St. 47. Poitnina plaiana v gotovini V Ljubljani, dne 12. septembra 1923. Izhaja vsako sredo. Leto VI Glasilo »Samostojne W kmetijske stranice za Slovenijo". Naročnina: celoletno . , . . tletno neza« Številka Din 20-— Din 10--Din 5-t-Din 1*— Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam! Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst :...<• večji inserati od 10 petit vrst naprej . . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta • « • » • • . • h Din I SO * Din 2— k Din 3-- UredniStvo in upravnižtvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma^ Naša blejska zma Veličasten potek Kmetskega praznika na Bledu. - Udeležba še večja ko lani. — Bled še ni videl toliko ljudstva. — Sloga podeželskega ljudstva. - Za slovansko kmetsko Internacionalo. — Uduševljene manifestacije za enotno zemljoradničko stranko. — Zavist naših nasprotnikov. Zmagoviti in veličastni so bili še vsi prazniki, ki jih je priredila naša stranka, toda vse je prekosil letošnji alejski praznik — krona vseh naših prireditev. Ne samo po številu udeležencev, ki je bilo tako veliko, da Bled po soglasnem mnenju vseh Blejcev, toliko ljudstva še videl ni, temveč tudi po duhu, ki je vladal na njem. In naravno! Še nikdar ni bila vid-sa naša idejna premoč nad našimi nasprotniki tako jasno, ko letos. Ban-kerot klerikalne politike je popoten in niti ob asistenci desetih škofov, papeževega delegata, ministrov in druge ofrakane gospode vršeči se katoliški shod ni nlogel preprečiti, da izpre-gledujejo mase, da se vsak razsodnež umika od klerikalne politike. Kako tudi ne i Obljubljali so avtonomijo, ustvarili pa so samoradikalno in čisto velesrbsko vlado. Obljubljali so zmanjšanje davkov, davkarije pa preplavljajo ravno sedaj deželo s položnicami za nove davke. Obljubljali so pravično agrarno reformo, po občinah pa se delajo spiski za tlako. Resnično! Ni še doživel slovenski narod takšne sleparije, kakršne so izvršili v znamenju vere klerikalci. Po pravici pade na tistega, ki gre še sedaj s temi patentiranimi sleparji, očitek, da je sam slepar ali pa popolen nevednež. Kako vse drugače pa smo nastopili v volilnem boju mi! Ko je pod vplivom hujskačev vse kričalo po avtonomiji, smo glasno in jasno izjavili, da avtonomija za enkrat še ni dosegljiva. In pogumno smo nastopili proti skrajnežem na levi in desni in obljubljali samo to, kar smo smatrali za dosegljivo. Toda ljudstvo je šlo za onimi, ki so obljubljali med — dali pa palico. In danes iztreznjujejo udarci ljudstvo ln naše stališče postaja vedno silnejše, ker vse spozna vso njegovo pravilnost in vse ljudstvo se priklanja pred poštenostjo, s katero smo nastopali. Zato je v naših srcih ponos, zato je v naših dušah potencirana volja do zmage in zato smo danes napadalna skupina z največjo udarno silo. Ni ga, ki bi bil kos jezi pravičnika in ta jeza je danes v nas! Triumfiramo pa tudi nad drugimi strankami. Še v sredo je pisala »Domovina«, zastonjkarsko glasilo demokratov, da je SKS konec. V soboto pa so desettisoči pokazali vso smešnost demokratske pobožne želje. Pa kaj bi zamerili, če se tolaži bolnik na smrtni postelji s smrtjo drugih. Zato gremo samo s pomilovanjem preko demokratskih prorokovanj na delo. Mogočna in prepričujoča je bila naša manifestacija na Bledu, toda tudi nad vse pomembna. Ravno v času, ko se je vse navalilo na nas, ker hočemo skupno s srbskim in hrvatskim kmetom priboriti jugoslovenskemu kmetu in obrtniku njegove pravice, ravno v tem času se je vršil blejski tabor in z zmagovitim navdušenjem so se na njem izjavili desettisoči za solidarnost jugoslovenskega podeželskega ljudstva. Bratje, to ni bila samo manifestacija, to je bila zmaga! Pa še en moment moramo povda-riti! Ko se je doznalo za sramotne rezultate marčnih volitev, je vse, kar sovraži samostojno mislečega kmeta, veselo vzklikalo: Samostojhe je konec. Razumeli smo to veselje, zakaj ni resnejšega nasprotnika raznih špekulantov in verižnikov, kakor je samostojno misleč kmet. Bolgarska je to v prepričujoči luči pokazala. In zato so rajali, ker so mislili, da so ubili svojega glavnega sovražnika, zato so zasmehovali naše tovariše, ki so ostali zvesti kmetski misli in delovali za njeno zmago Ampak njihovo veselje je bilo prezgodnja. Trdno v ljudstvu ima naša stranka svoje korenine, trdno v ljudskih srcih svoje temelje. Kaj zato, če drevo eno leto slabo obrodi, obilna žetev drugega leta popravi vse. In tako je z nami. Na naše drevo je padel mrčes in uničil enoletno žetev, toda danes smo drevo očistili mrčesa in danes je naše drevo v bujnem zelenju in obilna žetev se nam obeta. Toda bratje! Žetev še ni pospravljena in zato vsi na delo, da z bogato žetvijo nadoknadimo, kar smo izgubili. Blejski praznik nam dokazuje, da je treba le še malo vztrajnosti in žetev bo naša! Bratje, vztrajajte in doživeli bomo popolno zadoščenje! S tem pa bo pomagano vsemu narodu. Ko smo ob vstopu v vlado dosegli prost izvoz živine, smo samo v enem letu prihranili ljudstvu na stotine milijonov izdatkov. Ko smo preprečili takso na kmetska vozila na vzmeteh, ko smo dosegli prosto žganj ekuho ko smo preprečili nove davke, ko smo dosegli oprostitev kmetskega ljudstva od davka na poslovni promet, ko smo priborili poljedelskemu ljudstvu vse polno drugih dobrot, tedaj smo dokazali, da je dobro naše stranke, tudi dobro ljudstva. In to bomo dokazali tudi v prihodnje. Čim več politične moči pa bomo imeli, tem popolnejši bo naš dokaz. Bratje! Naša politična moč pa je odvisna od vas! Zato pravimo! Zmaga, veličastna zmaga je bil blejski praznik, toda nobena končna zmaga. Mi pa se borimo za končno zmago, drugače ne bo konec izmozgavanja ljudstva. Ravno zaradi tega pa je naš bojni klic slej ko prej: V boj za Staro pravdo, ravno zaradi tega gremo v boj za zeleno internacionalo! Bratje! Z blejskim praznikom je izbrisan naš poraz v marčnih volitvah, v prihodnjih volitvah moramo to dokazati ! Naj živi zveza jugoslovenskih kmetovalcev! Naj živi zelena internacijonala! V boj za Staro pravdo! Tabor v Zaki. Velikanska množica je napolnjevala divno ležečo Zako, ko je točno ob napovedani uri otvoril v imenu pripravljalnega odbora tov. Ažman tabor. V vznešenih besedah je pozdravil vse navzoče, zlasti pa odposlanca glavnega odbora bratske zemljorad-ničke stranke, poslanca Dušana Dimi-trijeviča in zaslužnega borca za zmago kmetske misli na Hrvatskem tov. Mežnariča. Sloga obrtnika in kmeta, skupen nastop vsega podeželskega ljudstva je predpogoj, da pride kmetsko ljudstvo do svojih pravic. Zato se v tem znaku vrši današnji tabor. Nato se je tov. Ažman spomnil v oduševljenih besedah naše kraljevske hiše, godba pa je zaigrala pri tem narodno himno. Ko se je končno spomnil tov. Ažman še moža, ki ga je politična pre- napetost pognala v smrt, pokojnega Gustava Pirca, je povzel besedo viharno pozdravljen posl. Dimitrijevič. Prinaša pozdrave glavnega odbora zemljoradničke stranke, ki zastopa stan, ki ima za državo največji pomen, ki pa ima, žal, najmanj pravic. Zato hoče dati zemljoradniška stranka vsem gospodarsko pravico, zato je naj odločnejše proti sedanji vladi, ki je vlada gospode, turških spahijev in »krščanskih« izkoriščevalcev ljudstva. Proti tej vladi brezobzirno v boj, dokler ne bo doseženo, da bo kmet ne samo gospodar svoje zemlje, temveč tudi gospodar države, v kar ga usposablja njegov gospodarski pomen in njegovo število. Bratje zemljoradniki! Politično moč moramo zagrabiti v svoje roke in jo trdo zadržati, kajti le tako bomo preprečili izrabljanje naroda, s tem da postavimo državo na zadružno podlago, da bodo vsi krediti in vse gospodarstvo slonelo na zadružništvu. Le tako se bomo rešili oderuhov! Parlament mora sloneti na načelu stanovskega zastopa, ker le tak parlament more zatreti zlo, ki je nastopilo zlasti s samoradikalno vlado. Razmere so vsak dan obupnejše. Po južnih krajih cvete razbojništvo, v Beogradu grabijo državen denar nepošteni uradniki in politiki, kmetske-mu ljudstvu pa se nalagajo novi davki. V prvi vrsti so vsega tega krivi lažiljudske stranke, zlasti Radičeva in Koroščeva. Mesto da bi šel Radič v parlament, da zruši škodljivo vlado, je odšel v tujino, da ruši državo. In Korošec mu pomaga in mesto da bi se boril proti njemu, je postal njegov pokrovitelj. Razvili so plemensko strast in eden kliče Slovence skupaj, drugi Hrvate in tretji Srbe. Toda nihče se ne vpraša kaj potem, če so vsi Srbi na okupu, če so zbrani vsi Hrvatje in Slovenci. Ali se naj tedaj pričnemo medsebojno pobijati? (Nočemo se!) Z razvitjem plemenskih gesel je prišla država v nevarnost in največja zasluga zemljoradnikov za državo je ravno v tem, da ubijajo plemensko sovraštvo, da ustvarjajo podlago za resničen sporazum vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bratje! Vsi vstopimo v eno kolo, vsi v složno fronto in interesi države bodo s tem zavarovani in vsemu ljudstvu bo pomagano. Naj živi skupnost kmetovalcev vseh dežel in v znamenju te medse- bojne ljubezni kličem: Da živi Samostojna kmetijska stranka! Nato sta se poljubila brata Dimitrijevič in Pucelj, v znak iskrene zveze in skupnosti. Buren aplavz je sledil tov. Dimi-trijeviču, nakar je pozdravil tabor v kratkih besedah tov. Mežnarič. Od vsega početka se borimo za skupen nastop vseh jugoslovenskih kmetovalcev. Danes, ko je brezvestna Radičeva agitacija nad vse škodovala skupnosti kmetskega ljudstva, je ta boj še zlasti potreben. In zato pravim: Za vsako ceno treba doseči ujedinjenje kmetskega ljudstva in od Vardarja do Triglava mora biti zbrano kmetsko ljudstvo v eni misli. Le v tem znaku bomo zmagali. ** (Oduševljeno odobravanje.) Besedo povzame tov. Mrmolja. Tovariši! Ugovarja se nam: Ka$ boste vi, ko pa je Slovenija industrijska dežela. Od 65 odstotkov prebivalstva tvori v Sloveniji kmetsko ljudstvo, v Jugoslaviji pa 82 odstotkov. Ce Je nam dovoljeno, da preživljamo s svojim delom vso državo, potem nam mora biti tudi dovoljeno, da poskrbimo za to, da se bo na naši zemlji vladalo tako, kakor želimo. Naše gibanje ni nobeno navadno, le iz trenutne zadrege porojeno gibanje, temveč to je gibanje, ki se ga udeležuje celokupno kmetsko ljudstvo v državi in izven nje. In to gibanje bo obstojalo, dokler bo obstojalo kmetsko ljudstvo. Ce nas je gospoda zanemarila, da nismo napredovali ko drugi stanovi, zakaj se ne bi smeli dvigniti sami? Danes smo polnoletni in zato odklanjamo vsako kuratelo. Zato bomo nadaljevali s svojim pokretom. Vi vsi. ki ste danes v vrstah naših nasprotnikov, pa znajte: Ce boste pomagali nam, da bo urejena država v kmetskem zmislu, potem niste pomagali samo nam, temveč vsemu ljudstvu, vsej državi in tudi sebi. Čisto zaman bo borba, ki bi jo pričeli, da zrušite naše gibanje. 50 let je trajalo gibanje delavstva, predno je uspelo. 50 let so zapirali in preganjali delavske voditelje, toda končno je delavstvo vendarle prodrlo in med svetovno vojno se je videlo, da Evropa ne more iti preko organiziranega delavstva. To bodi nam vzgled! Kmetijski ravnatelj Andrej Žmavc: Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Ta zavod je nastal v času, ko se je začelo širiti po deželah bivše Avstrije spoznanje, da je zdrav gospodarski razmah nemogoč brez strokovne izobrazbe kmetskega stanu, ki je bil, je in bo vselej temelj države. Ustanavljali so ga dolgih šest let Dne 18. decembra 1866 je sklenil štajerski deželni zbor: 1. V Mariboru ali neposredni bližini Maribora naj se ustanovi deželna vinarska šola (Landes-Weinbauschule). 2. Deželnemu odboru se naroča, naj prouči možnost ustanovitve zavoda in predloži prihodnjemu deželnemu zboru organizacijski načrt v odobritev. Dne 14. septembra 1868 so v seji deželnega zbora razpravljali o organizacijskem načrtu vrharske šole, ki ga je bil dotlej deželni odbor sestavil. Deželni zbor je načrt sprejel in deželnemu odboru naročil, naj kupi posestvo, ki bi bilo za strokovno šolo pripravno, in naj ustanovi vinarsko šolo. Predloge deželnega odbora za nakup posestva je deželni zbor odobril dne 3. oktobra 1871. Dežela ie kupila za 42.000 goldinarjev v najbližji bližini Maribora od Roberta Pfrimerja vinogradniško posestvo »Pikardijo«; obenem ji je prodal grof Brandis za 18.146 goldinarjev tisti del svojega posestva, ki mu pravimo danes »Grajski log« (Burgwald). Ves svet je torej stal 60.146 goldinarjev. Dne 1. februarja 1872 je nastopil službo prvi ravnatelj zavoda, prejšnji nižjeavstrijski potovalni učitelj Herman Goethe; deželni odbor mu je poveril ureditev novega zavoda po odobrenem načrtu. Oblasti so mogle Šolo otvoriti že 11. marca 1872. Vstopilo je takoj 16 učencev. Šola je bila podrejena neposredno štajerskemu deželnemu odboru; le-ta je izročil referat o njej redno kakemu deželnemu odborniku-neuradniku. In ta avtonomni značaj je ostal šoli do prevrata; v tistih burnih dneh, ko se je rodila naša svoboda, je prešla vinarska šola v našo državno upravo, ki jo je podredila neposredno sedanji pokrajinski upravi za Slovenijo — oddelku za kmetijstvo. , Dežela je za šolo že v prvih letih razmeroma jako mnogo žrtvovala, pozneje pa je še toliko več potrošila za razširjenje zavoda, za nove zgradbe, za prezidave, za učila itd. itd. — vse to v upravičeni nadi, da bo novo kmetijsko izobraževališče tem lažje ustrezalo svojemu vzvišenmu namenu. Zavod naj bi se vzdrževal od vsega početka sam; le uradniške plače, večje gradbene naprave, investicije in melioracije ter štipendije za učence naj bi prevzela javna uprava. In tudi danes bi se zavod sam vzdrževal s prej navedenimi izjemami, v kolikor bi smel uporabljati plodove lastnega gospodarstva za celokupni obrat zavoda. Več se od takega zavoda ne more zahtevati. Prvi ravnatelj, t Herman Goethe (1872—1882), je ustanovil šoli prve temelje ter si stekel mnogo zaslug, pospešujoč razvoj vinarstva ln sadjarstva. Bolezen ga je prisilila, da je osta-vil zavod, ki ga je prevzel ravnatelj t Herman Kalman ter ga vodil do svoje smrti (od 15. julija 1882 do 24. sept. 1898). Tudi Kalman je vneto pospeševal vinske in sadne kulture v pokrajini; bil je Slovencem naklonjen ln pravičen, kar je bila redkost v tedanjih časih. Po Kalmanu je vodil šolo začasno adjunkt t Franc Knauer, dokler ni dne 1. aprila 1899 nastopil službe novi ravnatelj Franc Zweifler, prej strokovni učitelj na učilišču za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo v Geisenheimu ob Reni, izboren strokovnjak, dobro znan tudi izven Avstrije kjer še sedaj deluje. Pod Zweiflerjem, ki je spretno rav-nateljeval do novega leta 1919., torej dolgih dvajset let, je dosegel zavod višek svojega razvoja pred svetovno vojno; vojna pa je tudi vinarski in sadjarski šoli zadala take udarce, da se še danes borimo z njenimi pogubnimi posledicami. Zweifler je moral izročiti agende novemu ravnatelju Jakobu Znidariču dne 2. in 3. januarja 1919. Pouk v šoli se je vršil še do 27. januarja 1919 v nemščini Tega dne se je zaključil zimski semester in početkom februarja je začel slovenski pouk. Jakob Znidarič je bil Zweiflerjev naslednik do jeseni 1920, od tega časa pa upravlja in vodi zavod pisec teh vrstic. Prej navedena »Pikardija« in »Grajski log« v skupni izmeri okroglo 75 oralov tvorita še danes glavni del celokupnega zavodovega kmetijskega obrata. Z raznimi nakupi se pa je šolsko posestvo tekom let zaokrožilo in povečalo; danes meri okroglo 100 oralov, kar v splošnem zadostuje za učne svrhe zavoda, ne zadostuje pa za pridelovanje živeža, krme in lesa. Šolsko zemljišče se deli po kulturnih vrstah tako-le: njive . s , 5 , , j , s 15.50 ha travniki 4.16 „ zelenjadni vrtovi . . . « 4 0.40 drevesnica in špalirni vrt , 1.20 , sadonosniki s 10.53 » vinogradi ..<»,,>, 7.50 * gozdovi 16.— « pota in stavbišča » « » » . 1.30 M Skupaj okroglo > -. 56.59 ha Številne so šolske zgradbe, ki jih je preko 20: šolsko poslopje z internatom, gospodarska poslopja s hlevi delavnicami, shrambami, kolarnicami; kle-tarsko poslopje s prešnico in vinsko kletjo; sadna klet s prostori za uporabo sadja; bosanska sušilnica in dr. StoJ-kovičeva sušilnica; poslopje kmetijsko- i -., " • ,jr*! Nič zato, če nismo zmagali takoj, v trajne zmage nastajajo le polagoma, zato pa sigurno. V ta namen pa je treba, da se združimo, najprej mi sa-; mi, vse kmetsko ljudstvo, potem pa } stopimo v zvezo z ostalim delovnim ljudstvom, bodisi duševnimi, bodisi z ročnimi delavci. Spominjati pa se moramo tudi \ zgodovine. f Pred 350. leti se je zgodilo, da je * bil na zverski način od posvetne in duhovske gospode ubit Matija Gubec (Slava mul), ker je hotel pravico ljudstva. Po 350. letih je Evropa tam, kjer je bila, in mučeniška smrt Stambolijskega (vsestranski klici: slava jnu!) je to jasno pokazala. Kljub temu pa nam očitajo, če se hočemo boriti za svoje pravice, če nočemo trpeti razmer, ki so sramota za ves svet. Naj očitajo, naj klevečejo! Mi gremo svojo pot dalje, brez ozira na desno in levo, ker verujemo v svojo pravico, ker zaupamo v svojo silo. Le verni bodo posedli zemljo in mi smo med vernimi! Bratje 1 Padale bodo še nadaljne žrtve, toda na njih mesto bodo vstajali vedno novi borci, zakaj kri muče-nikov je bila vedno seme zmage. Slava vsem mučenikom kmetske misli! t Z navdušenjem je zakllcal tabor trikratno slavo, na kar je povzel be- ■ tov. Ogrlč. mmm' Pozdravlja tabor v imenu obrt-iiikov. Četrtič se že zbira na blejskem j prazniku kmetsko in obrtniško ljud-i stvo, toda njegove pravice še vedno niso izvojevane. Vzrok temu je premajhna zavednost ljudstva, kar smo pri letošnjih volitvah zopet videli. Ljudstvo se je zopet zmotilo in metalo svoje krogljice v napačno skrinjico. Verovalo je, da pride avtonomija in takoj za njo raj, če voli klerikalno stranko. Sedaj pa imamo klerikalno avtonomijo s kulukom in novimi davki! Sramota za vso državo je kuluk. Povsod drugod, kjer imajo produktivni sloji besedo, je zato srednjeveška tlaka nemogoča. Tudi pri nas postane nemogoča, če se oprime-mo organizacije, če se združita kmet in obrtnik, ki sta steber države. Da to dosežemo, mora biti naš cilj in potem se ne bo vladalo v državi le v korist onih, ki nič ne delajo, temveč gospodar države bo delavno ljudstvo samo. Tedaj pa ne bodo gnali troti nas na tlako, temveč na tlako bomo pognali trote mi! In to nevarnost čutijo razni mogotci, ki so danes na vladi, zato hočejo doseči razdružitev skupne kmetske in obrtniške organizacije, zato se poganjajo z vso besnostjo v voditelje naše stranke, ker bi z voditelji hoteli ubiti obenem idejo. Toda to se jim ne bo posrečilo. Padel je Gubec, padel je Stambolijski, padel je Daskalov, toda ideja je ostala. s Padel bo morebiti tudi tov. Pucelj, padla bo še kakšna druga žrtev, toda ideja bo obstala in tudi zmagala. ji> In tedaj bo padel kuluk in vse druge krivice, ki jih trpimo od ne-ljudskih strank. Na delo za kmetsko - obrtniško organizacijo in našega trpljenja bo skoraj konec! (Dolgotrajno ploskanje.) Viharno pozdravljen, da je odmevala vsa Zaka odobravanja, je nato govoril ma urejeni že februarja 1905, šolsko poslopje z internatom pa je bilo poleti 1905 popolnoma dogotovljeno in urejeno. Sledile so mnoge prezidave v starih poslopjih, ki so služile prej za šolo; danes so tamkaj stanovanja, delavnice, hlevi z gnojiščem itd. Vse to dokazuje, da stare stavbe niso primerne za ustanotive nove kmetijske šole, najmanj za tako, ki je spojena z internatom; bolje je že v početku zasnovati zavodu potrebne in primerne nove zgradbe. Najživahnejša stavbena doba pa je tako 1. 1906 nekako minila, ni pa počivalo redno vzdrževanje vseh gradbenih naprav. Zlasti danes, ko popravljamo hkrati škodo vojne, je treba za to ogromnih izrednih sredstev, ki jih žal primanjkuje. Vendar so nam uspele tudi nekatere nove, koristne naprave, tako n. pr. zgradba mostne tehtnice in dr. Stoj-kovičeve sušilnice za sadje, naprava plotov, nabava moderne hidravlične preše, številnih aparatov, strojev, orodja, knjig in učil, ureditev električne razsvetljave, s kojo smo nadomestili slabo plinovo itd, Rezultati mnogih poizkusov, ki se napravljajo v nasadih zavoda, v vinski kleti, pri uporabi sadja, na polju, travnikih itd., se sporočajo javnosti ustme-no, pismeno in potom tiska. S plodovi smotrnega strokovnega dela se okoriščajo napredni kmetovalci; absolventi zavoda pa nosijo pridobljeno strokovno znanje na svoje domove ter ga v svojem kraju razširjajo z besedo in dobrim zgledom. Namen vinarske ln sadjarske šole v Mariboru je v splošnem: 1. Izobraževati kmetske mladeniče v vseh panogah kmetijstva, osobito v vinarstvu, kletarstvu, sadjarstvu ln uporabi sadja; 2. nuditi praktičnim kmetovalcem ln drugim zanimancem obojega spola priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmetijski stroki, v kojo svrho se prirejajo posebni učni tečaji; 3. proučavati razna novodobna kmetijska vprašanja s prirejanjem poizkusov itd. Da doseže šola ta smoter, se združuje teoretični pouk s praktičnim delom in razkazovanjem, •.»ssaM^M^r Ako primerjamo prvi učni načrt naše šole z današnjim, vidimo velikanski napredek: prvotno, in sicer od 1872 do 1881, je bilo poleg praktičnih del samo 8 učnih predmetov, a danes jih je 28! V letih 1872 do 1881, torej v Goethe-jevi dobi, so bili zastopani ti-le učni predmeti: vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo in uporaba sadja, vrtnarstvo, prirodopis, nemščina, splošno poljedelstvo z blagoznanstvom in gnojenjem, zemljemerstvo in risanje, računstvo in geometrija. V letih 1882 do 1899, v Kalmanovi dobi, so razširili učni program za 2 predmeta (verouk in čebelarstvo); od 1899 do 1919, v Zweiflerjevi dobi, so se sprejeli v nastavni načrt še nadaljni važni predmeti (anatomija in fiziologija rastlin, splošna kemija, vinska kemija in kemija vrenja, fizika, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo), živinorejo so pa bolj gojili kot prej. Leta 1919. (po prevratu) je odpadla nemščina, zato se je pa sprejela v učni načrt slovenščina s spisjem in lepopis-jem, leta 1920. poleg kmetijskega gospodarstva zadružništvo, kmetijsko kupčijstvo in zakonodaja, srbohrvaščina,. petje; leta 1921. splošno obrazovanje in konverzatorijf leta 1922. živinozdrav-stvo, gozdarstvo, higijena, rokotvor-stvo, telovadba, _ Nikoli prej niso bili učenci tako mno-gostranski zaposleni, kot so danes. Vse to pa zahteva tudi od nastavnega osobA ja in uprave zavoda neprimerno več dela nego kedaj prej. V zadnjih letih skuša zavod kar najbolje mogoče ustrezati osobito velik! potrebi, namreč predvsem odgoji dobrega naprednega kmetiškega naraščaja. To mu jamči trajni obstoj v korist našega velevažnega kmetijskega gospodarstva. 46 let, namreč od svojega poČetka pa do zloma bivše Avstrije, je bila Šola kot »Steierm&rkische Landes- Obst-und Weinbauschule« popolnoma nemški učni zavod pod nemško deželno upravo v Grazu. Pretežna večina gojencev je pa tudi takrat bila slovenske narodno^ sti, kar je bilo naravno, ker so prihajali; s slovenskega ozemlja; vendar so učen-/ ce vzgajali strogo v nemškem duhu, ne1 brez kvarnih posledic za naše narodne težnje. Znano je, da je bila v zavodu najstrožje prepovedana vsaka slove®" \ —ar: tov. PrtečlU Cenjene zborovalke, cenjeni zbo-rovalci! Moja prva misel gre vladarju nebes in zemlje, ker je poslušal naše prošnje in nam dal tako pravo kmetsko vreme in da ni poslušal raznih naših nasprotnikov, ki so molili, da bi bil danes dež. (Vese-lost.) Moja druga misel pa velja vam, častiti zborovalci, ki ste se zbrali, da manifestirate za zmago delavnega podeželskega ljudstva, za zmago pravice nad krivico. Nimamo raznih črnih, višnjevih in rdečih trakov, nimamo niti kar-dinalskih klobukov in z zlatom posutih ministrskih oblek, da bi z njimi vabili na svoj shod. Pa tega tudi ne rabimo, zakaj zaradi naše misli same ste prišli na naš shod, da s svojimi žuljavimi rokami manifestirate našo skupno voljo, da hočemo zmago delovnih stanov, da hočemo priboriti svojemu stanu veljavo. To je naša osnovna misel ln te misli se boje vsi naši nasprotniki, zato so jo hoteli s klevetami in obrekovanji ubiti. Pa so jo samo prikrili in danes naša misel zopet vstaja in vedno bolj raste spoznanje usodepol-ne zmote, ki jo je izvršil narod dne 18. marca. Cenjeni! Krivo je bil razumljen naš domoljuben korak, ko smo samo iz patrijotizma, da damo državi red, glasovali za ustavo, pa čeprav ni odgovarjala vsem našim zahtevam. To krivo pojmovanje našega koraka so izrabljali nasprotniki in marsikoga so tudi s klevetami preplašili, da se je odvrnil od nas. Toda danes kopne te klevete, ko ledene rože na oknih od solnčnih žarkov in naša stvar vstaja. Sama božja previdnost je hotela, da sem prišel v skupščino sam in da je padla vsa odgovornost na rame naših nasprotnikov. Ni danes moja naloga, da preprečujem, temveč samo da kontroliram. Oni pa so dolžni, da pokažejo kaj da znajo, ker vsak izgovor na koga drugega je padel. To spoznava tudi danes ljudstvo in zato se majejo vrste naših nasprotnikov. In zmajale se bodo še bolj, da storimo vsi svojo dolžnost, da ne pademo duhom. Tovariši! Danes nismo več osamljeni. SKS je sklenila tesno zvezo z vsemi kmetijskimi strankami. V ozki zvezi z ostalimi slovanskimi kmetijskimi strankami bomo tako trdni in tako močni, da nas ne bo mogla podreti nobena slučajna nezgoda, temveč da bomo z uspehom mogli kljubovati tudi najmočnejšim nasprotnikom. Vztrajajte zato v borbi, ne padajte duhom in naše trpljenje bo skoraj končano! Nasprotniki bodo hoteli razjedi-nitl naše vrste, ubiti vaš duh, toda na. sili prepričanja in na volji zmage se morajo ponesrečiti vse nakane! Živeli bojevniki za Staro pravdo! In zadonelo je odobravanje in v tisočih srcih je bila znova priseže-na zvestoba kmetski misli. V kratkem govoru se je nato zahvalil tov. Ažman vsem, ki so pomagali k uspehu kmetskega praznika, zlasti posojilnici v Radovoljici in nato zaključil nad vse uspeli tabor podeželskega ljudstva. V ponos in zadoščenje vseh pravih pristašev kmetske in obrtniške misli je končal kmetski praznik na Bledu. Da je bila naša zmaga popolna. pa so potrdili tudi naši nasprotniki, ki so v bratski slogi napadli naš rraznik. Toda o tem na drugem mestu. Tekma narodnih noš, Nad vse posrečen je bil letošnji sprevod narodnih noš, ki je bil dokaj pestrejši in večji od lanskega. Zlasti je vzbujal splošno pozornost 4 vpre-žni voz Dernič s svojo industrijo. Pa tudi ostale skupine so bile zanimive in celoten sprevod narodnih noš je zadovoljil vsakogar. Izid tekme narodnih noš Je bil sledeč: Prvo ceno v znesku 1000 kron je dobil Derničev voz. Druga cena je pripadla jezdecem. Tretjo (800 kron) so prejeli Gorjanci, s 4. (600 kron) so bili nagrajeni Bohinjci, 5. nagrade (v znesku 500 kron) je bila deležna Paplerjeva skupina in 6. nagrada (500 K) je bila dana Belokranjcem. Poleg teh glavnih nagrad je bilo izdanih še več nagrad po 400 oziroma 200 kron. . Konjska dirka. Silno zanimanje je vladalo za dirko, ki je bila vreden zaključek kmetskega praznika. Zlasti pa je učinkovala jahalna galop dirka, ki je naravnost razburila občinstvo. Dirka je nudila veliko zelo lepih momentov. Kar vzvalovilo pa se je vse občinstvo, ko je naš stari znanec Ste-novec nepričakovano, toda sijajno prehitel dva tekmeca in se placiral kot drugi. Izid konjske dirke je bil sledeč: I. Enovprežnl toplokrvni konji na 2000 metrov. 1. Anton Feran iz Bistrice na 6 letni Danici v 4 minutah in 2 sekundah. 2. Peter Horvat iz Javornika na 10 letnem Miškotu v 4'6". 3. Ivan Blagne iz Kranja na 12-letnem Spričerju v 4'7". 4. Bohinjec iz Lesec na 5 letnem Wilsonu v 4'9", IL Enovprežnl mrzlokrvni konji na 800 metrov. 1. Jakob Žepič iz Tržiča na 7 letnem Lisku v 2'25", 2. Franc $irc iz Kranja na 12 letnem Belku v 2'29" in 3. Franc Zupan iz Nakla na 7 letnem rujavcu Lisko v 2'36". III. Jahalna galop dirka. 1. Primožič iz Pristave na 6 letnem Draganu v 2.53 V«. 2. Stenovec iz Ljubljane na U letnem Lisku v 2'55" V». 3. Bočkovski na 4 letnem Hasa-nu v 2'56 */«". 4. Luk man Iz Jesenic na 3 in pol letni Lidiji v 2'57"/«". - Zahvala, Vsem, ki ste pripomogli k sijajnemu uspehu Kmetskega praznika, bodisi z vprego, živino ali delom velja naša iskrena zahvala. Zlasti pa se zahvaljujemo narodnim nošam, tovarišem članom pri-njihove j pravljalnega odbora in vsem onim, ki so prijeli za vsako delo, samo da bi bil uspeh naše manifestacije čim veličastnejšl. Sijajen potek kmetskega praznika nas bodri k nadaljnemu delu in naš ponos bo, da pokažemo raznim gospodom, da so imeli prav, ko so se bali »romarjev in nedeljskih izletnikov«. Še enkrat, hvala Vam tovariši! V boj za Staro pravdo! Ivan Ažman, < predsednik pripravljalnega odbora. Ali si poravnal naročnino za »Kmetijski list". in naši ff^as Bratje, na pravi poti smo. V bratski slogi so se našli vsi naši nasprotniki in kar tekmujejo med sebcj, kdo da bo slabše pisal o kmet-skem prazniku, tako jih tare zavist. Najbolj seveda naše predrage demokratske mladine, ki že od leta 1920 neprestano mislijo in računajo, da se je slovenski kmet osamosvojil samo zato, da bi bilo nekaterim gospodom dobro. Ker pa slovenski kmet za tako hlapčevsko politiko nima zmisla, o čemur so se gospodje mladini končno vendarle prepričali, so začeli bruhati v svojih glasilih na nas ogenj in žveplo, ki pa ima to slabo lastnost, da je tako brez učinka, da nam samo povečuje dobro voljo. Ugodna prilika, da udarijo na nas, so mislili, da je kmetski praznik. Še v sredo je pisal mladinski žurnalistič-ni špuktrigel »Domovina«, da je Samostojne konec. In ker so gospodje najbrže samim sebi verovali, so poslali na Bled poročevalca, z nalogo, da naš praznik pošteno zdela. Pod utisom nepreglednih množic in sijajnega poteka praznika pa to ni šlo in zato so popravili poročilo o prazniku v Ljubljani gospodje, ki praznika sploh videli niso. In tako se je zgodilo, da smo brali v nedeljskem »Jutru«, da se je vršil blejski praznik v znamenju lepega vremena in »žegnanja«. Na prazniku da je bilo največ 5—6 tisoč udeležencev, na vsak način pa dosti manj ko lani. Pa še od teh udeležencev je bila večina samih »romarjev vi izletnikov«. In nato sledi §e nad vse klavrno poročilo o poteku praz- ' nika. Ne smatramo za potrebno, da te »Jutrove« fantazije zavračamo, ker jih bodo najbolje zavrnili oni tisoči, ki so se na lastne oči prepričali, ka-ko »Jutro« laže. »Jutrovo« poročilo je seveda z 1 veseljem zagrabil »Slovenec«, ki je še dodal infamnost, da je »Jutro« to napisalo, ker nam je naklonjeno. Tako se na lep način izpopolnjujeta' »Jutro« in »Slovenec« v boju proti naprednim kmetom; Kot tretji so se oglasili tudi naši radikali in sicer kar v dolgem članku, ki pa je tako prazen, da se ne izplača nanj odgovarjati. Kot kuriozi-teto konstatiramo samo, da so radikali šele sedaj prišli do tega spoznanja, da smo mi njihovi nasprotniki. Tako so se našli v bratski slogi klerikalci, radikali in demokrati, da udarijo po nas. Udarili so pa le po sebi, kajti vsaka laž se kaznuje in prav veseli smo, da vedo sedaj de-settisoči, da so mladinski »Jutrovci« na las podobni klerikalcem v politični morali. S takimi ljudmi pa je vsaka zveza nemogoča. Končno moramo povdariti še sledeče: Edin slovenski list, ki je o našem prazniku pisal objektivno, je bil »Slovenski Narod«. Kakor je bil ta stari poštenjak edin list, ki nas je podpiral v boju za zvezo Slovenije z morjem, tako je tudi to pot ostal zvest resnici. Hvala mul Demokratski klerikalci. Čim bolj izgubljajo naši mladinski demokrati tla pod nogami, tembolj postajajo podobni klerikalcem. Vsako sredstvo jim je dobro, samo da bi se potom njega vzdržali še malo časa na površju. Laž in hinav-ščina je pri tem postala že tako običajna, da se že prav nič več ne razlikujejo od klerikalcev. Tako je priobčila njihova »Domovina«, glasilo za »kmeta«, dne 7. t. m. uvodnik, ki nosi naslov »Konec Samostojne Kmetijske stranke«. Dasi demokrati sami le predobro vedo, da je njihova trditev izmišljena, dasi jim je čisto dobro znano, da vsled naše zveze z zemljorad-niki še dolgo ni pokopana Samostojna kmetijska stranka, širijo vendar to laž, v upanju, da vjamejo vsaj par kalinov. Mislijo si: Razglasili bomo konec SKS in tedaj morajo zaradi boja s klerikalci vsi bivši samostojni priti k nam. Prazno upanje, vredno edinole tistega, ki se potaplja. Zato tudi izvajanja demokratskega žurnalističnega špuktrigelna ne zaslužijo odgovora, če ne bi vsebovala par tako sočnih laži, da bi delale čast klerikalcem. Zlasti pa tista ogromna laž, da je ustanovil Samostojno kmetijsko stranko dr. Žerjavi Ta laž je bila eden glavnih adu-tov klerikalne stranke ob volitvah leta 1920. Da jo sedaj pogrevajo mladini, kljub temu, da sami najbolj vedo, kako grdo lažejo in da pomagajo s tem klerikalcem, je pač eden najbolj značilnih dokazov za klerikalne smernice mladinov. Pa da bi gospodje vsaj lagali tako, da bi bilo verjetno. Tako pa laže »Domovina«, da je bila SKS ustanovljena leta 1920, dasi vsakdo ve, da je bila ustanovljena 1. junija leta 1919. Vsaj letnice uporabljajte točno! Ker absolutno nočemo dalje trpeti, da bi ta laž obstojala še naprej, si dovoljujemo majhen apel na gospoda dr. Žerjava. Naj stopi dr. Žerjav na plan In naj pove, na kateri seji pripravljalnega odbora za ustanovitev SKS je bil navzoč, naj pove, če je bil navzoč na ustanovnem zboru pri Novem Svetu ozir. kasneje pri Lloydu, naj pove, v čem je vendar obstojalo,, njegovo sodelovanje pri ustanovitvi SKS. Naj stokrat preberemo vse spise in vse arhive iz časa ustanovitve SKS, dr. Zerjavovega imena ne najdemo med onimi, ki so ustanavljali SKS. Dr. Žerjavovo ime se pojavi šele kasneje, ko je bila SKS že trdno ustanovljena in ko so demokrati nakrat zaslutili, da bi mogla SKS biti v korist tudi njim. In od tedaj naprej so se demokrati stalno vsiljevali SKS in stalno govorili našim tovarišem, da smo zaradi klerikalcev eno, pa čeprav smo mi ravno tako dosledno trdili, da to ni res. .'i Nadejamo se, da bo dr. Žerjav toliko pošten in da bo javno priznal, da nima pri ustanovitvi SKS prav' nobene zasluge, da je pri njej čisto nedolžen. Izjavljamo pa že sedaj, da bomo znali likvidirati tudi to, če bi g. dr. Žerjav molčal. Bodi povedano vsem demokratom na tem mestu še enkrat. Kmetsko gibanje za samostojno kmetska stranko je staro in najpreje se je pričelo na Goriškem in sicer po raslo, kar je bila naravna posledica vojnih izkušenj, ko je ravno kmet--ski stan največ trpel. ■ *r kemijskega zavoda z žitnico in gospodarskimi prostori; trije rastlinjaki, pet čebelnjakov, več stanovanjskih hiš za nameščence in delavce itd. Toliko zgradb ne bi prenašalo razmeroma malo kmetijsko gospodarstvo kakih 100 oralov, a zahteva jih in bi jih še več potrebovala šola z internatom. Ob početku šole zgradbe seveda niso zadoščevale. Ali pričeli so nemudoma sestavno prezidavati in dozida-vati; od mnogih drugih gradbenih del navajamo: Leta 1898/99, ko še ni bilo današnje šolske stavbe, so pregradili kolarnico v jedilnico za učence, preuredili stare spalnice, sobe za knjižnico in zbirke, priredili prostore za pouk v kemiji na kmetijsko-kemijskem zavodu, nabavili telefon L dr. Leta 1899/1900 se je uredilo današnje poslopje za uporabo sadja s sadno kletjo, ustanovila se je meteorološka postaja t dr. Leta 1901-1902 je dobil zavod vodovod. Leta 1902/1903 sta dovolila drŽava ln dežela skupno 210.000 kron za zgradbo novega šolskega poslopja z internatom, prešnice s kletjo in za druge naprave. Z velikim delom so začeli leta 1901 Prešnlca in klet sta bili popolno- Leta 1917 je to gibanje postalo že tako močno, da je bila klerikalna stranka zamajana v svojih temeljih, s Po vojni je dala svoboda razmaha tudi kmetskemu gibanju in tako je nastala SKS, ki ni delo posameznika, temveč rezultat trpljenja, izkušenj in volje vsega kmetskega ljudstva, v kolikor je bilo to seveda zmožno, da samostojno misli. Taka je resnica! Perfidna laž je, kar piše špuk-trigel, da je SKS na občnem zboru Zveze slov. zadrug prelomila dogovor. Gospodom povemo samo sledeče: Stojimo na stališču, da gospodar. zavodov ni vleči v dnevno politiko in zato nismo priobčili no- bene stvari izza kulis boja, ki se je vršil zaradi Zveze slov. zadrug. Tega stališča se mislimo držati tudi v bodoče. Toda tako daleč ne gre naša prizanesljivost, da bi pustili, da se naša dobrota izrablja in zato izjavljamo, da bomo priobčili ves materijal, in gospodje mladini vedo, kako porazen bo zanje ta materijal, če ne bodo prenehali z izzivanjem. Ti dve najbolj značilni laži »Domovine«, smo morali v interesu resnice zavrniti. Kar pa piše »Domovina« še sicer, pa je tako očitna hinavščina, in tudi ignoranca, da prav radi pustimo »Domovini« izgovor, da na njena izvajanja nismo mogli odgovoriti. SeBiaiki o S 99 Ugleden hrvatski kulturni delavec in eden najboljših kmetijskih ideologov Jugoslavije priobčuje v »Seljačkem -domu«, ne sicer povsem točno, toda s simpatijami pisano sodbo o naši stranki, ki se glasi: »Slovenska kmetijska stranka vodi t. zv. oportunistično politiko, to je tako politiko, ki gre za iem, da izvleče kjerkoli je to le mogoče za kmete tudi najmanjšo korist. Ta politika povdarja, da je bolje za kmeta, če dobi n. pr. d a n e s sigurno 100 D, kakor pa da se mu obljublja 1000 Din, ki jih dobi bogvekdaj in ne da bi se mu to jamčilo. Načelo te oportunistične politike je: zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača. Gotovo je to tudi načelo vsakega kmetskega gospodarstva, pa bi morala potemtakem tudt vsaka kmetska politika biti z malimi izjemami oportunistična. Kako so Slovenci uporabljali to politiko pri nas v parlamentu? Oni so se torej vedno držali pregovora: »Bolje išta nego nista« (Bolje nekaj, ko nič). Tako so pri glasovanju za ustavo dejali: Čeprav nismo centralisti, bomo vseeno glasovali za ustavo in vstopili v vlado, zato pa zahtevamo, da se kmetu ne naloži nobenih davkov in da se izvede agrarna reforma. Tako je tudi bilo. Dokler so bili njihovi poslanci v vladi, je vendar njih 8 preprečilo, da bi se oba, za kmeta tako važna vprašanja na tak način popačila, kakor se je to zgodilo sedaj. Toda ker so se oni sami borili za ostali dve stranki (hrvatsko in srbsko kmetijsko), so bili preslabi, da izvojujejo za kmeta večjih pravic v ustavi in v agrarni reformi — pa so jih zaradi tega zapustili njihovi pristaši, ne razumevajoči, da ni krivica ležala na njih, temveč na ostalih dveh.« . Nad vse častno je mnenje g. Gru-biča za nas vse in zopet nov dokaz, kako prodira resnica in kako je tudi, toliko oklevetana Samostojna deležna vedno bolj pravice. Kuluk m prof. Vesenlak V nedeljo, dne 8. septembra je sklical prof. Vesenjak pri Sv. Bolienku shod, v upanju, da bo mogel ta dan, ko so vsi zavedni kmetje na Bledu, uspešno v kalnem ribariti. Pa gospodu profesorju se je račun temeljito podrl. Shod je bil nad vse klavrn in za jokavega profesorja Vesenjaka prav primeren. Profesor sam ni seveda vedel ničesar povedati in nehote potrdil le mano resnico, da vsa klerikalna politika temeljito zanirana. Ne bavili bi se s tem brezpomembnim shodom g. Vesenjaka, da ni skušal osmešiti prof. Vesenjak kmetovalca, ki mu je ugovarjal, da bo šel denar od oseb, ki se odkupijo od kuluka, v občinsko blagajno. Proti temu kmetovalcu je nastopil prof. Vesenjak v pozi mogočnega modrijana in mu svetoval, da najprej natančno prouči zakone in pravilnike predno pride s svojimi mislimi na dian, da se ne bo po nepotrebnem blamiral pred ljudmi. In nato je ponovno trdil prof. Vesenjak, da pride ves za kuluk dobljen denar v občinsko blagajno. Oh, gospod profesor, kako žalosten poslanec ste! Drugim svetujete, da či-taio zakone, vi sami pa jih ne poznate. Drugim svetujete hinavsko, da se ne blamirajo, vi sami pa se blamirate do kosti. Seveda ne v očeh backov, ki bodo vedno tulili to, kar so jih naučili gospod, pač pa v očeh vseh pametnih ljudi in gospod profesor — nekaj pametnih ljudi je še v Sloveniji, pa čeprav se borite proti pameti naravnost besno. Gospod profesor, vi torej trdite, da bo šel od kuluka dobljen denar v občinske blagajne? Neresnica. Člen 6. pravilnika o klerikalnem ku-luku pravi: »Denar, nabran iz zamene osebnega deda izročajo občinska oblastva sreskim Kakšni poslanci pa so to, Id znajo doseči kakšno stvar samo na shodih! Posl. Vesenjak! Ni drugače, da se še vas požene na kuluk, se boste vsaj naučili zakon, ker drugače se ne boste izmuznili. finančnim upravam, sreske finančne uprave pa pošiljajo ta denar, kakor tudi onega, ki ga izterjajo same po členu 5., okrožnim finančnim upravam, kjer se vodi kot depozit za popravo cest v dotičnem okrožju. Ta depozit izdajajo okrožne finančne uprave samo po odločbi ministra za zgradbe, ki mu podado gradbena oblastva predlog o vsoti in načinu uporabe tega denarja za popravo cest.« Samo po odločbi ministra za zgradbe se sme uporabiti denar. Ali veste gospod poslanec, kaj to pomeni? — To namreč, da ljudstvo ne bo imelo niti najmanjše besede, kako se uporabi njegov denar! Kuluk sam je sramoten, ali še bolj sramoten je pravilnik. Kje pa je bil junaški Jugoslovenski klub, ko se je delal pravilnik? So tudi to prespali slavni obljubkarski poslanci. Mesto, da samo farbate po deželi ljudstvo, mar bi poskrbeli v Beogradu, da vsaj kakšno breme preprečite! Vso politično moč imate, toda vaš edin uspeh je katoliški shod in še pri tem ste udeležence pri izkaznicah ociganili za denar. Pri tej priliki pa je treba pribiti še eno klerikalno farbarijo! Posl. Žebot je dejal, da v Sloveniji kuluka sploh ne bo! V »Uradnem listu« je pravilnik že razglašen, po občinah se že vrše popisi. Bomo videli, kako se bo Žebotova obljuba uresničila. Sedaj protestirajo klerikalci proti kuluku, v parlamentu pa so molčali. Vsi ti protesti niso vredni niti toliko, ko lanski sneg. Mar bi klerikalci vrgli vlado, mar ne bi sklenili Markovega protokola, pa ne bi bilo treba danes protestirati. Tovariši! Glasujte le za tak protest proti kuluku, v katerem se obsoja tudi poslance, ki ga niso znali preprečiti. rasitica. Pod tem naslovom je priobčil »Slov. Gospodar« članek, v katerem skuša opravičiti klerikalne poslance zaradi novih davkov in bremen, ki smo jih prejeli po 18. marcu. Poizkus »Slov. Gospodarja« je popolnoma brezuspešen. Kakor se ne more oprati zamorca tudi z najboljšim milom tako, da bi postal bel, tako se tudi ne more izbrisati krivde klerikalnih poslancev, pa čeprav uporablja »Slov. Gospodar« najneum-nejše in najbolj debele laži. Evo vam neizpodbitne fakte: 1. V Markovem protokolu, sporazumu, ki je bil sklenjen dne 13. aprila v Zagrebu med radikali, Ra-dičevci, Spahovci in našimi klerikalci, čitamo dobesedno sledeče: »Predstavnici HRSS« (Radičev-cev), SLS-a in JMO-a (Spahinih mo-hamedancev) u parlamentu omogu-čiti če svojim držanjem NRS-u (radikalom) izbor privremenog pred-sjednška skupštine i sastav radikalne homogene vlade. — Isto tako omogučiti če gornji predstavnici i verifikaciju svih mandata u verifi-kacionom odboru i Narodnoj skup-štini. U svrhu definitivnog sporazuma pregovori se produljuju. Po pročitanju zaključeno i pot-pisano: Od SLS sta v leven koncu spodaj podpisana dr. Janko Brejc in Fr. Smodej, ker je dr. Korošec pred podpisovanjem ubežal, dasi je sporazum odobril. V Markovem protokolu je torej črno na belem dokazano, da je SLS omogočila samoradikalno vlado, to je ono vlado, ki nam je dala nove davke, kuluk in vsa ostala bremena. 2. Ni pa to edina krivda poslancev SLS. Oni so glasovali tudi za naknadne kredite v znesku 1200 milijonov kron. Pripominjamo, da so bili ti krediti tako protipostavni, da jih ni hotela odobriti niti glavna kontrola, v kateri imajo sicer radikali večino. Naši klerikalni poslanci pa so glasovali za! 3. Naši klerikalni poslanci so pomagali onemogočiti Lazičev predlog, da se plača takoj 200 milijonov prizadetim od toče in drugih vremenskih neprilik. Edino poslanec Kranjc je branil v tem vprašanju kmetsko stališče. 4. Klerikalci so glasovali za nujnost vojaškega zakona, onega zakona, ki odreja, da velja vojna obveznost celo za 55-letne starce in ki nima niti besedice o tem, da pridejo naši fantje iz Macedonije. 5. »Slov. Gospodar« pravi, da niso klerikalci krivi novih davkov in novih bremen iz dveh vzrokov. Prvič zato ne, ker jih je samo 24 proti 200. Larifari! V prejšnji skupščini je bilo samo 8 samostojnih proti 411 poslancem in čeprav je bilo teh 8 osamljenih, ni bil sklenjen niti en nov davek. Vsaj priznava to, nehote sicer, celo »Slov. Gospodar«, ko niše, da je bil načrt za nove davke napravljen že lani, ko je bil Pucelj še v vladi. Res je, da je že lani nekdo napravil ta načrt, toda uveljavi,len je bi! šele letos, ker ga le lani Pucelj vselej oreprečil. In če ne bi bilo lani Puclja v vladi, bi bil uveljavljen že lani in že lani bi plačali naši kmetje davke, ki jih morajo plačevati letos po klerikalni zma- Zakaj je znal preprečiti nove davke Pucelj, zakaj pa jih ni znal Korošec, ki ima trikrat toliko poslancev za seboj ko Pucelj? 6. Drugič da niso klerikalci krivi novih davkov, ker ni prišel v Beograd Radič, kakor da je obljubil klerikalnim poslancem. Ta izgovor pa je zlasti prazen, zakaj Radič je zaveznik klerikalcev. Ali pa se more poštenjak družiti s človekom, ki ne drži besede? 7. In dalje laže »Slov. Gospodar«, da so novih davkov krivi samostojni, ker so glasovali za ustavo. Resnica pa je ta, da v zmislu ustave davki, kakršnih nam je dala samoradikalna vlada, sploh sklenjeni ne bi smeli biti, ker zahteva ustava, da morajo sloneti davki na progresivni podlagi. Pač pa je res, da so kot prvi izročili Slovenijo Srbom, da rabimo klerikalno frazo, naši klerikalci. Kdo pa je bil leta 1918. po preobratu na vladi? Ali ne dr. Korošec? Kdo pa je podpisal zakon, po katerem so bili uveljavljeni za Slove- nijo srbski zakoni, če ne dr. Korošec? Ali ste pozabili na pooblastilni zakon? Kdo pa je izročil Slovenijo in si pozabil zgovoriti kot? Ali ni bil to dr. Korošec? In leta 1919! Ali ni bilo celo centralistični Pribičevič pripravljen dovoliti sklicanje slovenskega deželnega zbora, pa so se temu uprli klerikalci, ki so se tedaj bali ljudske sodbe. Vse to so dejstva, neovrgljiva dejstva in mi radi plačamo vsakomur ne 1000. kakor obljublja »Slov. Gospodar« temveč 10.000 kron, če kdo ovrže, le eno dejstvo, ki smo ga naveli. Da, taka je resnica! Avtonomijo, fante iz Macedonije, manjše davke in vse mogoče so obljubljali, dali pa so samoradikalno vlado, težek vojaški zakon, nove davke, kuluk in slično. Samo to je resnica, vse drugo, kar pa pisarijo klerikalni listi je laž — ogabna in ostudna laž! Z velikanskim pompom so priredili klerikalci takozvani katoliški shod in štedili niso niti z denarjem, niti z delom in niti s preganjanjem ljudi, samo da bi zunanji blesk premotil ljudi in da bi ti dejali — politika SLS je prava. Priznati je treba, da niso naši klerikalni generali slabo špekulirali. Kako naj vendar priprost slovenski kmet ne obstrmi v slepi pokorščini do svojih dosedanjih voditeljev, če pa prisostvuje njihovemu shodu desetorica škofov, ministri kraljeve vlade in na-konec celo papežev odposlanec? In zato so računali klerikalni generali, da bo katoliški shod uresničil vse njihove nade in da1 bo slovenski kmet pod utisom zunanjega sijaja katoliškega shoda pozabil na vse neizpolnjene obljube svojih voditeljev, na vsa težka bremena, ki so se začela z Markovim protokolom, na vso huj-skarijo, s katero so ga obkladali skozi 4 leta in da bo sledil njihovim korakom tudi tedaj, kadar vodijo v vlado, kef kako naj bo napačna politika, če jo podpira kar 10 škofov in celo papežev delegat! To je bil namreč glavni namen katoliškega shoda: prepričati verno slovensko ljudstvo, da imajo klerikalni generali prav tudi tedaj, kadar hočejo postati ministri. Z drugimi besedami: Katoliški shod naj bi omogočil klerikalnim voditeljem, da skočijo iz opozicij onalne stranke nakrat v vladno. Ta cilj pa se je žalostno ponesrečil in zato govorimo o neuspehu katoliškega shoda. g i. Štiriletna hujskarija se je nad klerikalci kruto kaznovala in sovraštvo do Srbov, ki so ga širili skozi 4 leta ni mogla izbrisati niti ljudomilost našega kralja Aleksandra, ki se je na katoliškem shodu skoraj kot edini zares priklonil pred katoliško mislijo. Klerikalni voditelji bi hoteli v vlado, ljudstvo pa noče kljub vsemu sijaju katoliškega shoda. In tako ni preostalo klerikalnim generalom drugega, ko da prenehajo s svojo vladno muziko in da ostanejo lepo v opoziciji, kajti drugače je njihove politične glorije konec. Kot prvi je slovesno zatrobil umik dr. Korošec in v »Slovencu« je napisal tako klavrn pogovor o svojih razgovorih, pravilneje pogajanjih z vlado, da smo bili brez besede celo mi, ki nikoli nismo v dr. Koroščevo politično zmožnost verovali. Vse se kaznuje in tudi nepoštenost v politiki. To čutijo sedaj klerikalci. Kaznuje pa se tudi vsaka zloraba vere! Kaj če bo to morala občutiti tudi cerkev? Ali se zavedajo oni visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so bili na ljubljanskem katoliškem shodu, da bodo morali na to vprašanje še odgovarjati? V interesu cerkve in nravstvenosti bi želeli, da bi jugoslovanski episko-pat vendar enkrat že sledil opominom sv. očeta, da se vere ne sme vmešavati v politiko, kajti drugače ne bo neuspeh katoliškega shoda usoden le za klerikalno politiko, temveč tudi za cerkev samo! (Živel naš prestolonaslednik.) Dne 6. septembra je označil 101 topovski strel po vseh večjih mestih Jugoslavije, da so dobili Jugosloveni svojega prestolonaslednika. Radostna vest se je hipoma razširila po vsej Jugoslaviji in iz milijon src so se oglasile vroče želje, da bi novi prestolonaslednik v sreči dovršil to, kar so s slavo pričeli njegovi veliki predniki. Tem iskrenim željam se pridružujemo tudi mi, kot predstavitelji zavednega slovenskega kmetskega ljudstva. Naj bo dano nam vsem, da bo duh pokojnega velikega kralja Petra čuval nad življenje in delom našega prestolonaslednika, da bo Jugoslavija ne samo svobodna, temveč v svoji svobodi in sili tudi izvir sreče vsem njenim državljanom, njihova prava mati! Ljubezen plemenitih staršev je dala življenje prestolonasledniku, njegova dela pa naj utrde ljubezen državljanov do kraljeve hiše in domovine! V tem znamenju naš zlasti vroč živijo prestolonasledniku! FOTOGRAFE-AMATERJE, ki Imajo slike s kmetskega praznika, prosimo, da nam jih proti odškodnini odstopijo! Tajništvo SKS, Kolodvorska 7. (V počastitev spomina pok. Gustava Pirca) je odšla po kmetskem prazniku večja skupina zavednih kmetovalcev v Bohinj, da počaste na grobu brezsrčno v grob pognanega moža, spomin onega, ki si je s svojim delom zaslužil ime — največjega kmetskega dobrotnika. Kmetijsko družbo za Slovenijo so zastopali odborniki Bajuk, Hočevar iz Strug, Hočevar iz Žeje in Ažman, načelstvo SKS je zastopala večja skupina pod vodstvom tov. Mrmolje, Bohinjce župan Hodnik iz Srednje vasi ter številni dru- ska živa beseda, slovenska govorica med učenci, pa tudi tiskana mrtva beseda; celo strokovno čtivo v slovenskem jeziku je bilo zabranjeno. Za mno-?e slovenske mladeniče, nevešče nem-ikega jezika, je značila ta okolnost veliko oviro v njih strokovnem izobraževanju. Vendar so se pa slovenski mladeniči v splošnem vedno odlikovali po svoji vztrajnosti in tudi naravni nadarjenosti. Prava strokovna izobrazba je trajala tudi za nemško upravo, kakor danes, samo dve leti; slovenske mladeniče z nezadostno predizobrazbo, pri če-ler se je najbolj upoštevalo znanje nemškega jezika, je bil ustanovljen še pripravljalni razred kot prvi letnik. Tako je imela šola tedaj tri letnike; prvi kot pripravljalni letnik je bil predvsem Stovencem namenjen. To je močno tpHvalo i na zunaj; kajti slovenski planet je neprijetno občutil in spoznaval, jfc mora njegov sin znati nemški, ako [ie naj v tej šoli izobrazi. Slično je bilo |)r drugih učiliščih. Tako je prišlo pri Matoem delu našega pretežno kmetij-dčega naroda do zahteve; naj se pouču- je i mladina ljudskih šol v nemščini kot takrat v edino zveličavnem jeziku. Slovenska šola je bila zapostavljena. Ger-manizacija se je v zadnjih desetletjih pred obratom opasno širila vsled grozovitega pritiska nam neprijazne deželne in državne uprave; ali jedro našega naroda je ostalo zdravo; po osvoboje-nju iz narodnega in gospodarskega suženjstva je narodna zavest povsod zopet vzplamtela. Po dolgih 46 letih nemške uprave je zaključila slovenska uprava 28. julija 1923 peto, skupno pa 51. šolsko leto tega zavoda z 59 gojenci (25 drugoletnikov-absolventov, 29 prvoletnikov in 5 prak-tikantov). Iz Slovenije jih je bilo 49, s Primorskega 4, s Hrvaške 3, po 1 gojenec pa je bil iz Dalmacije, Črnegore in Srbije. Vsi so sinovi večjih ali manjših kmetovalcev. Obisk zavoda je jako povoljen in se zadnja leta še stopnjuje. Zavod je pravzaprav prenapolnjen; kajti prostora je v internatu normalno le za 50 gojencev. Najboljši dokaz, kako šola ustreza našim kmetijskim potrebam. Da se dober obisk zasigura i za bodoče, je omogo- čiti obisk šole v večji meri manj premožnim kmetskim fantom s podelitvijo izdatnejših podpor in štipendij; šola ni in ne sme biti samo za premožnejše sloje kmetskega ljudstva; to bi bilo neso-cijalno in negospodarski. Blizu 700 absolventov in na tisoče obiskovalcev raznih učnih tečajev vinarske in sadjarske šole v Mariboru je delovalo in še deluje širom naše domovine in drugod na kmetijsko-gospodar-skem polju; nekaj se jih je pa res porazgubilo v drugih, nekmetijskih poklicih, v kojih pa tudi morejo vsaj indirektno koristiti kmetijstvu, četudi v manjši meri. V zadnjem času je v tem pogledu bolje: z redkimi izjemami se posvečujejo vsi absolventi kmetijski praksi, največ na domači grudi odnosno na posestvih svojih starišev. Tako dosega vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoj glavni namen, kateremu se mora posvetiti tudi v bodočnosti. Ker je Maribor ena najvažnejših prometnih točk na severu naše mlade države, narašča trajno število obiskovalcev zavoda. Kmetijski strokovnjaki šole pa prirejajo po možnosti še poseb- na predavanja ali v Mariboru, ali po vaseh na kmetijskih zborovanjih itd. Na mnoga pismena vprašanja se dajajo pismena strokovna mnenja. Tako ima šola premnoge vezi tudi z zunanjimi kmetijskimi interesenti. Velepomemben zgodovinski dan vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bil 19. november 1922, ko smo proslavljali petdesetletnico obstoja tega zavoda z otvoritvijo nove srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je začasno nastanjena v prostorih vinarske in sadjarske šole. Odlične svečanosti so se vdeležili zastopniki številnih oblasti, uradov, kmetijskih organizacij, korporacij itd.; razun teh gostov je bilo navzočih še parsto drugih vdeležencev, nekdanjih absolventov, učencev obeh šol, kmetovalcev, prijateljev šole itd. Kot strokovne učne moči so delovali v šolskem letu 1922-23. poleg ravnatelja vinarske in sadjarske šole, kmetijskega ravnatelja Andreja Žmavca, ki uči vinarstvo in kletarstvo, naslednji: inž. Valentin Petkovšek (kmetijski pri-rodopis, poljedelstvo, kmetijsko gospo- darstvo in zadružništvo, kupčijstvo in zakonodaja, knjigovodstvo), Josip Prio! (sadjarstvo, sadjeznanstvo, uporaba sadja, vrtnarstvo, čebelarstvo), inž. Drago Švigelj (živinoreja in mlekarstvo, začasno telovadba, splošno obra-zovanje in konverzatorij); razun tet stalnih strokovnih učiteljev so sodelovale prvovrstne učne moči z raznih drugih učilišč v Mariboru kot pomožn' učitelji za ostale pomožne odnosno ute-meljevalne in splošno izobraževalne predmete. Vsa praktična dela pa vodijo in neposredno nadzirajo demonstratorji, odnosno inštruktorji, ki jih je — vštevši oskrbnika — pet. Stalni pisarniški moči sta dve (računovodja in pisarniška pomočnica). Da izpolnjuje vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje naloge slej kot prej tako častno, je zasluga vseh, ki na njej vzgledno delujejo, po geslu nepozabnega Simona Gregorčiča: »Ne samo, kar veleva mu stan. Kar more, to mož je storiti dolžan!« > > X L z&msgs mewt~wm~& trn, Uot «a »KM^jsm lSt* 2j Kmetovalci V lepifi Itn toplo občutenih govorih sta se spominjala tov. Ažman in Hočevar iz Strug, zaslug pre-j&no umrlega Oustava Pirca, nakar je zapelo pevsko društvo iz Tacna pretre-sujočo žalostinko. Ko je bil še na grob položen velik venec načelstva SKS, je bila zaključena lepa in pomembna slovesnost. Slava spominu Gustava Brcal (Poslanec Dušan Dimitrijevič) je znan po vsej Bosni in Srbiji zlasti pod imenom vojvoda Dule. Kot vzgleden rodoljub je namreč zbral Dimitrijevič na svoje stroške za časa vojne komitsko četo, ki se je v neštetih bojih izredno odlikovala. Kako velik ugled uživa vojvoda Dule v četaških vrstah, se vidi , najjasneje iz tega, da je Dimitrijevič častni predsednik četaške organizacije. Po poklicu je Dušan Dimitrijevič advokat !v Beogradu. (Kje bi mogel biti sloven-- ski advokat četaški vojvoda!) Kot pravi rodoljub je spoznal vojvoda Dule, da mora naša domovina propasti, če jo bodo vladali, ali bolje rečeno pljačkali sedanji mogotci. Zato je vstopil v vrste \ zemljoradniške stranke in s svojim delom postal skoraj eden prvih njenih članov. Zlasti velike so njegove zaslu-' ge za časa letošnjega volilnega boja, (v katerem je vodil vojvoda Dule agita-< cijo v ravno najbolj opasnih krajih. Radikali so zaradi tega Dimitrijeviča besno sovražili in sklenili so, da ga ubijejo. In v resnici so ga napadli v sobi okrožnega načelnika (!) in ga pričeli biti in ubili bi ga, da niso pravočasno prihiteli zemljoradniki in ga rešili. Tedaj se je marsikdo bal, da ne bo preživel vojvoda Dule posledic napada. Vojvoda Dule je bil namreč za časa svojega četovanja večkrat nevarno ranjen in ustavljeno mu je bilo srebrno rebro. Toda njegova krepka narava je prebolela tudi zadnji napad in danes' je vojvoda Dule zopet ves v službi stranke in kmetskega pokreta. (»Jutarnji list« iz Zagreba) piše o našem prazniku sledeče: »Beograd, dne 10. 9. Kmetijska stranka je imela na Bledu svoj veliki pokrajinski zbor, kateremu je prisostvovalo okoli 20.000 kmetov. Temu zboru so prisostvovali tudi predstavniki zemljoradničke stranke. Na zboru je govoril v imenu zem-ljoradnikov narodni poslanec Dule Dimitrijevič. Kmetijci se ujedinjujejo z zemljoradniki, potem ko so sprejeli zemljoradniški program. Glavni odbor zemljoradniške stranke bo izpopolnjen s kmetijci. Na zboru na Bledu so ostro napadali sedanji režim.« — »Jutarnji list« ni nam naklonjen list, ker plava čisto v Radičevih vodah. Kljub temu poroča objektivno in piše o 20.000 udeležencih. »Jutro« pa, ki laže hinavsko, da nam je hotelo ustreči, le o 5 — 6 tisočih. Priznavamo, da nam je »Jutro« nehote sicer, toda prav izdatno ustreglo. Sedaj vsaj vidijo vsi naši ljudje, da so mladini ravno tako politično nepošteni, kot klerikalci. Zato pa nobene zveze ž njimi! (Občni zbor CMD) je bil dne 8. septembra v Ptuju. Zbor je bil, kakor poročajo listi, zelo uspešen. Mi pa pogrešamo to, da se ni govorilo o eni najvažnejši stvari, namreč o enotnem narodno obrambnemu delu. Upamo, da se bo prihodnjič to popravilo, ker brez enotnosti narodno-obrambnega dela je odpor naših bratov tam preko brezuspešen. (Vse, kar je prav.) Gotovo smo zadnji, ki ne bi cenili vzgojni pomen proslavljanja nacijonalnih dogodkov. Zato pozdravljamo tudi to, da se spominjajo ptujski dogodki. Vsled tega pa še ni treba njihovega pomena pretiravati, kajti v tem primeru izgleda, ko da bi se kdo hotel poslužiti nacijonalnih dogodkov v osebno reklamo. (Malenkost, ki pove vse.) Izkaznice za katol. shod so veljale od 10 do 15 dinarjev; izkaznice za naš blejski praznik pa en dinar. In vendar ni dajala izkaznica za katoliški shod nobenih drugih pravic ko naša za blejski praznik. Ali rabi še kdo dokaza, katera stranka da je v resnici za ljudstvo? (Ker nimamo prostora), samo konštatiramo: Ni kmalu v Sloveniji časopisa, ki bi se tako osmešil, kakor »najboljši slovenski dnevnik« »Jutro« s svojim bizantinskim poročilom o Žerjavovem klobuku in Pirkmajerje-vih očalih. Uboga stranka, ki si skuša pomagati celo s takšno siromašno staro kramo. (Naša žurnalistika.) V torek je bil slovenski bralec časopisov zopet enkrat v zadregi. »Najbolj informiran« slovenski list »Jutro« je poročalo, da je imel dr. Korošec v Beogradu važne konference z vladnimi krogi. »Slovenec« pa Je poročal, da je bil dr. Korošec sicer v Beogradu, da pa je odklonil, da bi se pogajal z vlado. Kdo je poročal res-I nico, kdo je lagal? To vprašanje nastane sedaj. Mislimo, da je na to vprašanje odgovoril najbolj točno tisti, ki je dejal, da se je vsak nekaj zlagal in vsak nekaj zamolčal. »Jutro« je zamolčalo, da se je dr, Korošec sicer razgovarjal tudi z ne- katerimi gospodi od vlade, da pa pogajanja ali razgovori niso še privedli do pozitivnega rezultata. »Slovenec« pa je razgovore sploh zamolčal. Takšna je naša slovenska žurnalistika. (»Slovenec«) oziroma njegov odgovorni urednik je bil zopet obsojen na 2000 dinarjev globe in sicer vsled tožbe Orjune. Glasilo katoliške inteligence , dela v resnici čast katoliški misli. (Bohinj.) Po počastitvi spomina pok. Gustava Pirca so si ogledali udeleženci intimne slavnosti na povabilo župana Hodnika sirarno v Srednji vasi, kjer so bili pogoščeni s prvovrstnim sirom. Nato so na vozovih odšli v češniško sirarno, katero je razkazoval posestnik in gostilničar Korošec. Tako je rodil obisk Pirčevega groba dobre uspehe tudi v kmetijskem oziru in mnogi so sklenili, da pošljejo svoje sinove v Bohinj, da se priuče sirarstvu. Gostoljubnim Bohinjcem pa iskreno hvalo od udeležencev. (Gorje.) Blamažabivšegapo-verjenikazakmetijstvo, gosp. Jana. V nedeljo je bil v Gorjah odkrit spomenik padlim vojakom. Pri slovesnosti pa je prišlo do majhnega, toda značilnega incidenta. Ko je namreč omenil dr. Švegel znano pismo, ki končuje z »Živela Avstrija, pogin Srbiji!« je začela kričati množica: »Dol z Ja-nom, proč ž njim!« — Tako je doživel g. Jan v svoji lastni občini biamažo in ga je ljudstvo obsodilo. Spoznanje prihaja ni ni več tako daleč dan, ko bo klerikalna hujskanja prejela svojo kazen. (Hoiel Petran na Biedu.) Odličen naš somišljenik nam piše: Ko sem hotel iti na dan Kmetskega praznika v jedilno dvorano v hotelu Petran, ker so bile vse mize pred hotelom zasedene, se me nahruli, da ni za mene v sobi prostora, ker je jedilna soba le za »gospode«. — Ošabnost Petranovega hotela se obsoja sama po sebi. Kdor od tovarišev bi kljub temu dogodku še obiskal hotel Petran, ta pač zasluži največje zaničevanje. Za svobodne in demokratične ljudi ni v hotelu Petran prostora. (Nenadoma je umrl) živinozdravni-ški pomočnik Emanuel Tomšič iz Trebnjega. Dasi slaboten, je šel vendar na klic reveža zdravit živino. Toda vsled oslabelosti ga je zadela kap in je postal tako žrtev svojega poklica. Pokojnik je bil povsodi nad vse priljubljen in ga bo kmetsko ljudstvo težko pogrešalo. Čast njegovemu spominu! (V Št. Rupertu) je umrl posestnik Jože F r el i h. Pokojnik je bil naš odličen pristaš, ki je vedno in ob vsakem trenotku neustrašeno branil kmetsko misel in bil vzor odličnega borca. Narodna misel je enako izgubila v njem enega svojih najvnetejših zagovornikov. Pokojni Frelih je bil jiv vzgled, da se narodna in kmetska misel medsebojno izpopolnjujeta. Vslsd svoje zna-čajnosti, poštenosti in gospodarskega znanja je užival pokojnik splošen ugled. Slava njegovemu spominu! (Gasilno društvo v Veliki Loki) priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob priliki blagoslovitve novega gasilnega društva veliko veselico. Vabimo vse gasilstvu naklonjeno občinstvo, da se te slavnosti udeleži. Blagoslovitev bo ob 10. uri dopoldne. (Št. Rupert nad Laškim.) V »Pijanem Gospodarju« se zaletuje nek dopisnik v tovariša Bezgovška, ker raz-jasnjuje ljudem resnico. Po mnenju dopisnika seveda niso klerikalni poslanci krivi kuluka, temveč centralizem. Dobro, pa naj bo! Toda potem vprašamo, kako je to mogoče, da je centralizem tako mogočen, če smo pa Slovenci v tako velikanski večini glasovali proti njemu in isto so storili tudi Hrvatje? Ali pa so dali naši klerikalci centralizmu, da je pozobal njihov avtonomizem? Pa ne, da se je to zgodilo tedaj,, ko je Korošec delal Markov protokol? Sicer pa je res imenitna klerikalna iznajdba o izgovoru s centralizmom. Kdo pa je glasoval proti Lazičevemu zakonu o zavarovanju proti toči? Ali centralizem? Ali pa klerikalni poslanci? Kdor tega ne ve, naj samo vpraša posl. Kranjca! Kdo pa je sklenil v Zagrebu pakt z radikali? Ali centralizem ali pa SLS? Vprašajte samo Korošca, ki je še pravočasno ubežal. — Dopisnik »Slov. Gospodarja« si naj zato le zapomni: Ni uspela farbarija z obetan jem avtonomije, ne bo uspela niti farbarija s strašilom in izgovorom centralizma. Dajte to, kar ste obljubljali, ali pa ste sleparji! (Iz laškega okraja.) Pihne ga občinski odbor Marija Gradec. Dne 19. avgusta je enoglasno, kakor poroča »Pijani gospodar«, protestiral proti tlaki. Dne 18. marca pa je soglasno volil Eselesarje, ki so dali tlako. Pa naj reče kdo, če niso naši občinski odborniki možje na pravem mestu! Kakor jih potegnejo gospod, tako pa zaplešejo in samo čudimo se, da niso soglasno protestirali proti »Kmetijskemu listu«, ki so upa konštatirati njihovo možatost. Bodi tem kremenitim možakarjem po- vedano, da bodo smeli prihodnjič voliti le volilci s kikljami, ker je drugače nevarnost, da Eselesarji propadejo. Opozarjamo, da vlijejo te dni v Mariboru za slične modrijane, kakor so oni, velik zvon, ki bo nosil napis: Prepozno po toči zvonim, se pridno na kuluk jezim Nabavil me Eseles je, za verne ovčice svoje. (Zavodnje.) Zapustil nas je učitelj Ivan Smolnikar in odšel v Šoštanj v ve-lezaslužni pokoj. 40 let je deloval med nami. Bil je vesten in dober učitelj, ki so ga ljubili učenci in starši. Celih dolgih 40 let je z vso vnemo deloval za napredno idejo in v glavnem je njegova zasluga, da je Zavodnje najnaprednejši kraj v vsem okraju. S svojo ljubeznivostjo je znal pridobiti pristaše napredni ideji in s svojo zbadljivo šegavostjo je bil strah klerikalcem. Težko ga bomo pogrešali. Častitamo šoštanjskim naprednim organizacijam, ki so ž njim pridobile izkušenega sobojevnika. Nas pa tolaži to, da smo v njegovem nasledniku g. Kristanu dobili zopet ljubeznivega tovariša in vnetega delavca za napredne ideje. (Vsled rojstva prestolonaslednika) je izdal naš kralj obširno amnestijo. Vsem, ki so bili obsojeni ne več ko na dva meseca, se oprosti zaporna kazen. Denarna kazen se pa oprosti vsem, ki niso bili obsojeni na več ko na 1000 D globe. Pogojno se odpusti kazen onim, ki so bili obsojeni na zapor do 6 mesecev, onim, ki so bili obsojeni na zapor do enega leta pa tri četrtine kazni, če so se lepo obnašali. Ne zniža se pa kazen onim, ki so bili obsojeni vsled zakona o javni varnosti in reda v državi, dalje podkupljivim uradnikom, verižnikom, dražilcem živil in onim, ki so bili pred 5 leti obsojeni vsled zločina. Dalje so izdane še razne druge olajšave. (Reško vprašanje.) Kakor znano, je imela postati Reka po rapallskem dogovoru samostojna, dočim bi imela pripasti takozvana Delta in luka $aroš nam, kakor so Italijani v dodatnem pismu rapallski pogodbi izrecno priznali. Ko je bila vržena prejšnja vlada in so prišli na vrh fašisti, je skušala Italija zavleci rešitev reškega vprašanja, dokler ne bi imela ugodne prilike, da ga reši v svojem zmislu. Pri tem so računali Italijani v znatni meri na notranje težave, ki jih preživlja naša država, zlasti na Radiča, od katerega so pričakovali, da povzroči revolucijo. Z odhodom Radiča v London pa je bila ta nada pokopana in Mussolini je uvide!, da je Jugoslavija na tem, da se prične konsolidirati, da se notranje okrepi. Mnogo je Mussolini tudi računal na Bolgarsko, zlasti sedaj, ko je bil vržen Stambolijski, ki je bil odločen nasprotnik vsake protijugoslovan-ske politike. Mislimo, da ni odveč, če upoštevamo še ta moment, da je položaj morilcev Stambolijskega vsak dan slabši in da se zato Mussolini boji, da bi mogel z Bolgari doživeti isto razočaranje ko z Radičem. Tretjič je upoštevati še sledečo okolnost. Italijani so bili od nekdaj dobri diplomati, pa škandalozni vojaki. Zato bi vedno hoteli, da bi šel kdo drug zanje v boj. V ta namen so stopili v ozke zveze z Madžari, ki bi se sicer že sami radi vrgli na Jugoslavijo. Toda Madžarska ne more pričeti z vojsko zlasti ne vsled svojega vedno slabšega gospodarskega stanja. Madžarska rabi nujno posojilo, ki ga pa more dobiti le, če privoli v posojilo mala antanta, to je Jugoslavija. Zaradi denarja je torej Madžarska vedno bolj prisiljena, da se z Jugoslavijo dogovori. V tem primeru pa seveda Italija na Madžarsko ne more računati. Vse to je napotilo Mussolinija, da je zahteval pospešitev rešitve reškega vprašanja. Med tem pa so se vršila v takozvani paritetni komisiji dolgotrajna pogajanja, ki pa niso privedla do nobenega rezultata. V teh pogajanjih so Italijani zahtevali, da dobe pod raznimi imeni dejansko poleg Reke tudi Delto in Baroš. Ker so pa Italijani uvideli, da je Reka mrtva, če je Jugoslavija proti njej, so ji hoteli zasigurati tudi jugoslovensko trgovsko zaledje. Zato so zahtevali, da ne sme izgraditi Jugoslavija pristanišča Bakar. Na to seveda naša vlada ni mogla pristati in pogajanja so bila razbita. Po rapallski pogodbi pa je predvideno, da nastopi v slučaju nesporazuma med Italijo in nami kot razsodnik predsednik Švice. Temu pa se Italijani upirajo, ker pač vedo, da bi propadli. Ko je bil te dni Pašič v tujini, je dosegel, da se je za nas zavzela Francija in sedaj bo posredoval predsednik francoske vlade med nami ln Italijo. Tako je sedanje stanje Reke. Vesti, da pride do vojne zaradi reškega vprašanja, so napačne, pač pa je res, da more reško vprašanje znatno poostriti naše odnošaje do Italije. Ker smo ml gospodarsko močnejši od Italije, zato smemo z zaupanjem zreti v bodočnost. Mi bomo vzdržali konflikt, vprašanje je, če Italija. (Grško-italijanski spor) je končan in Italija je morala odnehati, pa čeprav pišejo italijanski listi o zmagi. Italija bo morala Krf izprazniti in suvereni-teta Grčije ostane nedotaknjena. Neuspeh proti Grkom bi hotel Mussolini prikriti z reškim uspehom. Pa tudi tu ne bo imel več sreče. (Nemčija.) Strahovit padec marke, ko je marka vredna že manj ko sovjetski rubelj (en dinar je vreden že 700.000 mark), je povzročil, da je Nemčija pričela popuščati. Nemci so se že pričeli pogajati s Francozi. Naše napovedi so se torej popolnoma uresničile. — Če je nemško sedanje popuščanje iskreno, potem bo prišlo do pomirjenja s Francijo, drugače pa ne, ker je Francija, kot najmočnejša vojaška država v stanu, da zlomi vsak odpor. (Irske volitve) so končane in so dale zelo zanimiv rezultat. Od 153 izvoljenih poslancev je dobila vladna stranka 63 mandatov, republikanci so dobili 44, delavska stranka 15, kmetska stranka tudi 15 in ostale stranke 16 poslancev. Vladna stranka je neznatno napredovala in ima malenkostno večino, ker vseh 44 republikanskih poslancev ne bo moglo izpolnjevati svojega mandata. Na Angleškem mora namreč vsak poslanec pred nastopom svoje dolžnosti priseči zvestobo kralju. Če tega ne stori, ne more biti poslanec. Na Angleškem je torej prav tako ko pri nas in naravnost smešno je, da se Radič, ki pri nas noče položiti prisege, sklicuje na angleške razmere. Pripomniti je, da so bili vsi ministri zopet izvoljeni. Nazadovala je delavska stranka, ki ni dobila v industrijskem Dublinu niti enega mandata. Enako so nazadovale vse ostale stranke, razven kmetske, ki je pri teh volitvah nastopila prvič in dobila takoj 15 mandatov. Iz tega se zopet vidi, da je kmetsko gibanje svetovno gibanje in da mu je zmaga prisojena. Ne more biti napačno to, kar je samo od sebe nastalo pri vseh narodih. — Od volitev pa je imela velik dobiček tudi država. Vsak kandidat mora namreč na Irskem položiti kavcijo v znesku 100 funtov (43.000 dinarjev). Kdor ni izvoljen, ta izgubi ta denar. Ker je pri volitvah propadlo 90 kandidatov, je dobila država 9000 funtov ali okroglo 3,897.000 dinarjev. Dfohiie vesti. Enoino fronto romanskih narodov (Italijanov, Francozov in Rumunov) hoče ustvariti Mussolini. Če ne bo dež, se mu bo njegova namera, sigurno posrečila. Finančno diktaturo nameravajo uvesti v Nemčiji, da rešijo državo pred revolucijo, ki more vsled katastrofalnega padca marke nastopiti. Nasprotniki Kemal paše, sedanjega diktatorja Turčije, so napadli pod vodstvom Sefket bega mesto Edin, ki leži južno od Smirne. Pobili so vse civilne in vojaške uradnike, oplenili blagajne ter nato izginili. Napad je bil izvršen, ker je Kemal paša odstavil bivšega turškega sultana. Milijon lir mora plačati Grška dnevno, dokler ima Italija zaseden otok Krf. Tako režejo kruh pravice velesile majhnim državam. Irska ie bila sprejeta v Zvezo narodov in sicer po toplem priporočilu Anglije. Dva brzovlaka sta trčila na progi Berlin — Hannover. 18 oseb je bilo pri tem ubitih, 7 težko, 8 pa lahko ranjenih. Katoliška katedrala v Hong Kongu se je vsled ciklona porušila. Težka nesreča na morju. Pri Crikveni-ci je odšla dne 7. septembra na morje ladja, v kateri so bile večinoma ženske. Ker pa je bilo morje nemirno, se ja ladja prevrnila, 15 žensk so rešili, dočim jin je 6 utonilo. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca septembra sledeča predavanja: V nedeljo, dne 16. septembra. 1. Selo — Šumfcerg, o kmetijstvu, Gre- gorc. is.' 2. Zagradec, o kmetijstvu, Kafol. 3. Stražišče, o gnojenju, Hladnik. 4. Radovica, o vinarstvu, Konda. 5. Lamerje v Prekmurju, o živinoreji, Pavlica. V nedeljo, dne 23. septembra. 1. Kal, o sadjarstvu, Ambrož. 2. Št. Peter, okr. Novo mesto, o vinarstvu, Kafol. 3 Selo pri Bledu, o kmetijstvu, Sustič. 4. Zavodnje nad Šoštanjem, o kmetijstvu, Wernig. 5. Bogojna v Prekmurju, o vinarstvu, Vojsk. 6 Gorica v Prekmurju, dopoldne, o živinoreji. Pavlica. 7. Puconcl v Prekmurju, popoldne, o živinoreji, Pavlica. 8. Lokvica, Belokrajina, o vinarstvu, Konda. V nedeljo, dne 30. septembra: 1 Vrbnje pri Radovljici, o kmetijstvu, Sustič. 2 Žire pri Logatcu, o kmetijstvu. Zdolšek 3. Talčji vrh v Belokrajini, o kmetijstvu, Konda. 4. Kotlje, o kmetijstvu Wernig. 5. Sv. Kunigunda, okr. Konjice, o kmetijstvu, štamberger. 6. Brezovci v Prekmurju, o živinoreji. Pavlica. (Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave) bo dne 20., 21. in 22. sept. 1.1. (četrtek, petek in sobota) na državni ■ 1 ""'■ 1 vinarski in sadjarski šoli v Maribori* Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ura. Demonstrirala se bo tudi nova dr. Stoj* kovičeva sadna sušilnica. Zanimanci ia zanimanke naj prijavijo svojo udeležba z dopisnico najpozneje do dne 18. sept ravnateljstvu zavoda ; Uspeli III. liutoliaii-skega veiesejffia. 4 Velesejmski urad je izdal statistiko a ; izvršenih kupčijah na velesejmu. Ta sta* . tistika živo priča o uspehu ljubljanskega velesejma. Ker je statistika splošno zanimiva, ker kaže razvitost naše industrije, jo priobčujemo. Posamezne skupine so prodne: -<; 1. strojna industrija za Din 88,000.000 2. izdelki iz železa in jekla, puškarstvo, municija 3. ostali kovinski izdelki 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje 5. avtomobili, dvoko-lesa, pnevmatika, vozovi 6. elektrotehnika in razsvetljava 7. kozmetika, farmacev-tični in kirurgični izdelki 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine 9. pohištvo in sta > vanjska oprema ter ostala lesna industrija 10. usnje in konfekcija usnja 11. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti 12. klobuki, slamniki, ko-šarstvo, vezenine, čipke 13. lončena roba, ma-jolika, fayence, steklo 14. galanterija, bijoute-rija, draguljarstvo, £ fina mehanika, optika, graverji, pasarji 15. kemična industrija 16. industrija živil 17. stavbarstvo 18. godala » 30,000.000 » 8,500.000 » 52,000.000 » 8,000.000 » i3iOoaooo sS& 1,400.000 20,000.000 11,000.000 20,000.000 18.000.004 4,010.004 3,500.000 7,700.000 22,300.000 32,000.000 1,700.000 2,000.000 ;""' Skupno Din 341,100.001/ Vseh obiskovalcev na sejmu je bilo, okoli 140.000. 98 odstotkov razstavljal cev je popolnoma zadovoljnih, 99 odstotkov pa jp izjavilo, da se udeleži tudi prihodnjega sejma. Nas uspeh III. ljubljanskega velesefr ma odkrito veseli. Upamo pa, da b^ vodstvo velesejma upoštevalo za drug« leto tudi naše nasvete.__ Gospodarstvo. (Kralj v vinski poskuševalnici vinar« skega in sadjarskega odseka.) PovodonJ poseta mariborske industrijsko-obrtnO vzorčne izložbe dne 28. avgusta t. 1. i(3 Nj. Velič. naš presvitii kralj Aleksandra s svojim spremstvom počastil tudi vi©/ sko poskuševalnico vinarskega in saa djarskega odseka. Serviralo se je trojlj vrst vina in sicer 1917 šček, rumeni šil pon iz Kajžara, Fr. Kočevarja v Srea dišču ob Dravi; 1921 šček, »Sauvignotl blac« (muskatni zelenčič) iz ZeleznilJ dvori, Frica Zemljiča v Ljutomeru 1921 šček, dišeči traminec iz Hercegovi čaka, Klotarja Bouvier v Gornji Radgai ni. Nj. Velič. se je prav laskavo izrazi i o kvaliteti teh vin in se je nadalje živa hno zanimal za izglede letošnje vinski; letine. — Vinogradniki! Vam je veljaf! ta poset našega kralja! (Prejeli in objavljamo.) Cenjeni toVj urednik! — Kakor znano, je bila odo pravljena izvozna carina na krompir^ čebulo in drugo sočivje in je torej mo. goče vse to takoj izvažati brez vsaki! izvozne carine. To je zasluga tov. Puclja, kar pa seveda naša javnost kaj rad! pozablja. Pa to le mimogrede, kei stvar je v tem, da glavna carinarnica t«ž odredbe noče objaviti Gospodje snajcenejše je, da ti napišem pismo, ki ga neseš sam v Carigrad in poveš ;»!nu, kal si mu pisal. Dražje je ono pismo, Id ga sam ne morem prečitati, ko se posuši. A najdražje pismo, prijatelj moj, je ono, ki ga napišem in ga sam nesem v Carigrad, da ga prečitam, ker nihče bi ga ne mogel prečitati razen mene, makar da bi se zbrali vsi pismouki carigrajski in tudi sam šejh-ul-islam!« (šejh-ul-islam = najvišji duhovnik mohamedancev). Nasradin-hodža odpravi miši. Nasradin-hodža si je pripravil za zimo nekoliko hrane zase in za svoje prijatelje, kadar bi prišli k njemu na obisk. Miši zavohalo njegovo zalogo, mu jo grizejo in raznašajo. Ko zapazi Nasradin-hodža, kaj se godi z negovo zalogo, se razjezi, a kar ni vedel, kako bi miši lovil in še manje, kako bi jih pregnal iz hiše, zakriči ves divji: »Čakaj, le čakaj, zalega neverna, pokazal vam bom!« Nato znese v hišo butaro slame, Jo zažge in zapre vrata. Ko hiša zagori, začnejo miši cviliti, a Nasradin-hodža se razveseli Ln reče: »Ha, ha! To vas bom! Zapomnile si boste, komu ste delale škodo!« Nasradin-hodža se pripravlja na smrt. Kadarkoli so se razgovarjali o smrtni uri, vselej Je Nasradin-hodža moledoval in se zaklinjal, naj ga nikar ne pokopljejo v novem grobu, temveč v starem. A nikdar ni povedal, zakaj to želi. Ko se mu bliža smrtna ura, prosi zopet s solznimi očmi, naj ga pokopljejo v starem grobu. Pa silijo navzoči vanj, naj vsaj sedaj pove, zakaj to želi, a Nasradin-hodža jim odvrne: »Čujte, bratje moji, zakaj to želim. Ko bodo prišli angeli-sodniki in me bodo našli v novem grobu, me bodejo na dolgo in široko izpraševali po mojih grehih; napak bo in huda ml bo predla. 5e se bom moral za vse pokoriti. Ce me pa najdejo v starem grobu, bo mnogo lažje. Rekel jim bom: *SaJ sem že pokoro delal, mar ne vidite, da sem v starem grobu?!« Nasradin-hodža ubije svojega osla. Nekoč le sekal Nasradin-hodža ob neki strmini bukev, ko pa zapazi, da bo padla po strmini navzdol, priveže svojega osla ob vrhu, da povleče bukev po strmini navzgor. A bukev pade navzdol, potegne osla s seboj in ga trešči ob neki zid, da na mestu crkne. Ko vidi Nasradin-hodža vso nesrečo, dene sekiro na ramena in se odpravi domov. Spotoma sreča nekega človeka in ga vpraša: »Ali si morebiti videl mojega osla?« Tisti človek pa je od daleč videl, kaj Je naredil Nasradin-hodža s svojim oslom in mu reče: »Ravnokar je šel tu mimo in nesel tovor drvi domov.« Nato reče Nasradin-hodža: »Bog daj, brate moj, da bi bilo tako! A kolikor vem jaz, ne nosi več drvi.« Nasradin-hodža se ne briga za daleko bodočnost. Nekoč Je Nasradin-hodža pri svoji hiši nekaj dozidal, pa mu Je ostal pred hišo velik kup prsti. Ko ga vprašajo sosedje kam bo s prstjo, jim odvrne: »Nič lažjega, Jamo bom izkopal in jo zasul s to zemljo.« »A kam boš potem z ono zemljo iz nove Jame?« »Kaj bi! Na tako daljno bodočnost niti ne. mislim,« odgovori Nasradin-hodža. Nasradin-hodža kot sodnik. Nasradin-hodža je bil nekoliko časa tudi sodnik. V dobi njegovega sodništva prideta dva človeka in prvi toži drugega, da ga je ugriznil v uho. Obtoženec pa trdi, da ni tega naredil, da se je temveč tožitelj sam ugriznil. Nasradin-hodža jima ne razsodi takoj, temveč veli, naj gresta iz sobe, zapre vrata, se postavi sred sobe in skuša, da bi samega sebe ugriznil v uho. Ko se tako na vse pretega muči, da bi z zobmi zagrabil uho, pade na hrbet in si razbije zatilnik. Takoj odpre vrata, pozove ona dva pravdarja in vpTaša tožitelja: »Imaš nemara zatilnik razbit?« »Nikakor ne,« mu odvrne tožitelj. »Tedaj se tudi nisi sam ugriznil v uho, ker bi sicer imel razbito črepinjo, moral te je torej ugristi oni drugi«, razsodi Nasradin-hodža. j Imfa §|©&p©d£aFska a^iirsiga V kupice fižol (feoMnl, naandalosti in koks) v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. da tovarna ŠINKOVEC,-Grosuplje za 2 kg prediva ali 14 kg godanega om. 20 kg surovega lanišča. K. & Ha JEZEfC, i4ARIB@ft . Melje štev. 103 Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev, kakor: pluge, brane, valje, kultiva-torje, sejalne stroje, okopače, ko-silne stroje, mlatllnice za ročne, vitelni in motorni pogon, motorje na bencin in sesalni plin, parne lo-komobile, slamoreznice, reporez-nice, drobilne mline, koruzne rob-karje, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, sesalke, kotle, parilnlke i. t. d. armature za krožne peči in sploh vse dele transmisij za tovarne. Lastna moderna livarna železa in kovin. [ene zmerne!...... • • Zahtevajte prospekte lo ponudbe. INGER Sil Na celem svetu znani kot najboljil. Podružnice In zastopstvo v vseh mestih. fentrala za državo SHS Zagreb, Marnličeva ulita br. 5II. kal. Hllialka: L3UBL3ANA. Selenburgova ulica štev. 3. Najboljši materijal za pokrivanje streh. Prevzamem tudi črno-pokrlvaška dela, strehe Iz lesnega cementa In strešne lepenke. Skladišče: Maks Ussar • Maribor — Gregorčičeva ul. St. 17 Hlapec pošten se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov se izve pri Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Perutnino kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Slamič, Glince štev. 213. Umetno in narsuna bosansko in francosko mlinsko kamenje. • • je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo. Slavenska banka u, Zagreb Podružnica: LJUBLJANA. f&šiska glavnica in rezeme Din S0.D0.D00. Vloge tel Din 125,0011000. Podružnice: Beoic ^, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Vršac, Wlen. Ekspoziture s Rogaška Slatina (sezonska), škofja Loka, Jesenice, r Agencije s • Buenos Alres, Rosario de Saata Fe. 1 ? Afilljacije: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslovenska industrijska b Balkan Bank r. t Budapest, Vaczi utca 35. d d. Split, Izvršuje vse bančne posle naikulantneie. mmmmmmmmmmmmm UP! drugo sadje za žganjekuho veležganjarna M« ROSKeR & COa nasl. VIKTOR MEDEN LJUBLJANA, Celovška c. 73. lastne izdelke, izborne kakovosti: Siivovico, sadjevec, tropinovec, brinjevec, drožnik, janeževec, rum, konjak, planine, pelinkovec in druge razne likerje samo na veliko po ugodnih cenah. TOVARNA UMETNEGA SKRiUJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) In portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz Kamenit a. Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske 1 ANKA D. Selenburgova ulica štev. 1 KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000'-. Izvršuje vse bančne posle najtoč- :::::::::::: neje in najkulantneje. »•"•:»»» Brzojavi: Trgovska Telefoni: 130, 146, 458 BLJANA EKSPOZITURE; \ Konjiča Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici) jUtsriijfr: Jaan PuceU. Natisnila »gveza^ ttsfcarna« tiM^'