje stanovanjskih najemnin pod zakon proti navijanju cen. Ne godi se pa tako, zato bi se moralo tozadevne določbe šele uzakoniti. Proti takemu zakonu so zlasti hišni posestniki, dočim je javno mnenje za tak zakon. Po našemi mnenju sta tu le dva enostavna izhoda: 1. Najemnine se morajo znižati vsaj na predvojno pariteto, dasi je to razmeroma premalo, ker je soci-jalni standard še mnogo slabejši, kakor je bil pred vojno. 2. Pospeševati se mora stavbena akcija z javnimi fondi, čemur so poklicane predvsem občine in država. Tozadevna zakonodaja mora biti enostavna, jasna in pozitivna. Komplicirana zakonodaja glede tega vprašanja bo imela le mial.o uspeha in samo odpirala pot tajnemu stanovanjskemu verižništvu. Dr. K. Renner o podunavski zvezi. Te dni je govoril predsednik avstrijskega parlamenta socialni demokrat dr. Renner po radiu o problemu podunavske zveze. Najprej je opisal težek gospodarski položaj Avstrije in napore, ki ne zaležejo, ker so teoretiki napačnega mnenja, da bi se dalo gospodarstvo ozdraviti v okvirju teritorija nekdanje monarhije. Večina predlogov vsebuje premajhen gospodarski teritorij, da bi se dalo za agrarne in industrijske produkte najti trga v njih. Po mnenju dr. Rennerja taka gospodarska zveza brez Nemčije in Italije v Evropi sploh ni mogoča. Grška vlada odstopila. Dne 1. aprila mora Grčija plačati kuponov za 375.000 funtov šterlin-gov. Tega pa ne more storiti. Veni-zelos želi vlado široke koalicije, in če ne pojde to, bo prepustil strankam. da urede vprašanje nove vlade. Kanfadarrs utegne postati šef bodoče vlade. S koncentracijsko vlado ni nič. V Grčiji ne morejo sestaviti koncentracijske vlade. Zato so stranke na svojem posvetovanju pod predsedstvom! Zaimisa sklenile, da naj se vlada ne izpreminja. V koncentracijski vladi nočejo sodelovati — rojalistu_____________________________ Notranja posojila najemata Italija in Japonska. Japonska najame 480 milijonov jenov, Italija pa izda za eno milijardo lir zakladnic (šesta emisija), ki naj se plača v devetih letih. — Notranja posojila so izhod za silo. Sodrug Filip Turatti mrtev. Iz Pariza je prišla žalostna vest, da je pretekli torek nenadoma umrl senjer italijanskega socijalističnega gibanja, vsem razrednim delavcem širom celega sveta dobro znani sodr. Filip Turatti. Pokojni Turatti je bil rojen v Can-zi 26. nov. 1857. Študiral je na univerzi v Pa vij L in Bologni, skupaj s ss. E. Ferrijem in Bissolatijem (oba sta žc mrtva). Bil je član socialistične stranke že od njene ustanovitve ter izboren žurnalist in nedosegljivi govornik-debater. Dolga leta je bil urednik znane revije »Critica Sociale«, katera je izhajala celih; 40 let. Za poslanca v italijanski parlament je bil izvoljen v Milanu 1. 1896 in je ostal vse do zmage fašizma. V parlamentu, v stranki, kakor tudi v socialistični internacionali, je zavzemal važna mesta. Bil je globok socijalistični teoretik in obenem pravi ljudski tribun. Živel je vedno med delavstvom in za delavstvo in zmago socializma. . Za časa Crispievega terorističnega režima v Italiji 1. 1898 je bil preganjan in obsojen na 12 let ječe. Kasneje je bil pomiloščen. Kako je bil med milanskim delavstvom priljubljen, so najbolj jasno pokazale volitve 1. 1919 (torej v dobi revolucionarnega razpoloženja mas), pri katerih je dobil 26.999 preferenčnih glasov. Pokojni Turatti je vodil vedno ta-kozvano reformistično politiko. Ni bil pa nikdar oportunist. Cilj socializma ni nikdar izgubil iz vida. V stranki sami so bili vedno hudi boji med reformisti (Turatti), integralisti (Ferri) in ekstremisti (takratni Mussolini). Turatti je bil skoro vedno v manjšini, vendar ni nikdar klonil, tem manj pa zapustil bojni teren. Ako bi bilo Turattijevo stališče zmagalo na strankinem kongresu v Bologni 1. 1919, bi danes ne vladal Mussolini in Italija bi bila demokratična republika. Na žalost je takrat zmagalo načelo (Seratti-Bombaci): Vse ali nič. Socijalistično republiko ali nič; dobili so nič! Njegov govor na tem kongresu, kateri je izšel v posebni brošuri »Ri-fare Ldtalia«, bo imel zgodovinsko važnost, ker je s tako preciznostjo orisal položaj tedanje Italije in tudi naloge delavstva, kakor še nikdo. Turatti je bil za edinstvo stranke, proti razkolu, kan se mu pa ni posrečilo. Stranka se je razcepila na tri dele in s tem olajšala zmago Mussoliniju. Po tragični smrti Matteottija, so socijalistični in demokratski poslanci izšli iz parlamenta in zborovali v »Aventinu«, kjer je bil Turatti duševni vodja in lahko trdim, da so ti časi bili za njega najbolj tragični dnevi v življenju. Kot 72 letni starček je pobegnil iz Italije v Francijo in stopil na čelo antifašistične emigracije. Tu je ostal do smrti. Prepričan je bil, da bo doživel, da se bo vrnil v Italijo, v kateri bo zavladala Svoboda in Enakost. Ta želja se mu ni izpolnila. Umrl je daleč od italijanskega proletarijata, ali umrl je med proletarijatom, ki je istih misli in idej in kateri ga bo ravno tako ohranil v spominu, ker duh Turattijev je last šocijalistov vsega sveta. Tudi mi jugoslovanski socijalisti smatramo Turatti ja za svojega in mu v znak spoštovanja v duhu poklonimo šopek rdečih nageljev. J. P. Evropska podunavska federacija. Konference in zopet konference. Boj kartelom! Zveze pekovskih zadrug nadaljujejo borbo proti kartelu za izdelovanje kvasa. Kako obsoditi krizo na smrt. Odkod ogromni dobički kljub krizi? Takole na kratko! Dvigniti je treba kupno moč kmeta, kupno moč kmečkega polproletarijata in industrijskega proletarijata vobče. Torej pospeševati zvišanje delavskih plač in znižanje cen produktov, nemudoma preskrbeti potrebne kredite za industrijo in obrt, dvigati kupno moč miesta, preklicati razne domači industriji škodljive pogodbe s tujezem-skimi firmami, skrajšati delovni čas od 48 ut na 40 ur tedensko, ob nezmanjšanem zaslužku, da se omogoči zaposlitev brezposelnih in dvigne njihova kupna moč in s tem kupna moč kmečkih mas ter konjunktura industrije. To bi imelo za posledico normaliziranje denarnega trga in primerno znižanje obrestne mere. Da bi se to doseglo, bi bili potrebni radikalni ukrepi. »Neue Freie Presse« od torka, dne 22. marca 1932 piše na strani 12: Letni zaključki jugoslovanskih podjetij za leto 1931. Privilegirana agrarna banka d. d. v Beogradu z glavnico 700 milijonov dinarjev izkazuje 44.3 milijona prebitka. Sladkorna tovarna d. d. v Velikem Bečkereku z glavnico 36 milijonov dinarjev je zaključila poslovno leto 1931 z 17.9 milijoni dobička. Srpska banka d. d. v Zagrebu z glavnico 40.5 milijonov Din izkazuje 9.5 milijona dinarjev čistega dobička. Beograjska zadruga (Bančni in zavarovalni zavod) z glavnico 40 milijonov dinarjev je zaključila poslovno leto 1931 z 6.4 milijona dinarjev čistega dobička. »Continental«, tovarna gumijastih izdelkov d. d. Zagreb z glavnico 0.6 milijona dinarjev je izkazala čistega dobička Din 18.250.—. Ta vražja kriza, kajneda. Pa tu je naštetih še le nekaj firm, kje pa jih je še ostalih tisoč, katere bi bilo treba zbrati na indeks. Vsi so se poskrili za krizo, za to vražjo vlačugo, ki je plašč vseh takih računov. No, in ako takole gledamo na stvar, kako bi se dalo torej konkretno odpraviti krizo, bi se to kaj lahko storilo. Odredila naj bi se oddaja premoženja do najmanj 30%. Pri tem naj bi se pokazalo, koliko resničnega patrijotizma imamo v imovi-tih slojih. Dalje naj bi vlada izdala strog ukaz, da morajo vsi oni, ki so znosili denair v inozemstvo, ta denar takoj prenesti nazaj v našo državo, kdor pa bi se temu ne pokoraval, temu naj bi se zaplenilo premoženje. Tako bi bil dobršen del krize rešen v najkrajšem času. Jeram Jurij. Lani se je pričela borba za znižanje cene kruhu. Ob tej priliki so navajali peki velike režijske stroške ter navajali tudi pretirane cene kvasa, ki ga plačujejo v Jugoslaviji po 30 do 32 Din kilogram. Kvas se izdeluje iz melase v tovarnah, ki ga izdelajo na leto najmanj 320 vagonov ali 3,200.000 kg. Potreba po kvasu pa narašča vsako leto. Državna trošarina na kilogram znaša 4 Din. Do leta 1921 je bilo izdelovanje kvasa v dravski banovini svobodna obrt; od 1921 dalje pa je koncesio-nirana. Z zakonom o državni trošarini (dodatek) z dne 10. aprila 1929 pa se je odredilo, da izdaja dovoljenja za tovarne za dobo šestih let samo ministrstvo financ, če se izkaže, da kapaciteta obstoječih tovarn za kvas ne zadošča več potrebam. Država je tako odločila najbrže zaraditega, da ji je omogočena kontrola nad produkcijo v svrho pobiranja trošarine. S tem so dobile obstoječe tovarne za kvas nekak monopol v državi, dasi ta kontrola ni nikakršen razlog za monopolizacijo kvasa. Uvažati kvas iz inozemstva ni mogoče, ker se revizija kvalitete preveč zavleče in je torej riziko prevelik. V svoji okrožnici navajajo pekovske zveze naslednje tovarne kvasa: 1. Union d. d. pivovarna v Ljubljani; 2. Tovarna Makso Mayer d. d., Zagreb; 3. Vladimir Arko, Zagreb; 4. Peter Teslič, Sisak; 5. Fisekl in sinovi, Kreka pri Tuzli; 6. Pivovarna Jagodina v Jago-dini; 7. Boh in Co., Ljubljana in 8. Šonda, Beograd. Te tovarne so ustanovile 1921 kartel za izdelovanje kvasa, ki določa produkcijo in cene kvasu ter s tem škoduje narodnemu gospodarstvu. Zveze zadrug navajajo primer, ki dokazuje, s kako velikim dobičkom dela kartel kvasa. Račun za produkcijo 1000 kg kvasa bi bil naslednji: Surovine Din 4.112.— Produkc. pomočki Din 4.050.— Plače Din 2.100,— Trošarina Din 4.000.— 10% obr. za vlož. kap. Din 1.095,— Davki in razni izdatki Din 1.258.— 20% dovoljeni dobiček Din 3.385.— Skupaj Din 20.000.— Tovarne za kvas bi smele po tem proračunu prodajati kvas po 20 Din kilogram, ker je v gorenji vsoti že vračunan 20% dobiček in še obre-stovanje po 10% v podjetje naloženega kapitala. Dobiček znaša torej nedvomno 11 Din pri kilogramu še poleg vkalkuliranega 20% dobička. Zveza pekovskih zadrug izračuna potem, ker delajo tovarne s tem dobičkom: že od 1923, da je dobiček v osmih letih narasel na 280,000.000 Din ter se bo do leta 1935 še povečal za 130.000.000 Din. Dobiček, ki je neupravičen, bo dosegel v tej dobi skoro pol milijarde dinarjev. Pekovske zadruge so predložile tozadevni memorandum merodajnim mestom ter predlagajo, da se izvede kontrola nad poslovanjem kartela zlasti tudi z ozirom na neopravičene cene kvasa ter končno, da se ukine zakon glede koncesije obstoječim tovarnam kvasa, ter dovoli zadrugam osnovati lastne tovarne kvasa za svoje člane. Bistveno vsebino navedene spomenice objavljamo, ker je jako poučna. Karteli in monopoli brez javne kontrole so nezdravi pojavi v človeški družbi. Doma in po svetu. Proračun dravske banovine odo- ' bren. Finančni minister je odobril proračun dravske banovine. Banovina je predlagala proračun v znesku , 170,532.955 Din, odobreni proračun pa znaša 147,452.142 Din. Banovinska uprava sme razen odobrenih dohodkov uvesti še banovinsko doklado na direktne davke do 35%, cestarsko doklado do 25% in zdravstveno doklado 10%. Rektor in prorektor beograjske univerze sta odstopila. Nova stranka je imela v Ljubljani prvo zborovanje. Predsednik je minister dr. Kramer. V odboru je tudi Rudolf Juvan. V izvršni odbor (začasni) so izvoljeni: ministra dr. Kramer in Pucelj, Adolf Ribnikar, Ivan Pipan, dr. Dinko Puc, dr. Lipold. Marn, Tavčar, dr. Bohinjec, Zemljič, dr. Kalan, Kirbiš, Zadravec, dr. Gorišek, Ravtar, Trček, Sancin, Koder, Jug, Ažman in Matko. — Začasna eksekutiva je razmeroma velika. Strašna eksplozija filmov v Zagrebu V Zagrebu so v laboratoriju Star-filma preizkušali došle filme. Vnel se je pa film najbrže od pokvarjene električne napeljave in je kmalu na to nastala silna eksplozija, ki je porušila vse strope v štirinadstropni skoro novi hiši. Poškodovane so tudi sosednje stavbe. Laboratorij se je nahajal v drugem nadstropju. Šest oseb je mrtvih, 30 pa ranjenih. Poostrena omejitev deviznega prometa z inozemstvom. Dne 2S. marca t. 1. je izšla nova devizna na-redba, ki določa, da sme potnik pri potovanju v inozemstvo vzeti s seboj čez mejo največ do 5000 Din v tuji valuti. Domača valuta se v inozemstvo ne sme izvažati. Pozor pred oboroženimi železniškimi stražami in obhodniki. Da se zavaruje železniške naprave in železniški promet, je železniško straž-i no osobje po potrebi oboroženo ter so nekateri objekti železnice zastraženi po vojaških stražah. Nihče naj tedaj samovoljno ne uporablja železniških naprav za nedovoljene prehode po železniški progi skozi predore in vijadukte ter čez mostove. Brezpogojno pa se je pokoravati pozivom, odredbam, in navodilom železniških in vojaških straž in na poziv »stoj« naj pozvani takoj obstane na mestu, ker mora straža v protiv-nem primeru po svojih službenih predpisih rabiti orožje. Po predpisih zakona o železnicah javnega prometa z dne 23. VI. 1930 je prepovedano hoditi po železniški progi, nasipih, mostovih in drugih železniških prostorih razen onim, ki imajo tam službeni posel. Kdor bi kršil toza- K rudarski stavki na ČehoslovaSkem. Nemški in češki socijalnodemo-kratični poslanci ter rudarski in centralni tajnik so posredovali pri ministru del ter zahtevali, da posreduje med stavkujočimi rudarji in lastniki premogovnikov. Glavna zahteva je, da podjetniki prekličejo odpovedi delavcev. Socijalni demokrati bodo vsekakor dosegli zmago. Potrebno je, da rudarska oblast uvede pogaja- nja o zahtevah rudarskih organizacij in končno naj se napravi zakon, ki bo kaznoval rudniške lastnike, ki bi take nepotrebne in škodljive konflikte izzivali. Minister je izjavil, da se strinja s predlogi ter jih bo izvedel. Italija je sklenila z Avstrijo prednostno pogodbo za les, deske, vino in konfekcijo. Italija pa bo izvažala riž in druge svoje pridelke. Izkoristite ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6'—, 7'—, 8’—, 9'— in 10’—. Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) Kako mirno je povedal to... O, boli me, boli. . . Kako je odgovarjal na vsa druga vprašanja! O, kako docela drugače je bilo včasih! Breze, bele breze, tam spodaj ob motni rekil Tako tiho so šelestele, kakor da so se bale zbuditi plamen ljubezni v najinih srcih. In vrbe, visoke vrbe ... Globoko so se sklanjale k najinim srcom, kakor da so hotele z ljubečimi rokami pobožati najino tiho ljubezen I Bilo je . . . Vem: samo bilo je in se ne bo nikdar več povrnilo. Med nama je — ocean. Ločitev? Za vselej? Kdo ve! Morebiti se bova še srečala ... In če se tudi zopet srečava, če bi tudi zopet poskušala skupaj živeti, kakšno bi bilo tisto življenje? Rana pusti v najboljšem primeru vsaj sled... In težka rana? Večne bolečine. Že zdaj vidim. Že danes čutim. Ko sva se poslovila, mu je bilo tako mučno poljubiti me. Ali je to zavest krivde? Ce se čuti krivega in kljub temu greši! Ne, saj ni mogoče! Ali bi ga bila mogla vzljubiti, da je bil talcšcn! Če se ne čuti krivega, če ve, da mora delati prav tako, kakor dela, tedaj mu ne morem očitati greha ... In če bi kdaj spoznala, da sem se motila? ■ ; , d T Ne morem verjeti. Jutri, po jutrišnjem odpQtujem!« XI. Sprevodnik je zapiral vagone. Rosa in Bojo sta še vedno stala ob vagonu in se držala za roke. Nekaj sta si hotela povedati, uporno sta si zrla v oči, solze so si nasilno utirale pot iz njunih src, beseda pa je ležala, težka kakor ocean morja, na dnu srca. Vlakovodja je zažvižgal. — Vstopiti, odhajamo! — Bojo! — Rosa, ostani... ostani! — Bojo! Poljubila ga je in skočila v vlak. Za njo so se zaprla vrata. Bilo ji je, da bi skoprnela, da bi skočila pod kolesa. Bojo je stal ob vlaku ... Vlak je že davno oddrdral, Bojo pa je še vedno stal na istem mestu in se ni ganil. Solza, porojena v srcu, mu je ostala na dnu srca, kakor težak kamen. — Gospod, kaj delate tukaj? Predramil se je in naglo odšel. * Rosa je zrla na pokrajino, na ozko sotesko, skozi katero se je z muko prebijala železna pošast, in bilo ji je neznansko hudo. Zdelo se ji je, da je prvič vzljubila to zemljo in zdelo se ji je, da je spoznala, zakaj se je Bojo tako težko trgal od Rusije. V tem hipu ji je bilo, kakor da jo lokomotiva nasilno trga od zemlje, h kateri je bila prirasla. — Kam, milostiva? jo je vprašal sopotnik. — Daleč ... Rada bi bila govorila. Morebiti bi samo za nekoliko bežnih trenutkov premotila svoje srce. — Na Dunaj in potem, no, potem pa dalje ... — Ali smem biti indiskreten? Po kakšnem poslu? — Indiskretni? Na sprehod grem. — Dunaj je nevaren sprehod, milostiva. Prazno besedičenje ji je kmalu jelo presedati. Zarila se je v kot in poskušala premišljevati o čemerkoli, samo da bi pozabila na tisto, kar jo je gnalo po svetu. Zaman. Ni mogla pozabiti. Vlak se je počasi odmikal. Bojo je stal ob njem in brezizrazno zrl v premikajoča se kolesa. Vlak je bil že daleč, daleč, Bojo pa je, obsvetljen od visoke električne obločnice še vedno nepremično in uporno gledajoč v vrteče se kolesje, stal kakor ukopan na istem mestu. Ali ni nespametna, da se je odrekla vsem pravicam *do moža, pravicam, ki so ji zajamčene po vseh postavah? Zakaj naj bi baš ona spodkopavala korenine vladajoči etiki? Ko bi je vse to ne bolelo, naj bi še bilo ... In vendar, si je odgovarjala, mi ni bilo drugače mogoče, vendar čutim neko zadoščenje ob zavesti, da sem tako močna, da sem vzela svojo in njegovo usodo v svoje roke. Nepričakovano se je spomnila Tanjinega moža. Do tu je šlo vse v redu. »DELAVSKA POLITIKA« Stran 3 Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. devne predpise, bo najstrožje kaznovan. * Rumunskim častnikom je vstop v parlament prepovedan. Vojni minister v Rumuniji je izdal naredbo, s katero se častnikom strogo prepoveduje prisostvovati sejam parlamenta bodisi v uniformi ali civilu. V Bolgariji ropajo občinske odbornike. 'Trije občinski odborniki mesteca Nevrokop so šli v Sofijo. V petek so se vračali z avtomobilom domov in med potjo jih je na-Padlo 15 roparjev, ki so jih odvedli v gorovje. O občinskih odbornikih še ni nobenih vesti. Roparji so odbornike odvedli najbrže zaradi njih vedenja pri zadnjih občinskih volitvah. V Italiji ne bo več »katoliških« bank. Papež je sklenil z Mussolinijem dogovor, po katerem se ne sme nobena banka nazi-vati več »katoliška« ali nositi ime kakega svetnika, To odredbo, ki jo je sporočil škofom, je izdal papež, ker je mnogo »katoliških« sleparskih bank, v katere so nalagali katoliki denar, propadlo. Enotnost na Dunaju. Eden najvažnejših dogodkov v letošnjem letu bodo v Avstriji volitve v občinski svet ter obenem v deželni zbor mesta Dunaja dne 24. aprila. Na Dunaju, ki je glavno mesto avstrijske republike, Potem samostojna zvezna dežela (Bundes-land) in še milijonsko mesto, imajo v občinskem svetu in v deželnem zboru socijal-ni demokratje veliko absolutno večino, ki jim je omogočila, da so napravili iz starega »cesarskega« Dunaja oni novi, republikanski, rdeči Dunaj, ki slovi po svojih stanovanjskih, socijalnih in šolskih reformah in uredbah po vsem svetu. Seveda je to najhujši trn v ambicijah avstrijske reakcije z »heifn-wehrovci« in kršč. socialci na čelu, zato so že tolikokrat pripravljali marše na Dunaj in zato bi seveda želela ta reakcija priti tudi pri letošnjih volitvah, ako že ne do zmage, pa vsaj do malo bolj ugodnejše pozicije v teh korporacijah. Ali delavstvo se tega zaveda in zato je bilo na eni zadnjih zaup-niških konferenc češke socijalne demokratične delavske stranke na Dunaju sklenjeno, da bo vse socijalistično delavstvo nastopilo pri aprilskih volitvah enotno z nemškimi so-cijalnimi demokrati. Na konferenci je bilo obenem sporočeno, da bodo na kandidatni listi nemške socljalno-demokratične stranke trije češkoslovaški kandidati, od katerih bo sta dva na mestih, ki jima zagotavljata iz volitev. Obenem je bilo na konferenci sporočeno tudi zanimivo dejstvo, da bodo po sklepu tudi češkoslovaški narodni socijalisti na Dunaju volili socijalno demokratično kandidatno listo. — Iz tega poročila torej vidimo, kako se dunajski sodrugi zavedajo svojih nalog: dalje, kako se praktično izvaja naša mednarodnost in končno, kako socialistična in marksistična mednarodnost še ni nikdar bila kaka proti-narodnost, kakor to zlasti »narodni« tako radi očitajo! — st— Rusjj,a naroča stroje v Avstriji. Rusija je naročila na Dunaju za štiri milijone dolarjev (ca. 230 milijonov dinarjev) strojev za obdelovanje lesa, poljedelstvo in orodja. Stavka rudarjev na Čehoslo-vaškem. V severnočeških premogovnikih stavka že nad 20.000 rudarjev. Z mosteških revirjev se je stavka raztegnila tudi na ostravske revirje. Ponavljajo se spopadi med žandar-mcrijo in stavkujočimi, v kateire po-seza deloma tudi vojaštvo. Ivar Kreugerjev koncern v težko-čah. Gospodarski položaj Kreuger-jevega užigaličnega koncerna sicer se ni jasen, vendar koncern najbrže razpada. Vrednostni papirji koncer-na. ,ne k?.do na borzah več notirali. Milijonarji bodo lahko izvedli znaten »rop«. S človeškimi glavami okrašen vhod mandžurske prestollc©. Na Mandžurskem so ustanovili republiko in izvolili za predsednika republike bivšega kitajskega cesarja Pu-ya. Seveda so morali tudi Kitajci priseči zvestobo novemu gospodarju. Med Kitajci je pa bilo nekaj ljudi, ki niso hoteli priseči novemu režimu. Tem kitajskim rebelom so posekali glave in okrasili glavna vhodna vrata v Mukdenu z 90 odsekanimi glavami upornikov. V Mandžuriji so še večji oddelki Kitajskih čet, ki se bore z japonskim in ujandžurskim vojaštvom. Taka je slika iz m. ade mandžurske države, ki so jo ustanovili napredni Japonci. i * *>irn£!va.,stvo Evrope narašča počasi. Za leto 1928 je tajništvo za higijeno Društva narodov primerjalo naraščanje prebivalstva v Evropi, Avstraliji in na Japonskem. V Evropi se pomnoži prebivalstvo na leto za tri milijone. 1 rebivalstvo se najbolj množi na Poljskem, potem v Nemčiji, Italiji, Rumuniji, Španiji m Angliji. Na Japonskem se je pomnožilo prebivalstvo za 900.000, v Av straliji pa za 850.000 oseb. Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! — Cinkarna odpušča delavstvo. Celje, dne 31. III. 1932. lukajšnja cinkarna je nabila razglas, da bo s pričetkom prihodnjega meseca reducirala cel oddelek za pocinkanje pločevine, ki zaposluje 40 do 50 delavcev. Ob istem času je pa nabila tudi razglas, ki obsega seznam^ 37 delavcev, ki bodo poslani na brezplačen dopust, in sicer do nadaljnjega. Armadi brezposelnih, ki je v Celju narasla že na 1200 oseb, se pridružuje na ta način zopet 80 do 90 novih nesrečnežev, ki v par tednih ne bodo imeli nobenih sredstev za Preživljanje sebe in svojih družin. Delavci pripovedujejo, da je v cinkarni zaloge za kakega pol leta, tovarniško vodstvo pa trdi, da za celo leto. če bodo morali delavci ves ta čas čakati na delo, in to brez vsakih sredstev, je prav jasno, kam bo to vedlo. Hočeš, nočeš, moraš, bo morala država poseči vmes in poskrbeti primerna sredstva, bodisi za javna dela, kar je nam mnogo ljubše, ali pa za direktno podpiranje brezposelnih. Seveda ta problem ne bo rešen brez sodelovanja delavcev. Sedanje indiferentnosti bo moralo biti konec in sleherni delavec in nameščenec se bo moral pričeti temeljito baviti z javnimi vprašanji, zlasti z vprašanjem preskrbe vsakdanjega kruha. 1 ečene ptice ne bodo nikomur letele same v usta. Treba bo več zanimanja in več agilnosti za organizacije in za skupne nastope vsega delavstva. Dr. Avg. Reisman: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.) (Nadaljevanje.) Nekaj Številk Pokojninskega zavoda v Ljubljani. V Ljubljani obstoja Pokojninski zavod za privatne nameščence, ki ima svoj delokrog v celi Dravski banovini in v bivši Dalmaciji. Po drugih delih naše države tega zavarovanja nameščenci nimajo, dasi je bilo izvedenih v tem smislu že več akcij in tudi stavljeni primerni predlogi. V pokojninsko zavarovanje spadajo zasebni pisarniški uradniki, preddelavci, mojstri v obratih, delovodje, upravitelji, to je, vsi nameščenci, ki opravljajo duševno službo. Pokojninski zavod je imel 1. januarja 1932 obveznih članov 9816, prostovoljnih pa 549, to je skupaj 10.365 članov. Na pokojninah je izplačal zavod v letu 1931 8,425.151.57 Din. Rente so se od prejšnjega leta zvišale skoraj za 1,300.000 Din. Svoje rezerve ima zavod (kapitalno kritje v smislu zakona) naložene v raznih kreditih, ki so narasli v letu 1932 na 114,497,963.60 Din. V tem znesku pa niso všteti zneski, ki so naloženi v raznih denarnih zavodih. Večina posojil je naloženih tako, da se je z njimi pospeševalo gospodarsko življenje, zlasti gradbenost. Tudi pokojninski zavod čuti težo krize, ker naraščajo zaostanki v plačevanju prispevkov. Nahajamo se pred revizijo socialne zakonodaje. Obenem z njo naj bi se tudi to zavarovanje preuredilo potrebam primerno ter uvedlo splošno zavarovanje za starost, onemoglost in invalidnost. Vsak dan postaja popolna socialna zakonodaja nujnost družbe. Nova ruska polarna odprava. V Leningradu pripravljajo novo polarno odpravo, ki bo imela nalogo raziskati zračne razmere v polarnem svetu in najti najkrajšo in najugodnejšo zračno pot iz Rusije v Ameriko preko severnega tečaja. Odprava odplove na znanem ledolomilcu »Krasinu«, ki bo imel na krovu dve letali za zračne ekskurzije v polarni svet. Služba na poskušnjo. Ako je dogovorjena služba le za poskušnjo, ali za prehodno potrebo, se lahko takšna služba v prvem mesecu vsak hip razveže, seveda, če ni bilo morda med strankama dogovorjeno, da se mora tudi takšna služba poprej odpovedati. Delavec in delodajalec lahko službo na poskušnjo oziroma za prehodno potrebo razrešita brez odpovedi, toda po preteku enega meseca postane takšno službeno razmerje neglede na kak drugačen dogovor, že redno in se lahko odpove le z zakonito 14 dnevno odpovedjo. Služba za prehodno potrebo je lahko n. pr. Pri kakšnem popravilu hiše, čiščenju, selitvi in podobno. Kot smo že zadnjič omenili, pa tudi delo pri takšni prehodni potrebi ne more končati poprej, kot je izvršen posel, ki je ob sprejemu začel. Ni .pa mogoč dogovor službe za poskušnjo ali za prehodno potrebo preko dobe enega meseca. Dosmrtna služba. Službeno razmerje pa se lahko sklene tudi dosmrtno. Toda tudi takšno službo, ali pa ono, ki je sklenjena za več kot pet let, lahko delojemalec odpove že po preteku 5 let s 6 mesečnim odpovednim rokom. Službodajalec pa nima te pravice in mora torej delavca, ki ga je sprejel v službo dosmrtno, imeti v službi do smrti, ali pa za dobo 20 let, oziroma vso ono dobo. ki je bila sklenjena za več kot pet let. Predčasna odveza iz službe. Redoma .preneha službeno razmerje po preteku določene dobe, za katero je bila služba sklenjena, oziroma po poteku zakonitega odpovednega roka. Iz tehtnih vzrokov, ki jih določata §§ 238 in 239 obrtnega zakona, pa lahko delavec in delodajalec tudi predčasno razdereta službeno razmerje, t. j. preden poteče dogovorjeni čas službe, oziroma odpoved. Službojemnik lahko razveže službo predčasno med drugim iz sledečih tehtnih vzrokov: 1. če je postal službojemnik za službo nesposoben, ali če je ne more opravljati brez škode za svoje zdravje, ali nravnost: (primer: delavec se je telesno ponesrečil, ali delavko hoče delodajalec ali kdo drugi njegove rodbine zapeljevati in .podobno). 2. Če službodajalec pritrguje zaslužek ali druge dajatve v naravi, ali sicer krši bistvene določbe pogodbe; (primer: delodajalec bi hotel naenkrat plačati proti volji delavca manjšo mezdo, ali mu dajati namesto obljubljene cele njive, le polovico, ali manjše stanovanje itd.). 3. Če službodajalec noče izpolnjevati zakonitih dolžnosti glede zaščite službojem-nikovega življenja, zdravja ali morale. 4. Če skuša službodajalec, njegov zastopnik, ali člani njihovih rodbin, delavca ali člana njegove rodbine, zavajati v protizakonita ali nemoralna dejanja. 5. Če službodajalec, njegov namestnik ali člani rodbine delavca ali člane njegove rodbine, ženo ali otroke, žalijo ali jih nočejo ščititi pred žalitvami. Če pa je delavec za takšne osebne žalitve vedel več kot teden dni, ni več upravičen zapustiti službe brez odpovedi. 6. Če delodajalec delavcu, ki dela po kosu, ne daje dovolj dela, in torej s tem zakrivi, da delavec ne more doseči povprečnega zaslužka; (primer: v neki mariborski tovarni so morale delavke po cele ure čakati, da so se pri stroju delani svileni traki posušili, preden so mogle delo nadaljevati). 7. Če mora delavec nastopiti službo v kadru. . (Dalje prihodnjič.) Kdor ima, naj plača! Nepričakovan pojav v parlamentu ameriških Zedinjenih držav. V Zedinjenih državah v Ameriki imajo tudi krizo in državni proračun zahteva novih davkov v znesku dveh milijard dolarjev. Precej velik zahtevek je to in bi znašal po dosedanji valuti do 120 milijard dinarjev. Pri predlogu o zvišanju davkov se je vnela burna debata, v kateri so de mokratski in republikanski opozieio nalci zahtevali, da naj se obdavči bogataše ter zapleni velike dedščine. Ta nastop opozicije je povzročil padec dolarja. Vlada je namreč predlagala, da naj se uvede davek predvsem na prodajo življenskih potrebščin, kar bi bilo podražilo življenje. Opozicija pa je predlagala, da naj se davek, če ie.že potreben, uvede na rente, dedščine in tudi na premično imetje. To ie Pa bogataše razkačilo. — Ne bo nič čudnega, če bodo skušali razni rentirji spraviti svoje blago v varnejše zavetje ter bodo Zedinjene države prišle še v večjo krizo. Nezaposlenih imajo že sedaj okoli 8 milijonov. Kaj pa jih briga — država! _ Ruska naročila. Sovjeti so naročili v Italiji pri firmi Fiat petsto motorjev za letala in veliko množino drugih strojev. Pri nemških kovinskih industrijah so naročili za tristo milijonov mark kovinskih izdelkov. Kakor smo že svojčas poročali, je tudi^ tovarna Kranjske industrijske družbe na Javorniku dobila meseca decembra iz Rusije naročila za večjo partijo elektrodov, kar bi bilo začasno preprečilo odpust tamošnjega delavstva. Tovarna pa ne dobi od Narodne banke potrebnega kredita, da bi mogla to naročilo realizirati. Ljubljana. Delavski šport. Kombinirani moštvi SK Svoboda : SK Železničar se srečata v nedeljo, din e 3. aprila, ob 10. uri d opil a Igrišču »Železničarja«. — Sodi g. Bizjak. — Vstopnina ,5 Din. Mladinski moštvi SK Svobode : SK Maribor igrata training-tekmo v nedeljo, dne 3. t. m., ob 10. uri dop. na igrišču SK Maribora. Za prvi maj je v Ljubljani odpovedano stanovanje 270 strankam. Odpovedi bo seveda še nekaj več do Prvega mata. Naravno je, da se odpovedi tičejo najsiromašnejših strank. Tudi mestna občina je odpovedala stanovanja 40 strankam, ki večinoma niti v barakah ne morejo zmagovati stanarine. 160 aretacij v Ljubljani. Ljubljanska policija je odredila racijo proti nezaposlenim in potepuhom v Ljubljani. Zaradi nezaposlenosti je pritisk v Ljubljano hud, a tudi tukaj ni dela. V dveh dneh je bilo aretiranih 160 oseb, od katerih jih je malo slabih elementov. Siromaki prosijo pač kruha. Maribor. Kraševci bomo! Kadar stopam po resnem in tihem pohorskem gozdu in kadar srečam starega, že skoro sivega gospodarja, ki ves zamišljen in žalosten stopa po svojem preljubem gozdu, napolni se mi srce z divjo bolestjo in sočutjem s kmetom, ki je preživel vso dolgo dobo svojega življenja v tem dragem, da, najdražjem delu sveta. Kakor stari Kasjak pri Sv. Lovrencu na Pohorju se mi zdi ta mož, ki ves uničen stopa po svojem gozdu, katerega neusmiljene roke hočejo izsekati. Vsa močna, mlada, sočna drevesa, ki stoje že tako zelo redko druga poleg druge; gozd se svetlika vedno bolj in bolj, »Kraševci bomo, oh, Kraševci!« tako vzdihuje stari mož, »Kraševci, in to zato, ker ne morem plačati dolgov.« Pohorci — Kraševci. Čudno me pretresata ti dve besedi, ki sta si nasprotni kakor belo in črno, a vendar ne bo dolgo in združili se bosta v en pojem, kajti od sto odstotkov ni na Pohorju več dva odstotka gospodarjev, ki bi ne morali plačevati dolgov. Ne morejo jih pa poravnati na drug način, kakor s tem, da izsekavajo gozdove, debla, jih pod ceno prodajajo in namesto, da bi zaslužili, nesejo denar upnikom — L. K. 60. občni zbor Hranilnega In posojilnega društva r. z. z o. z. v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila, ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Letno zborovanje članov Konzumnega društva za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 3. aprila, ob 9. uri dopoldne v gostilni Frie-dau na Pobreški cesti 3. Kupna moč konzumentov pada, vsled česar propadajo tudi trgovci. Minulo sredo se je vršilo letno zborovanje gremija trgovcev v Mariboru, na katerem so posamezni govorniki razmotrivali o položaju trgovskega stanu, ki je vsled padanja kupne moči konzumentov, naraščanja brezposelnosti, visokih najemnin itd., hudo prizadet. Zborovanje je sprejelo dve resoluciji, ki se nanašajo na pocenitev električnega toka in pa na zapostavljanja mariborskih trgovcev pri podeljevanju kreditov Narodne banke. K tatvini slik v Cankarjevi šoli se nas naproša, da objavimo še naslednje podatke: Po naknadnih informacijah smo izvedeli, da je bilo v II. nadstropju šole, kjer je bila razstava Zenskega društva, na hodniku stalno nadzorstvo. Slike pa so izginile v I. nadstropju. Nadalje smo ugotovili, da se je vršil pouk v šoli vse dni razstave, torej je bilo poslopje dostopno vsakomur. Slike, ki so izginile, so bile po večini razglednice narodnih noš v okvirjih, ki so služile kot učila in niso bile morda umetniške dragocenosti. Iz navedenega sledi, da za tatvino slik ne odgovarja nihče, tudi ne Žensko društvo. Repertoar narodnega gledališča. Sobota, 2. aprila, ob 20. uri: »Kaverna«. Ab. D. Nedelja, 3. aprila, ob 15. uri: »Viktorija in njen huzar.« Znižane cene. — Ob 20. uri; »Traviata.« Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla. — Pondeljek, 4. aprila, ob 15. uri: »Trije vaški svetniki.« Znižane cene. — Ob 20. uri; »Zemlja smehljaja.« Znižane cene. Dobra kvaliteta! — Okusna oblika! — Nizke cene! Čistite Vaše čevlje z našo kremo! 99.- 169.- 229.- 229- Vrsta 1937-22 Čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa z gumijastimi podplati. Preje cena Din 169.—, sedaj samo Din 99.—. Vrsta 6637-21 Elegantni moški čevlji za izprehod in za izlete. Napravili smo jih iz rjavega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Vrsta 7627-63 Okusni moški čevlji iz rjavega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika daje tem čevljem posebno eleganco. Vrsta 7637-59 Elegantni moški čevlji iz črnega boksa z okusno perforacijo. To vrsto imamo tudi v mahagonovi ali rjavi barvi za isto ceno. Pri nas dobite dobre in cenene nogavice! — Voinene nogavice Din 5-—, flor in bombaževe Din 10'—. Samomor. Pred več dnevi je odšel z doma neznanokam 21 letni trgovski potnik Josip Pittner. Minulo sredo pa je neki pa-sant v gozdu pri Treh ribnikih našel mrtvega mladeniča, v katerem so spoznali pogrešanega Jožefa Pittnerja. Domneva se, da je mladenič izvršil samomor iz žalosti vsled izgube svoje neveste Pavle Kaisersberger-jeve, ki je, kakor smo v našem listu poročali, pred dvema mesecema izvršila istotako samomor. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trge Si. 6. Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6. Celje. Kriza. Naj bo industrijski delavec ali podeželski hlapec, vsak že ve, kaj je to kriza. Malokdo pa ve, od kje je prišla. Delavstvo ima razne zakone o zaščiti dela, a jih niti samo dovolj energično ne upošteva. Kar poglejmo par slučajev. Vajenec stopi v uk, ko ima 14 let Obrtnik ga izkoristi kolikor je le mogoče. Mnogo je na primer krojačev, ki zaposlujejo svoje vajence od 6. ure zjutraj do 21. zvečer. Edini presledek je opoldansko kosilo, ki obstoja iz ostankov. Ista je s čevljarskimi vajenci. Pekovski vajenec mora zvečer ob 20. uri v pekarno in gre k počitku šele drugi dan popoldne. Pri tem pa obstojajo zakoni, ki mladinskim delavcem prepovedujejo nočno delo. In kaj naj stori tak ubožec? Nič, ker nič storiti ne more. Za plačilo pa dobi, ko je prost, odpustnico, da gre lahko potem za delavca v tovarno ali za hlapca na deželo. Sicer pa, če pogledate v tovarne, boste videli, da zaposlujejo do 40 odstotkov mladoletnih delavcev in delavk. Gotovo je izvor krize baš v teh vprašanjih. Ce pogledate v pekovsko stroko, vidite, da dela tak komaj izučen pomočnik za 75 Din tedenske plače kar po 16 ur na dan. Dela torej za dva. Tako delajo tisoči in tisoči, zato pa je vsak dan večja kriza in brezposelnost. V teh stvareh gredo dan na dan prijave na Inšpekcijo dela, tako da jih je tam že gotovo cela grmada. Rešiti jih Pa seveda ne morejo, ker tudi tam ne more delati eden za deset. Interesantni sestavek iz delovanja celjskega občinskega sveta bomo priobčili v prihodnji številki našega lista, na kar opozarjamo že danes. Hrastnik. Igra »Davek na samce«, katero je vprizoril dramatični odsek »Svobode« 1. na velikonočno nedeljo, je prav lepo uspela. Obisk je bil tudi prav zadovoljiv. Tudi igra »Pogodba«, katero pa je vprizorila »Svoboda« II. na velikonočni pondeljek, je privabila dovolj občinstva. Ista podružnica bo vprizorila v nedeljo, dne 3. aprila, ob 4. uri pop. v dvorani Konzumnega društva rudarjev mladinsko igro v treh dejanjih »Bedak Paviek« s predigro v 1 dej. »Damoklejev meč«. — Izobraževalni tečaj delavskih organizacij se zopet nadaljuje v soboto, dne 2. aprila, točno ob 5. uri pop. v deški šoli. Predmet: Korespondenca. Predavatelj s. J. Berdajs iz Ljubljane. Vsi in točno!* Občni zbor podružnice Del. tel. in kult. zveze »Svobode« I. in II. se vrši v nedeljo, dne 3. aprila, in sicer: podružnica II. ga obdrži dopoldne ob 9. uri v društvenem lokalu! pri steklarni, podružnica I. pa točno ob 2. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Dnevni red običajen. Za Zvezo bo navzoč s. C. Štukelj iz Ljubljane. Poziva se vse člane in somišljenike, da se občnih zborov zanesljivo udeleže. — Odbora. Izlet na Sv. goro. Deset članov našega planinskega odseka je za velikonočne praznike napravilo izlet na Sv. goro, kjer so se prav dobro počutili ter vračali s pravim, planinskim užitkom nazaj v našo dolino. Nalagajte svole prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg št, 6. Hranilno in posoiilno društvo delavcev v Mariboru registrirana zadruga z omejeno zavezo Frankopanova ul. 37, v lastni hiši Poštni čekovni račun 13.143, podružnica Ljubljana Telefon štev. 2635 Vabilo k 60. letnemu občnemu zboru ki se vrli v nedeljo, dne 3. aprila 1932 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovl dvorani Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Predložitev računskega zaključka za leto 1931. 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka. 4. Volitve. 5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo po- sojila in sprejemajo hranilne vloge. 6. Razno. Peter Brauchardt, predsednik. V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov. Tako so praznovali naši planinarji zopet prvič v letošnjem letu praznike v prosti naravi. Pobrežje pri Mariboru I. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, priredi v nedeljo, dne 3. aprila, skupno s centralo otvoritveni izlet v Sv. Martin. Centrala odvoz ob 13. uri iz društvenega lokala. — Zbirališče članov podr. Pobrežje ob pol 14. uri v društvenem lokalu v Pobrežju. Gostje so vabljeni. Razno. Menih umoril gojenca. V Rimu se nahaja zavod za vojne sirote, ki ga vodijo očetje salezijanci, kjer se dečki poleg šolskega pouka učijo tudi raznih obrti. Pred par dnevi so našli v spalnici, kjer je skupaj spalo 35 gojencev in dva brata-redov-nika, 13 letnega Di Benija zjutraj s prerezanim vratom. Preiskava je dognala, da ga je umoril eden izmed obeh bratov redovnikov radi tega, ker mu je gojenec grozil, da ga bo ovadil predstojništvu, ker ga je spolno zlorabil. Morilca so aretirali, zavod zaprli, gojence pa razmestili po drugih zavodih. Vstaja gobavcev. V koloniji za gobavce Fontiles, ob vzhodni obali Španije, so gobavci premagali svoje čuvaje, vdrli v bližnja naselja, lovili ljudi in jih poljubljali, da jih na ta način okužijo in se s tem' maščujejo nad človeško družbo, ki jih je izobčila iz svoje sredine in da obenem opozorijo svet na svoj težak položaj. Prebivalstva se je polastila panika in je bežalo pred gobavci na vse strani. Le s težavo se je oblastim posrečilo, jih poloviti in spraviti nazaj v kolonijo. p&pfr :: CENA OBLEK ZA GOSPODE......................... ZA DEČKE:................ GAMBETA OD 11 DO 14 LET: Din 240-— do 75G--Din 200*— do 330-- Din 210*— do 270'—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:...................... Din 130‘— do 150’—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET....................... Din 110*— do 270-—; RAGLAN: . . ......................................... Din 320'— do 650*—; HLAČE:................................... ............ Din 90’— do 180’—. Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu I Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi Pazite se pred ponaredbami! Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predistavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor«.