771318 607007 primorski u¥p (Asirvopor/i DROGA Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola JUNIJ 2002 leto 9 številka 100 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož / n- Izhaja 15» v mesecu— iC Banka Koper STRAN 9 PRVI ROP V TPC LUCIJA SE EN KONGRESNI CENTER S svečanim sprejemom povabljenih gostov in priložnostno prireditvijo so v petek, 31. maja 2002 tudi uradno odprli novo, moderno Kongresno središče Hotelov Morje v Portorožu. Več na strani 3. Interni ozemeljski spor KS Sv. Peter zahteva v svojo last in posest 1/3 ozemlja Hočemo nazaj kar je naše! Primorski utrip že stotič med vami Časopis Primorski utrip z današnjo stoto številko beleži svoj prvi mali jubilej. Zahvaljujoč vam, ki ga radi berete, smo obstali kot trden neodvisen medij, ki se je, ob spoštovanja vredni konkurenci, dodobra usidral na območju Slovenske obale, ima svoje naročnike, bralci pa ga lahko kupujejo tudi na 64 prodajnih mestih od Kopra do Sečovelj. Časopis izhaja 15. v mesecu. Prva številka Primorskega utripa je izšla januarja 1994, sprva le za območje občine Piran v nakladi 1500 izvodov, nato pa seje razširil tudi na ostali dve občini, Izolo in Koper. Časopis je na pravo pot popeljal prvi odgovorni urednik gospod Gustav Guzej, člani časopisnega odbora pa so bili dr. Livij Jakomin, dr. Mirana Male, dr. Miroslav Zei, Janez De Reggi in pisateljica Marinka Kunc-Fritz. Doslej je izšlo že okrog 200.000 samostojnih izvodov, v sodelovanju z Občino Piran, s prilogami in občinskim glasilom Svetilnik pa že več kot 300.000. Primorski utrip izdaja Informa Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p., premore tudi vrhunsko opremo, tiskajo ga v Tiskarni Vek v Kopru. Časopis oziroma njegov odgovorni urednik Franc Krajnc, je za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2000 (23. 3. 2001) v Ljubljani prejel visoko priznanje Consortium Veritas Društva novinarjev Slovenije. Ob stoti številki pričakujte dragi bralci, poslovni partnerji in prijatelji tudi vabilo na 1. Srečanje z bralci. Uredništvo IGOR BAVČAR Od 1.6.2002 prvi mož holdinške družbe Istrabenz d.d. na otvoritvi Kongresnega centra Hotelov Morje "Istrabenz prinaša turizmu gotovost, smele načrte in pomoč." / z'\ :* > - Koner. M. maj 2002 'INA Q ISTRABENZ % 1 Jubilejne MMS Avditorij Portorož 21. in 22. junija 2002 V pričakovanju zanimivega glasbenega dogodka V Tartinijevem gledališču v Piranu so že 8. maja predstavili glavne obrise scenarija 25. jubilejnih Melodij morja in sonca 2002, ki bodo v Amfiteatru Avditorija 21. in 22. junija 2002 s pričetkom ob 20.30 uri. V petek, 21. junija ob 20.30 bo Revijski večer - melodije preteklih 24. festivalov. Gostje: Ricchi e Poveri. V soboto, 22. junija ob 20.30 bo POP večer - 20 skladb, ki se bodo potegovale za MMS 2002. Gostje: Paola e Chiara, Severina, Jan Plestenjak. In kot je izžrebala piranska županja Vojka Štular, bo med dvajsetimi nastopajočimi prvi zapel Tomaž Domicelj (pesem Spomini na Meri). Takoj za njim se bo občinstvu predstavil Tulio Furlanič s pesmijo Pokaži, kaj znaš - in tako naprej vse do zadnje 20. pesmi - Ljubezen ni prišla še mimo (Faraoni). In katera pesem bo zmagala? Naši bralci so že ocenili. Največ možnosti za zmago naj bi imele pesmi z naslovi: Tebe ni (zap.št. 3) Moja dobra Vila (7), Ptice vetra (17), Most (19). Prireditev bosta povezovala Lorella Fiego Repič in Mario Galunič. Vstopnice v predprodaji po 2000 SIT, na dan prireditvi 2500 SIT. Na zbom krajanov v Sv. Petm 12. 6. 2002 so po burni razpravi sprejeli pobudo za spremembo meje KS Sv. Peter in sicer , da se novo območje KS Sv. Peter zaokroži na celotno KO Raven tako, da se sedanjemu območju KS Sv. Peter doda prostorske okoliše 79, 80. in 82. del naselja Dragonja (Ruda, Križišče Kažeta in Pesjanci), kar je v vseh veljavnih statutih občine veljalo do leta 1996, do Odloka o določitvi območij KS v Občini Piran UL RS 6/96, za kar ni bilo nobenih razprav zbora krajanov. Pobudo utemeljujejo predvsem na osnovi zgodovinske, kulturne in drugih značilnosti ter običajev. Nasprotna stranka v tej zahtevi se bo kajpak pojavila KS Sečovlje. Če tam ne bodo enakega mnenja bo o zadevi odločal Občinski svet Piran. V skrajnem primeru se, kot je dejal predsednik Sveta KS Marjan Guzič, lahko pritožijo na ustavno sodišče. V Sv. Petru imajo še en velik problem: onesnaženo pitno vodo. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 Gostišče A Park Trattoria*Gasthaus*lnn PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož, tel.: 00186 OS 674 09 SO, fax: 674 09 Sl MmrikkMmjedi0MO Poseben prostor za zaključne skupine ido*,o«.b) * OBLETNICE * POROKE * ROJSTNI DNEVI * DRUGA PRILOŽNOSTNA SREČANJA Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-20.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & stran 2 •t primorski u¥p Junij 2002 10 let prve slovenske plačilne kartice Activa ostaja prva -vseslovenska Pred desetimi leti smo Slovenci dobili prvo, povsem slovensko, plačilno kartico Activa, kot skupni projekt slovenskih bank, ki so se včlanile v sistem Activa. Deseto obletnico Active so 6. junija 2002 svečano obeležili v novem kongresnem središču Hotelov Morje. Smeri nadaljnjega ključnega razvoja in tržne potenciale v tej smeri so zbranim udeležencem predstavili predsednik Koordinacijskega odbora Activa Dario Radešič iz Banke Koper, Gaetano Carboni-Europay International, generalni manager za Južno Evropo, Rado Obreja - Visa International in Rado Grdina, direktor sektorja informatike in organizacija v Banki Koper. Ob zaključku slavnostne konference je Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d.d. , ki je bila pred desetimi leti idejni pobudnik Active, podelil posebna priznanja posameznikom in organizacijam - umetniška dela, ki jih je za to priložnost izdelal priznani slovenski umetnik Dali Kervina. Priznanja so prejeli: Jože Veber - Banka Celje, Gaetano Carboni - za Europay International, Gianfranco Botti iz ACI Worldwide Italija, Luigi Confaloni iz DA Sistemi ter Dario Radešič in Rado Grdina iz Banke Koper. Konferenco je povezovala bivša miss Slovenije Miša Novak. Na družabnem večeru, na katerem je Dario Radešič prerezal slavanostno torto, je ob spremljavi orkestra Peter Ugrin band zapela Alenka Godec. Dario Radešič govori na svečani konferenci o desetletnem delu in uspehih Active, 6. 6. 2002 v kongresnem središču Hotelov Morje v Portorožu. FOTO: FK-Primorski utrip. Danes jev sistem vključeno sedem bank, ki izdajajo, poleg osnovne modre Active, še Activo-Maestro, Activo-Eurocard/MasterCard ter Viso in Viso-Electron. Prva vseslovenska plačilna kartica Activa je leta 1992 postavila temelje za razvoj kartičnega poslovanja v Priznanje za Europay International je prevzel generalni manager za Južno Evropo, gospod Gaetano Carboni. Sloveniji in s tem omogočila prodor sistema Activa tudi v mednarodni prostor. Sodelovanje sta mu zaupala tudi oba mednarodna, v slovenskem prostoru že tradicionalno prisotna, Europay International in Visa International, kar je nedvomno izraz visoke stopnje zaupanja. Eden pomembnih dejavnikov uspešnosti sistema Activa je lastni razvoj storitev in celotne pripadajoče infrastrukture. Tako je sistem kot prvi lansiral na slovensko tržišče kombinirano (co-branded) kartico Activa-Eurocard/MasterCard, znano tudi pod imenom »2 kartici v eni«. Sledilo je intenzivno opremljanje prodajnih mest s POS terminali sistema Activa, ki so prispevali k večji učinkovitosti in varnost poslovanja. Razvitje bil poseben program zvestobe, ki je slonel na plačilni kartici s čip tehnologijo in bil edinstven tudi v svetovnem merilu. Posebna storitev kartice Activa-Maestro je prek POS terminalov omogočila dvigovanje gotovine kar v trgovinah in na poštnih okencih. Razvita je bila tudi GSM POS tehnologija, ki seje začela uporabljati v kombinaciji z elektronsko trgovino in mobilno prodajo ambulantnih izdelkov. Dario Radešič je poudaril izjemen uspeh prve slovenske plačilne kartice Activa: skoraj 800.000 kartic, 20.000 prodajnih mest, 10.000 POS terminalov in 207,8 milijarde tolarjev letnega prometa. Sistem Activa je nosilec razvoja internetnega poslovanja in z njim vse bolj priljubljenih e-nakupov. Veliko pozornosti pa so v sistemu namenili tudi razvoju tako imenovane čip oziroma pametne kartice, ki omogoča večplastno uporabo kartic Activa. Široko paleto kartic iz sistema Activa izdaja sedem bank: Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Krekova banka, Nova Kreditna banka Maribor, Poštna banka Slovenije in Slovenska Zadružna kmetijska banka, ki so deseto obletnico uspešnega poslovanja sistema Activa obeležile v četrtek, 6. junija 2002 s svečano konferenco v Portorožu. V mestu Piran že deluje sistem zbiranja odpadkov v posebej označenih vrečkah Okolje Piran je občanke in občane že obvestilo o novostih pri zbiranju, sortiranju in odvozih odpadkov. Med veliko novost vsekakor sodi zbiranje odpadkov v vrečkah v celotnem mestnem jedru, razen v ulicah Oljčna pot, Razgled in Regentova. Kot novost so na nedavni novinarski konferenci predstavili tudi 30 litrsko vrečko in tako upoštevali želje občanov. Vaški praznik v Sv. Petru Od 28. do 30. junija 2002 Kulturno društvo Sloga Sv. Peter tudi letos organizira tridnevni vaški praznik. V kulturnem programu v petek, 28. 6. bodo Šavrinkam ob 20. obletnici njihovega ljubiteljskega kulturnega dela podelili Gallusove značke. Nastopili bodo še pevski zbor Pergula, otroška folklorna skupina Šaltin ter Šavrinka Ivana -Vanča. Za zabavo in ples bodo poskrbeli Beneški fantje, in glasbeni skupini Špičikuc ter Bambus band. Mingnon bo presenetil z 20 metrsko rolado. Program bo povezovala Barbara Guzič. V soboto, 29. junija bo krajši kulturni program pred Tonino hišo, zvečer pa bo na ploščadi pri domu KS zabava s srečelovom. Tombole letos ne bo. V nedeljo, 30 junija dopoldne bo sveta maša s procesijo. Na športnem področju se bodo pomerili nogometaši. Pričakujejo županjo Vojko Štular in ministra Francija Buta. Fulvia Zudič zmagala na 3. EX TEMPORE v Sečovljah Razstava izbranih del je odprta v gostišču Solinar na sečoveljskem letališču do 8. julija. Turistično društvo Sečovlje je letos že tretjič organiziralo EX TEMPORE. Platna jo ožigosalo 51 slikark in slikarjev, razstavljeno pa je bilo 48 del. Na krajši prireditvi in razstavi vseh del, 1. 6. 2002 pri letališki zgradbi v Sečovljah, so podelili eno prvo nagrado, dve sponzorski in več gostinskih. Me slikami je bilo nekaj kar kvalitetnih del, prvo nagrado (odkupno) pa je prejela akademska slikarka iz Sečovelj Fulvia Zudič, za sliko Parenzana-vez med državami, na kateri so narisani 4 tuneli -in prejela 120.000 SIT. Tri nagrade so bile namenjene najmlajšim slikarjem. Praktično nagrado - kraški pršut iz Klavnice Sečovlje je prejela Martina Žerjal iz Izole. Prireditev je povezovala Barbara Bradoš Premrl. Za boljši in lepši vid -----------.................. IR^a VENTLR A-on^l I Obala 112, Lucija, Portorož, tel./fax: 05 6772 005 •Rph Odprto nfjy p'K' ' -‘.aj • 9.00 -12.00 16.00 -19.00 Sobota 9.00 -12.00 2X tedensko okulistični pregledi za očala in kontaktne leče. Ob nakupu kompletnih očal vam nudimo brezplačni okulistični pregled. k ... . č 9. srečanje poslancev Zbora občin RS v Piranu Letos mineva okroglih deset let, odkar so poslanci Zbora občin Skupščine Republike Slovenije skupaj sedeli v klopeh tedanjega parlamenta. Poslanke in poslanci mandata 1990/92 so se na povabilo piranske županje Vojke Štular 1. junija 2002 srečali v Piranu. To je bilo doslej že deveto njihovo srečanje. Jubilejno, deseto, pa bo leta 2003 v Ljubljani. Gostiteljica, piranska županja Vojka Štular, ki je tudi sama bila takrat poslanka Zbora občin, je goste sprejela v občinski palači, nato pa so si ogledali zanimivosti mesta ter uživali ob mediteranski pogostitvi. Za odlično organizacijo srečanja je poskrbela Ivana Humar, predstojnica Kabineta Županje Občine Piran. Tajnica podpredsednika DZ RS Katjuša Čeplak pa se je v pismu 10. 6. 2002 zahvalila županji Vojki Štular za prisrčen in topel sprejem v Piranu. Spominska fotografija z devetega srečanja v Piranu 6. 6. 2002, na kateri je tudi prvi predsednik tedanjega Zbora občin RS, sedanji pravosodni minister Ivo Bizjak. 's/ ///s/s/rssss/// Ljudmila - Milka Male Jagode pred hišo nam sedaj zorijo. Veš kako vesela, si jih včasih vzela. Lahko bi bila jesen, ki bi te slavila, v njej bi ti ostala, kot bila bi živa. Po kratki neozdravljivi bolezni je v 76. letu starosti svoje naj dražje zapustila Ljudmila-Milka Male, roj. Lukežič, predmetna učiteljica in prva partizanska učiteljica na Pivškem. Njene trudne oči, a polne življenske volje, je za vedno zatisnila 17. 5. 2002. Od nje smo se poslovili na koprskem pokopališču 20. 5. 2002; njen življenski sopotnik mož Marjan, prav tako učitelj, sin Marjan, hčerka dr. Mirana, številni sorodniki, prijatelji in znanci, učenci OŠ Janka Premrla Vojka, kjer je dolga leta tudi učila, pa soji zapeli pesem v slovo. Bila je dobra slovenska učiteljica in vzgojiteljica. Sodila je med naše medvojne in povojne učiteljske kadre, ki so na Primorskem širili slovensko misel in besedo, vzgajali mlade v duhu svobode in pozitivne misli, predvsem pa učili ljubiti ta košček naše domovine, ki je bil tolikokrat podjarmljen. Predsednik Jugoslavije Tito je učiteljico Milko 1. marca 1978 odlikoval z Ordenom za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Ljudmila - Milka Maleje bila doma v Gornji Košani. V številni družini je bila edina, kije še v času italijanske oblasti končala srednjo šolo v Postojni, nato pa jo je pot vodila v več krajev na Primorskem. Izobraževala seje, končala višjo pedagoško šolo in postala predmetna učiteljica. Učila je zgodovino in zemljepis. Bila je tudi članica ožjega odbora partizanskih učiteljev. Milka seje še posebej trudila zbrati čimveč dokumentov o šolstvu na Pivškem, pri skrbnem delu pa ji je veliko pomagal tudi njen življenski sopotnik mož Marjan, s katerim sta se spoznala že v rosnih letih kot skojevca. Vzklila je ljubezen in leta 1947 sta se poročila. Leta 1951 se jima je rodil sin Marjan, dve leti pozneje pa hčerka Mirana. Pred petimi leti sta v krogu svojih srečno proslavila zlato poroko. Na Klaričevi v Semedeli, kjer sta nazadnje skupaj živela Marjan in Milka, je sedaj praznina, občutek žalosti ob izgubi svoje ljubljene žene, mame in stare mame. Spomini so težki, a življenje mora teči naprej. Franc Krajnc Junij 2002 stran 3 primorski u*r'p Kongresni center Hotelov Morje odprt S svečanim sprejemom povabljenih gostov in priložnostno prireditvijo so v petek, 31. maja 2002 tudi uradno odprli novo, moderno Kongresno središče Hotelov Morje v Portorožu. V imenu gostitelja je prisotne v kongresnem središču, ki se lahko preoblikuje tudi v banketno dvorano, prvi pozdravil Marino Antolovič, direktor delniške družbe Hoteli Morje. Nato je prvi mož Istrabenza Igor Bavčar naznanil vizijo razvoja portoroškega turizma kot jo vidijo pri lastniku Hotelov Morje - v Istrabenzu in županja Občine Piran Vojka Štular, ki je poudarila prizadevanje Občine Piran za ustrezno prostorsko ureditev Portoroža, kar bo omogočila še hitrejši razvoj turizma. Med gosti so bila tudi državna podsekretarka za turizem mag. Darja Radič, župan Mestne občine Koper Dino Picer in gostja iz konkurenčne kongresne hiše Avditorija, Jana Tolja. Za popestritev večera je odlično poskrbel Boris Kobal, gostje pa so si ogledali tudi 20 minutni film o zgodovinskem razvoju portoroškega turizma. Veseli nas, da ste nocoj med nami vsi, ki ste s Hoteli Morje in turizmom povezani, bodisi strateško, poslovno, bodisi kot kritični glasniki dogajanj v turističnem gospodarstvu, ali kot dolgoletni osebni prijatelji te hotelske hiše, je uvodoma dejal povezovalec večera radijski novinar Janez Dolinar in k mikrofonu povabil Marina Antoloviča, direktorja Hotelov Morje d.d. Portorož. Marino Antolovič Za uspeh ne zadostujejo le naložbe v zidove »Danes odpiramo novi kongresni center Hotelov Morje. Vesel sem, da ste se odzvali našemu povabilu. Za vse ki delamo, ali bolje rečeno, živimo v Hotelih Morje, je bilo obdobje zadnjih petih let nepopisno dinamično, polno izzivov in na srečo tudi zelo uspešno. Z intenzivnim investiranjem smo preoblikovali produktno strukturo Hotelov Morje po vsebini - in kar je še bolj pomembno - po kakovosti. Prenovili smo vse prenočitvene in restavracijske zmogljivosti in dvignili raven hotelov na 4 zvezdice. Zgradili smo bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo, uresničili zahteven in edinstven center za tradicionalno tajsko masažo in lepotilni center. Odprli novo restavracijo Rivo, preoblikovali plažni gostinski objekt. V celoti smo prenovili energetiko in vse kuhinje ter posodobili logistično pripravo hrane, med najsodobnejšimi v državi. Danes dodajamo temu spisku še kongresno - banketni center, ki sicer po svoji velikosti ne dosega posebnih rekordov, po funkcionalnosti in opremljenosti pa zadovoljuje najvišje standarde za tovrstne objekte. Za uspeh pa ne zadostujejo naložbe v zidove. Naložbe v ljudi so še posebej v tej dejavnosti najvišja prioriteta. V Hotelih Morje se lahko pohvalimo s strokovno motivirano ekipo. Prav tako nam je uspelo doseči visoko stopnjo spoštovanja in zaupanja med zaposlenimi in to v pogojih, ko so Hoteli Morje v petih letih za skoraj 3,5 krat realno povečali obseg poslovanja brez bistvenih sprememb v številu zaposlenih. Vsem se zahvaljujem za odlično delo. Naj ob tej priložnosti poudarim, da so tudi druge hiše v Portorožu uresničile uspešne projekte v tem obdobju in tako skupaj z nami obogatile ponudbo Portoroža. Hoteli Morje so postali del poslovnega sistema Istrabenza s trdnim prepričanjem, da nam nič ne bo podarjeno, vendar prav tako z močnim prepričanjem, da nam bo prav v tem sistemu omogočeno kreativno in profesionalno delovanje. Prvič po mnogih letih vidimo možnost, da se preko koncentracije kapitala v celoti valorizira potencial te dejavnosti.« Marino Antolovič se je na koncu še posebej zahvalil gospodu inženirju arhitektu Stanetu Valiču za njegov prispevek, gospodu Ivu Kisovcu in vodji projekta Mitji Zigantu. objektih - Hotelov Morje in Hotelov Palače. Ta dejavnost je postala konkurenčna tudi drugim kongresnim ponudbam v ožji in širši okolici. Pravzaprav pridobiva nek dodaten pomen, ki nam bo lahko pomagal, predvsem obema ekipama, da bosta združili svoje moči in iz teh dveh podjetij naredili še uspešnejše, da bomo z obema podjetjema naredili še uspešnejši prodor na tem turističnem področju. Tako lokalna skupnost kot država pa bosta morali v kratkem času omogočiti s prostorskimi možnostmi nadaljnji hitrejši razvoj tukajšnjega turizma. Istrabenz prinaša gotovost, smele načrte tudi pomoč. Igor Bavčar, predsednik uprave Vojktt StilidP, županja Občine Piran holdinške družbe Istrabenz d.d. Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače s soprogo, pozdravlja novega predstavnika novega lastnika, predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz Igorja Bavčarja in predsednika Nadzornega sveta Istrabenza, bivšega predsednika uprave Istrabenz prinaša gotovost, smele načrte in pomoč Direktor Marino Antolovič pozdravlja predsednika in podpredsednika Nadzornega sveta holdinške družbe Istrabenz Janka kosmino in Wernerja Schinhana ob prihodu na svečano otvoritev Kongresnega centra Hotelov Morje. »Ob priložnosti otvoritve tega svečanega objekta, vsekakor obogatene dejavnosti Hotelov Morje, Istrabenz na nek način s tem dejanjem in podporo ekipi, ki je izpeljala ta projekt, nakazuje svoje ambicije v turizmu. V turizem smo vstopili z velikimi ambicijami. Dosedanja ekipa, ki je vodila Istrabenz, dobesedno do danes, je načrtovala vstop v to panogo, ker je v turistično dejavnost Portoroža, portoroške riviere, te turistične destinacije v Sloveniji, verjela. Pred seboj je imela, lahko bi rekel, uspešni podjetji (Hoteli Morje in Hoteli Palače op. p.) z uspešnima ekipama, z dejavnostmi, ki so dobičkonosne, z načrti, ki so bili uresničljivi. In te ambicije bo gojila tudi nova uprava skupaj z vsemi organi, ki so bili imenovani na skupščini holdinške družbe Istrabenz d.d. 31. maja. 2002 v Kopru. Naše ambicije se seveda ne ustavljajo le pri teh dveh Občina bo omogočala razvoj turizma V imenu Občine Piran je goste na svečani otvoritvi Kongresnega središča Hotelov Morje pozdravila tudi piranska županja Vojka Štular. »V zadnjih desetletjih je turizem v občini Piran nekoliko zastal. Zastal zaradi številnih razlogov, ki morda danes niso tako zelo pomembni. Vendar je dejstvo, da se je v zadnjih petih letih v našem biseru oziroma speči Tmjulčici, marsikaj spremenilo. Spremenili so se predvsem pogoji delovanja in življenja v vrsti hotelskih hiš. Rada bi povedala, da je to, kar danes odpirate, izjemno pomembno za smelejši razvoj turizma. V okviru Občine Piran načrtujemo pripravo (prostorskega) dokumenta, ki bo vsem, ki želijo priti ali graditi in ustvarjati na področju turizma kot ene naše najbolj propulzivne dejavnosti v Portorožu oziroma v Piranu, nudil prijaznejši odnos in razvoj. Prav v teh dneh bomo pričeli tudi z razpravo pomembnega dokumenta - Strategije razvoja turizma v Portorožu in Piranu«, je med drugim v pozdravnem nagovoru poudarila županja Vojka Štular. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski u'r'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava Tisk: Tiskarna VEK Koper v_ davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. Ekipa natakaric in natakarjev, ki je stregla večerjo Natakarji in natakarice Hotelov Morje so gostom stregli v belih rokavicah. Za prejed so ponudili terino iz gamberov na posteljici mediteranskih solat, sledila je juha po tajsko s čilijem in tufujem, nato raviolini z baziličnim pestom. Kot naslednji vhod file brancina s črno trobento na špinačnem rižu, pa še glavna jed - Tournedos s pinjoli in mandeljni, krompirjev venček in zelenjavna mavrica. Za desert cimetov mousse. Vse to so gostje zalili z odlično kapljico. FOTO: Quicklab Bernardin. Sodobno opremljeni kongresni center Hotelov Morje se nahaja v prvem nadstropju hotela Slovenija in ima sedem dvoran v skupni izmeri 1600 kvadratnih metrov površine. Naložba je veljala okrog 500 milijonov tolarjev. Kongresni center je večfunkcionalen. V kongresnih dvoranah Kolumb, Vespucci, da Gama, Cook, Amundsen, Scott in Magellan je prostora za različne skupine od 20 do 450 gostov. Največja kongresna dvorana je lahko v hipu tudi banketna . V Kongresnem centru bi lahko sprejeli največ okrog 1000 gostov. Morda le drobcena pripomba, ki smo jo slišali na otvoritvi. Marmorne povsem čme stopnice bi take kot so, lahko bile nevarne za starejše goste. Boris Kobal se je na slavje v kongresno dvorano pripeljal kar s svojim starim avtomobilom, s katerim je vozil skorajda vse zgodovinske državnike, tudi pokojnega Tita, ki je leta 1971 obiskal Portorož stran 4 primorski u¥p Junij 2002 Država Slovenija ne bo dopustila, da strateško prednost prometnega položaja, ki jo nedvomno ima Luka Koper, prevzamejo sosednje države, ki se z vso močjo zavzemajo za preusmeritev tranzitnih tokov na svoje ozemlje, je na proslavi 45. obletnice Luke Koper (21.5.2002) dejal minister za promet Jakob Presečnik. Nova obala seže 30 metrov od kopnega v podaljšku proti izlivu Rižane. Objekt je dolg 200 metrov in ima dva dostopna mostova. Pomol se razlikuje od drugih. Ob njem bodo lahko pristajale ladje z ugrezom do 16 metrov. Na II. Pomolu so že zgradili 10.800 m2 skladišč. Na zalednih površinah pa nameravajo zgraditi še 120.000 m2 skladišč za kosovno blago in lesne proizvode. »Iz začetnega lokalnega pristanišča je Luka Koper prerasla v mednarodno priznano, tehnološko razvito, moderno in dinamično pristanišče. Dejavnikov, ki so ji omogočili, da seje uspešno vključila v naraščajoče blagovne tokove med Evropo ter Bližnjim in Daljnim Vzhodom, je veliko. Osnova je zagotovo geografski položaj Slovenije, kjer se križajo pomembne tranzitne poti, bližina pomembnih gospodarskih središč in seveda naravne geografske in topografske značilnosti pristanišča. Seveda pa je za dolgoročno uspešnost pomembno predvsem, da se podjetje zna prilagoditi vedno novim tržnim razmeram, da zna izkoristiti priložnosti, ki se pojavljajo, da si zna pridobiti nova znanja, se ustrezno opremiti in da si je sposobno zastavljati ambiciozne cilje. Luka Koper je gotovo tako podjetje, ki gleda daleč naprej in ki ima pogoje, da preraste osnovno pretovomo skladiščno dejavnost in se razvije v vodilno distribucijsko središče za Srednjo in Vzhodno Evropo. V prihodnosti želi igrati eno od glavnih vlog, in sicer kot ena izmed najboljših evropskih gospodarskih družb v svoji panogi. Luka Koper je s svojo dejavnostjo in poslovnimi potezami že vrsto let vpeta v mednarodne gospodarske tokove. Kot enakopravni partner operaterjem v evropskih pristaniščih išče tržne priložnosti na celotni svetovni obli in se ob tem stalno sooča z ostro svetovno konkurenco. Preizkusiti se in obstati na zahtevnih tržiščih razvitega sveta je težko, širiti in razvijati dejavnost še težje. A doslej je Luki Koper uspevalo, kar že vrsto let tudi dokazuje s svojimi poslovnimi rezultati. Vsi pomembni kazalci poslovanja že lep čas kažejo navzgor. Iz leta v leto Luka dosega večji pretovor in s tem višje prihodke poslovanja, čisti dobiček in dobiček na delnico, donosnost kapitala in dodano vrednost na zaposlenega. Luka Koper v svoj razvoj letno vlaga izdatna sredstva, ki jih zagotavlja pretežno iz lastnih virov. V začetku letošnjega leta je zaključila pomembni investiciji na II. Pomolu - na jugovzhodnem delu je zgradila 250 metrov operativne obale ter 10.800 cvadratnih metrov večnamenskih pokritih ikladišč z infrastrukturo ureditvijo. Luka ia ima še velike načrte. Prepričan sem, da ih bo tudi realizirala. Luka Koper ima za slovenski prostor zreden gospodarski in socialni pomen, saj predstavlja močan vzvod za razvoj tako tbalnega kot tudi širšega slovenskega tbmočja. Gospodarski učinki pristaniške dejavnosti se multiplikativno odražajo v lašem okolju. Učinki so neposredno vidni / trgovskih, gostinskih, turističnih in Nov predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar pozdravlja kapitana katamarana Prince of Venice in direktorja Kompasa Portorož Marka Tancerje. Kompas nas je s katamaranom, na katerem nas je Luka Koper pogostila, popeljal na izlet po Slovenskem morju. finančnih storitvah; predvsem pa v pomorskih in špediterskih dejavnostih in dejavnostih, ki so vezane na cestne in železniške prevoze. Zadnja študija je pokazala, da ustvarjen tolar v pristaniških dejavnosti ustvari preko 13 tolarjev v drugih gospodarskih dejavnostih, ki so neposredno in posredno vezane na delovanje pristanišča! Za normalno rast Luke Koper je neobhodno potreben obstoj učinkovitega transportnega sistema. Za blago oziroma partnerje Luke predstavljajo zanesljive in hitre povezave vedno pogosteje odločilni dejavniki pri izbiri transportne poti. Danes kopenske povezave Kopra zaostajajo za ostalimi evropskimi sistemi. Da bi odpravili ta razkorak, pospešeno nadaljujemo z izgradnjo avtocestnega omrežja, hkrati pa si prizadevamo za povečanje pretočnosti na obstoječem tiru kakor tudi za izgradnjo drugega tira Koper-Divača. Dobro se namreč zavedamo, da je Luka Koper razvojno odvisna od hitrejše prometne povezave v smeri vzhod-zahod, panevropski koridor št.5 pa ji odpira široke razvojne možnosti na novih tržiščih. Razvita transportna infrastruktura pa ni pomembna le za Luko Koper, ampak za Slovenijo nasploh. Zato država Slovenija ne bo dopustila, da ji strateško prednost prometnega položaja prevzamejo sosednje države, ki se z vso močjo zavzemajo za preusmeritev tranzitnih tokov na svoje ozemlje. Storitve Luke koper in Slovenskih železnic so komplementarne in močno medsebojno odvisne. Žal opažamo, da delež tovora, ki ga prepeljejo Slovenske železnice, v zadnjih letih pada. Ta trend bo treba obrniti navzgor. To nam narekuje zdrava prometna politika. Železnica bo zaradi velikih prevoznih kapacitet tudi v prihodnosti namreč edina sposobna obvladovati naraščajoče luške tovore. Zato je tako z našega kot z vidika Luke izredno pomembna njena sposobnost, mobilnost in konkurenčnost. To pa lahko železnica doseže le z uporabo moderne transportne opreme in transportnih tehnologij ter z organizatorjem direktnih vlakov z visoko frekventnostjo in kratkimi transportnimi časi med pristaniščem in gospodarskimi centri v njenem zaledju. Še v tem letu podpis koncesijske pogodbe. Država bo prodala del prednostnih delnic, vendar bo zadržala kontrolni delež. V Ministrstvu za promet podpiramo težnje Luke Koper, da bi tudi v prihodnje nadaljevala s projektom sodelovanja severnojadranskih pristanišč. Dejstvo, da obstajajo neravnovesja med sevemojadranskim in severnoevropskim prostorom na področju infrastrukture, zahteva od vseh udeležencev v severnojadranskem prostoru sodelovanje in povezovanje s ciljem učinkovitega delovanja na interesnih tržiščih. V preteklem obdobju je bilo že narejenih nekaj skupnih korakov na področju skupnega sodelovanja in prepričani smo, daje kljub nekaterim oviram možno in potrebno nadaljevati ta proces. V znatni meri je realizacija nekaterih projektov Luke Koper v prihodnosti odvisna tudi od dokončane ureditve posameznih področij v odnosu z državo. Pričakujemo, da bo še v tem letu prišlo do podpisa koncesijske pogodbe med državo in delniško družbo. S to pogodbo bo 35-letni najem terminalov v koprskem pristanišču dodeljen Luki Koper. Vlada se je odločila prodati del prednostnih delnic, vendar mora vsaj še nekaj časa zadržati kontrolni delež, ki ga bo verjetni prodala po konsolidaciji razvojnih načrtov ter rešitvi dveh temeljnih vprašanj- izboljšanja železniških povezav s koprskim pristaniščem in oddaje koncesije za tretji pomol«, je na proslavi dejal minister za promet Jakob Presečnik. Minister Jakob Presečnik je ob iskreno čestital vsem, še posebno zaposlenim v Luki, ki so si v teh 45 letih po svojih najboljših močeh prizadevali, da je Luka Koper iz začetnega lokalnega pristanišča prerasla v mednarodno priznano, tehnološko razvito, moderno in dinamično pristanišče in skupaj z glavnim direktorjem Luke Koper Brunom Koreličem svečano prerezal otvoritve ni trak na 200 m dolgi novi obali, ki jo je zgradilo ajdovsko podjetje Primorje. Glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič »Nova obala, potrebne površine in novi skladiščni objekti omogočajo nadaljnji razvoj naših terminalskih dejavnosti na površini 30 hektarjev.« »V dosedanjem razvoju koprskega pristanišča je bilo vloženega veliko denarja. Tržna kapitalizacija podjetja Luke Koper, ki je s pretežno lastnimi sredstvi zgradilo vse luške naprave, infrastrukturo in opremo, na dan 21.5. 2002 znaša 270 milijonov evrov. Samo v začetne investicije v objekte, kijih danes namenjamo v uporabo smo vložili 9 milijonov evrov. Na teh zalednih površinah, ki jih bomo v nadaljevanju opremili z novimi cestnimi in železniškimi povezavami, bomo zgradili 120.000 m2 skladiščnih površin za kosovno blago in lesne proizvode. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da se Luka postopoma odseli iz severnega dela mestnega jedra in prepusti mestu dostop do morja in izgradnjo potniškega terminala ter severne obvoznice okoli starega mestnega jedra. Nadaljevali bomo z izgradnjo pristaniških zmogljivosti skladno s potrebami trga in zahtevami naših strank. Pri tem se moramo zavedati, da je logistična storitev kompleksen proizvod v katerega smo vpeti mnogi subjekti od Luke do Slovenskih železnic, špediterjev, ladijskih agentov in organov oblasti. Potrudimo se, da bomo tudi ob naslednjih jubilejih s ponosom pokazali našim kupcem nove pridobitve.« Glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič seje v imenu svojih sodelavcev zahvalil vsem prisotnim, za počastitev jubileja Luke Koper, še posebej gre zahvala, vsem ki so sodelovali pri načrtovanju in izgradnji objektov, ki so jih 21. 5. 2002 predali v uporabo terminalu generalnih tovorov. Do magične meje 10 milijonov ton Luka Koper je bila ustanovljena 23. maja pred 45 leti, na dan, ko je bilo ustanovljeno Pristanišče Koper. Podjetje je raslo in se razvijalo veliko hitreje in bolj uspešno, kot so pričakovali njegovi tvorci. Ti so morali z veliko poguma premagovati nerazumevanje in tudi nasprotovanje tedanjih oblasti. Pri tem so imeli vso podporo luških delavcev, ki so se zavestno odrekli celo svojim zaslužkom in so jih vlagali v razvoj pristanišča in tudi v gradnjo železnice, da je podjetje lahko obstalo in raslo. Po 45 letih rasti je sedaj Luka Koper, d.d. eno od največjib in uspešnih slovenskih podjetij. V lanskem letu je družba dosegla 12,851 milijarde SIT prihodka, čisti dobiček je znašal 3,681 milijarde SIT, kapitalska donosnost je bila 7,29 odstotna. Skupno 633 zaposlenih je s pomočjo sodobne tehnologije, odlične organizacije in pa predvsem zavzetosti za delo, uspelo v letu 2001 pretovoriti rekordnih 9,35 milijona ton različnega blaga. Tako Luka Koper po količini leto za letom ruši lastne rekorde in se približuje magični meji 10 milijonov ton. V letošnjem letu, kljub svetovni recesiji (tudi tuji poslovni partnerji s katerimi Nekdanji državni sekretar za pomorstvo, sedanji predsednik uprave Casino Portorož Aldo Babič in sedanji državni sekretar Branko Mahne na proslavi ob odprtju 2. pomola Luke Koper. smo se pogovarjali priznavajo, da so bila že boljša leta) in nižji gospodarski rasti doma, načrtujejo rast na večini poslovnih področij. V letu 2002 namenjajo za investicije 3,8 milijarde tolarjev, pri čemer je skoraj četrtina te vsote namenjena projektom s področja varovanja okolja. Luka Koper namerava postati osrednje logistično in distribucijsko središče za države srednje Evrope. To je ambiciozen cilj. Na proslavi 45. obletnice obstoja Luke Koper seveda ni bilo primerno govoriti o trenutnih zapletih in nesporazumih z upravo nam najbližjega pristanišča v Trstu, čeprav se bo tudi o tem nacionalnem vprašanju treba kmalu izreči. Trenutno pač vlada recesija. Vsi udeleženci v transportni panogi se namreč soočajo z vse ostrejšo konkurenco. Kupci zahtevajo poceni, hitre in zanesljive storitve. Vse to pa zahteva racionalizacijo v celotni transportni verigi ter hitrejšo, pravočasno dograditev sodobne prometne infrastrukture, še posebej železniške povezave Koper-Šentilj. Nikakor pa po naši oceni ne kaže prepustiti ali preusmeriti prometne tokove v trenutno vabljive smeri. Za stabilno poslovanje družbe in njen bodoči razvoj je pomembna tudi dokončna ureditev donosov z državo. V Luki Koper upajo, da bo do podpisa koncesijske pogodbe o najemu terminalov v pristanišču prišlo še to leto. Prav tako so že tudi zrele razmere za dokončno privatizacijo podjetja, z odprodajo prednostnih delnic, ki so sedaj v lasti države. Na proslavi je bil tudi predsednik uprave Banke Koper d. d. Vojko Čok. FOTO: FK-Primorski utrip. Golden Drum v Kongresnem centru Bernardin S tožbo za zaščito blagovne znamke Zlati boben, ki jo je sprožil Kulturni, promocijski in kongresni center Avditorij Portorož zoper nosilca organizacije te velike prireditve, so splahnela še zadnja upanja o poslovnem sodelovanju med Oglaševalskim festivalom in Avditorijem. Piranska županja je želela še pravočasno posredovati in pomiriti strasti. Zlati boben poslej gosti kongresni center GH Emona Bernardin. tvt Na fotografiji: Novinarska konferenca o prireditvi Golden Drum v stolpnici Dela v Ljubljani, 17. 4. 2002. Udeležil se je tudi predstavnik letošnje ^gostiteljice, družbe Hotelov Bernardin, direktor marketinga Matjaž Žinidaršič. Na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani smo lahko nekoliko več izvedeli o trenutnih zapletih v zvezi z organizacijo in blagovno znamko Zlatega bobna, ki letos beleži deseto obletnico gostovanja v Portorožu, pod imenom Zlati boben pa deveto. Predsednik festivala Jure Apih, sicer direktor časopisne hiše Delo, je v stolpnici Dela novinarjem odgovarjal tudi na neprijetna vprašanja v zvezi s tožbo, ki jo je na gospodarski oddelek okrožnega sodišča naslovil Avditorij Portorož, večkratni organizator te prireditve, potem, ko se je Organizacijski odbor Mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben odločil prekiniti vsako poslovno sodelovanje z Avditorijem, češ, da tehnično ni sposoben izpeljati tako zahtevne prireditve. »Če smo želeli karkoli posebnega, ki bi potrebovalo nekaj truda, je bil vedno odgovor ne, to ni mogoče«, je dejal Apih. Avditorij sedaj toži nosilca Zlatega bobna in pri sodišču zahteva zaščito blagovne znamke Zlati boben, ki naj bi jo pred leti dala zaščititi bivša direktorica Avditorija Fanči Kuhar. Toda to še ni vse, zahteval naj bi tudi še 60 milijonov tolarjev odškodnine. »Pri Zlatem bobnu smo ogorčeni, saj menimo, da Avditorij nikoli ni speljal organizacije kot je treba, ni bil dejanski uporabnik blagovne znamke, z zadnjo potezo pa nam je napravil veliko moralno škodo. Prepričani smo, da bo sodišče tožbo zavrglo.« Za vsak primer prireditve ne imenujejo več Zlati boben ampak v angleški izpeljanki Golden Drum (dram). Avditorij je za nekatere s vprašljivo poslovno potezo izgubil organizacijo še ene velike prireditve, ki pritegne v Portorož okrog 1000 udeležencev. Županja ni mogla pravočasno posredovati Županji Občine Piran (občina je lastnica Avditorija), seveda ni bilo prijetno, ko je izvedela, da Na fotografiji: Prava skladovnica propagandnega in promocijskega materiala o Zlatem bobnu v Portorožu. dolgoletni poslovni partnerji rešujejo zadeve na tak način - s tožbami. Zato je posredovala in poskušala umiriti zadevo, vendar očitno neuspešno. Ostaja le vprašanje kako je mogoče, da se direktorica Avditorija odloči za potezo, ki bi Avditoriju v primeru uspešne tožbe sicer prinesla nekaj denarja za plače, dolgoročno pa seveda veliko škodo, saj se poslovni partnerji radi izogibajo podjetij, ki se tožarijo. Direktorica Jana Tolja očitno ni smatrala za potrebno, da bi o tožbi obvestila lastnika - Občino Piran oziroma županjo in si pridobila nekakšno soglasje, čeprav je znano, daje pri svojem delu samostojna. Na vprašanje Primorskega utripa na novinarski konferenci v Ljubljani, kdo torej ni sposoben izpeljati organizacije Zlatega bobna, Avditorij ali Portorož, je Jure Apih odgovoril: »Zlatega bobna tehnično ni sposoben izpeljati Avditorij.« Jure Apih je tudi pokazal na skladovnico propagandnega materiala o prireditvah v Portorožu, ki je kot promocijsko gradivo krožil po Evropi. Letošnji Golden Drum (od 13. do 18. oktobra) ima torej novega gostitelja - Kongresni center Bernardin. Luka Koper Zadovoljiv dogovor v Trstu V zadnjih dneh so med družbeniki družbe TICT Spa (Trieste International Container Terminal) in Pristaniško upravo v Trstu (APT) potekali intenzivni pogovori o bodočnosti in poslovanju na tržaškem sedmem pomolu in tamkajšnjem kontejnerskem terminalu. 31. maja 2002 pozno popoldan je bil za vse sodelujoče dosežen zadovoljiv dogovor s katerim se zagotavlja stabilno poslovanje družbi TICT, predvsem pa dolgoročni razvoj kontejnerskega terminala, ki ga družba upravlja. Dogovorjeni so bili ukrepi za tvornejše skupno upravljanje terminala, zmanjšanje števila zaposlenih ter investicijski ukrepi - nove pomembne naložbe. Ob doseženem so se vpletene strani strinjale, da so tako zaključeni vsi medsebojni tožbeni zahtevki in drugi pravni spori. S tem so ustvarjeni pogoji za nadaljevanje projekta sodelovanja pristanišč Koper in Trst. Suzana Zomada- Vrabec Vodja službe za odnose z javnostmi 8. SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE 496 milijonov tolarjev za dividende Delničarji Droge so na 8. skupščini delničarjev, 31. maja 2002, odločali o uporabi bilančnega dobička, izplačilu dividend ter udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2001. Sprejeli so tudi sklepe o spremembah oz. dopolnitvah Poslovnika o delu skupščine delničarjev in Statuta. Vsi predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti. Bilančni dobiček, ki je bil ustvarjen od leta 1997 do leta 2001, je znašal 5.215.449.873 tolarjev. Za dividende ter izplačilu upravi in nadzornemu svetu so uporabili dobiček iz leta 1997 v višini 52.846.465 tolarjev in dobiček iz leta 1998 v višini 457.569.375 tolarjev. Delničarji so za izplačilo dividend namenili 496.257.840 tolarjev, torej 1.755 tolarjev bruto na delnico. Dividende bodo pripadale tistim delničarjem, ki bodo na dan 6. 6. 2002 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralno klirinško depotni družbi. Izplačane bodo najkasneje do konca junija. Za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku so namenili 14.158.000 tolarjev. Za druge rezerve pa so namenili 4.705.034.033 tolarjev. Potrdili so predlog sprememb oz. dopolnitev Poslovnika o delu skupščine delničarjev in Statuta, s čimer so ta dva akta uskladili s spremembami Zakona o gospodarskih družbah. Za pooblaščeno revizorsko hišo je bila imenovana revizorska hiša K.P.M.G. Slovenija iz Ljubljane. SPAR TUDI V IZOLI V sredo, 12. junija 2002 je podjetje Spar Slovenija d.o.o. s sedežem v Ljubljani tudi v Izoli, na Prešernovi cesti 49, odprlo trgovino Spar. To je že 27. tovrstna trgovina v Sloveniji. V tem sklopu so znane tudi večje trgovine in sicer pod imenom Interspar, kot na primer megamarket Interspar v Supernovi v Kopru. Izolski Spar kupcem na več kot 2000 m2 površin ponuja široko izbiro živilskih in neživilskih izdelkov. V trgovini tudi vsako uro spečejo sveži kmh in pecivo, na voljo tudi je mesnica. Na policah bo okrog 300 izdelkov lastne trgovinske znamke Spar. Obljubljajo ugodne cene z označenim sloganom: Original, a cenejši. Na nekaterih skupinah izdelkov bo tudi oznaka Vsak dan nizka cena. V trgovini bo 30 zaposlenih. Naložba znaša skupaj z opremo znaša 762 milijonov SIT. Trgovino je zgradilo podjetje Stavbenik d.o.o. Spar Slovenija uvaja tudi nov program, linijo ekološko pridelanih izdelkov Natur Pur, je povedal Boštjan Pirc, direktor Spar Slovenija d.o.o. Tudi Padna dobila čistilno napravo Županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Padna Alen Grižin sta v ponedeljek, 27. 5. 2002 v hribčku nekaj sto metrov pod znano vasico Padno svečano prerezala trak in odprla čistilno napravo, na katero se lahko priključi 60 hiš, z dograditvijo - dodatkom koluta v napravi - pa tudi več. Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Vojka Štular in predsednik Sveta KS Padna Alen Grižon odpirataa sodobno čistilno napravo v Padni. Piranska občina sodi sedaj že v sam vrh po opremljenosti s kanalizacijskim sistemom in čistilnimi napravami, saj je pokritost v občini s čistilnimi napravami že okrog 90-odstotna. Te bo treba zgraditi le še v Orešju, Podpadni in Parecagu, je dejal Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor Občine Piran. V Padni so zgradili 1342 metrov primarnega fekalnega kanalizacijskega voda ter 530 metrov sekundarnega voda in čistilno napravo za 200 polucijskih enot. Omenjena čistilna naprava omogoča mehansko in biološko stopnjo čiščenja, iz nje pa priteče precej očiščena voda, ki jo bodo lahko brez posledic spuščali v naravo. Za celoten projekt (izvajalec gradbenih del je bilo lucijsko podjetje Gramar) je Občina Piran namenila 81 milijonov tolarjev, tovrstna sredstva pa se nabirajo iz obvezne republiške takse za obremenjevanje voda. Krajani Padne se bodo poslej morali priključiti na kanalizacijsko omrežje, pri čemer bo vsaka hiša morala tudi plačati približno 1250 tolarjev na kvadratni meter stanovanjske površine. Od hiše do glavnega voda pa je ponekod le kakšen meter. Približno 30 milijonov tolarjev iz sredstev republiške takse so v občini porabili za obnovo stare kanalizacije v Piranu. Županja Vojka Štular je ob otvoritvi čistilne naprave poudarila, da ima Padna kot prekrasna, čeprav malce odmaknjena vasica, kar nekaj možnosti za hitrejši razvoj na področju kmetijstva in tudi turizma. Žal Padna še vedno nima niti gostilne. Podpis pogodbe o zamenjavi zemljišč z Hoteli Bernardin pa sedaj občini Piran odpira možnosti za začetek gradnje velike sodobne osrednje čistilne naprave na Fomačah, je dejala županja. Banka Koper NOVE MOŽNOSTI FINANCIRANJA Banka Koper je podpisala pogodbo s konzorcijem tujih bank o najemu kredita v višini 20 milijonov evrov. Kredit bo namenjen financiranju razvojnih aktivnosti gospodarskih družb. Banka Koper je 4. junija 2002, podpisala pogodbo s konzorcijem tujih bank o najemu dolgoročnega kredita v višini 20 milijonov evrov. V drugi polovici junija bodo gospodarskim družbam na voljo ugodni dolgoročni krediti za financiranje njihove dejavnosti. S podpisom pogodbe Banka Koper utrjuje svojo pozicijo v konkurenčnem bančnem okolju in omogoča nove možnosti sodelovanja s komitenti. stran 6 primorski u¥p Junij 2002 Tomosov laboratorij za varjenje Zametek novega inštituta? V četrtek, 23. maja 2002 so v pritličju Tomosove poslovne zgradbe svečano odprli Laboratorij za varjenje, ki je rezultat sodelovanja Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža in koprskega Tomosa, tovarne dvokoles in komponent, ki je bila ustanovljena leta 1954 kot odgovor na takrat hitro razvijajoči se Trst. Tomos je nekaj let preživljal krize. V tovarni je našlo delo tudi po 3000 delavcev, imel pa je tudi je pravcati Inštitut, v katerem je delalo okrog 200 visoko strokovno izobraženih inženirjev in tehnikov. Žal niso dobili niti enega priznanja v Bruslju. Inštitut je umrl naravne smrti, danes pa bi ga morda kazalo oživiti in Laboratorij naj bi bil tudi prvi zametek takega razmišljanja. Tomos je danes uspešna firma, ki jo odlikujeta dobra organizacija in kakovostno opravljeno delo, ki sta potrjena tako v sodelovanju s podjetjema BMW in IKEA kot tudi s pridobljenim standardom ISO 9001. Pobudi za ustanovitev laboratorija je dal dr. Ivan Polajnar, docent na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu (FPP) ter predsednik Društva varilne tehnike Ljubljana. Tako sta FPP in Tomos dogovorila in 23. maja 2002, ob prisotnosti številnih strokovnjakov, svečano odprla laboratorij za varjenje. Študentom FPP Portorož bo omogočeno, da se v tem laboratoriju izobražujejo in v praksi preizkusijo šolsko znanje. Strokovno bo laboratorij za varjenje vodila FPP Portorož in sicer vodja dr. Ivan Polajnar, operativno pa bo delo potekalo pod nadzorom direktorja razvoja Tomosa Borisa Staniča in direktorja investicij Tomosa, Dina Klobasa. Naložba v laboratorij je veljala 20 milijonov tolarjev, od tega v opremo 14 milijonov. Na otvoritvi so v znak zahvale za sodelovanje obdarili tudi Bredo Pečan. Prejela je kovinsko vrtnico. Zanikali obtožbe Marina Poropata V našem uredništvu so se oglasili Marija Darinka Petrinja, njen sin Goran in kupec hiše Rajko Hrvatič ter zanikali določene trditve Marina Poropata, kijih navaja v članku pod naslovom Sam proti vsem, objavljenim v 98. številki Primorskega utripa. »To je človek, ki potrebuje nekoga, s katerim se lahko krega, provocira in skrbi, da pride zgodba ven. Tudi ne drži, daje pri prodaji hiše posredoval Marinko Babič. Jaz sem nič hudega sluteč povsem legalno in legitimno kupil hišo, žal pa v njej nimam mim. Poropat se noče sprijazniti z dejstvom, da lahko razpolaga le s tem, kar lahko dobi oziroma kar mu pripada na podlagi delilne pogodbe in sklepa sodišča. Zavrača vse moje pobude za trajno rešitev problemov. To, kar smo se včeraj dogovorili, danes pri njemu ne drži več. Zapira železna vhodna vrata izklaplja elektriko, ogradil je električni števec ter števec za vodo in v ograjo spustil nemškega ovčarja. Sodišče mu je sedaj naložilo, da mora nazaj vgraditi vse kode. Lasti si skupno zemljišče in še kaj. Njegov pokojni sin mi je ponoči metal petarde na balkon...Ko jaz pokličem policijo jih kar tri ure ni blizu, a ko jih pokliče Poropat so tam v treh minutah«, je dejal Rajko Hrvatič, ki je kupil 5/8 hiše, 3/8 pa namreč vsaj za zdaj pripadajo hčerki Janji Poropat. Hrvatič je napovedal celo prodajo svojega deleža, »ker se tam ne da mimo živeti«. Ni res, da smo živeli v slogi, je dejala Marija Darinka Petrinja, tašča Marina Poropata, mama Janje Poropat. »Hišo sem morala prodati zaradi dolgotrajnih nesporazumov. Zadeva se namreč vleče že deset let in upam, da bo kmalu tudi znana dokončna sodba sodišča. Takrat še odvetnik, Dravo Ferligoj, je na osnovi moje prošnje leta 1991 hotel pomagati pri razdelitvi hiše. Žal zet Marino in hčerka Janja pobude nista hotela sprejeti. Marino je napadel celo mojega prijatelja Petra Šerisa in mu zadal poškodbe. Naj pove, kdaj smo mu mi nagajali in česar, kar bi mu v resnici pripadalo, ni dobil?« Zahvala Policijski postaji Piran Pred nekaj dnevi smo doživeli neprijetno presenečenje. Ko smo prišli do kanala Sv. Jernej v Seči smo ugotovili, da tam ni bilo več našega čolna. Približno 100 metrov naprej smo ga le našli, a žal brez izvenkrmnega motorja Vamacha 9,9, na tržišču vrednega okrog 640.000 SIT. Takoj smo se odpravili na piransko Policijsko postajo in odtujitev prijavili. Z nami se je vrnil kriminalist, vse lepo popisal in tudi poslikal ter odvzel prstne odtise. Bali smo se že, da glede na informacije o krajah izvenkrmnih motorjev, svojega ne bomo dobili nazaj. Že v naslednjih dneh, 12. junija 2002 zjutraj nam je policija sporočila, da so odkrili organizirano tolpo in našli tudi naš ukradeni izvenkrmni motor, čeprav malce poškodovan. Postopek je vodil policist - kriminalist Ensad Nedarevič. Za uspeh se njemu in Policijski postaji Piran toplo zahvaljujemo. \______________________________Borislav Gustinčič, Lučan 34 b) Generalni direktor Unesca obiskal OŠ Cirila Kosmača Piran V piranski OŠ Cirila Kosmača so 13. junija 2002 priredili svečani sprejem generalnega direktorja Unesca Koichira Matsura. Uglednega gosta v Sloveniji spremljajo ministrica za šolstvo dr. Lucija Cok, stalna delegatka RS pri UNESCO, Magdalena Tovornik in direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Zofija Klemen-Krek. V imenu Občine Piran je gosta sprejela in pozdravila tudi županja Vojka Štular. Prireditve so se udeležili predstavniki UNESCO 37 šol/zavodov iz Slovenije. Osrednji cilji srečanja so objava povabila šolam v Sloveniji za vključitev v projekt obeležitve Mednarodnega leta kulturne dediščine, razglasili so nove članice UNESCO ASPnet v Sloveniji (8 šol/ zavodov), opredelitev njihove vloge ob pripravah na obeležitev 50. obletnice UNESCO ASPnet, na prireditvi pa so predstavili tudi utrinek iz sožitja slovenskih UNESCO šol, ki ga podpira Unescova nagrada Steber miru. Gospod Koichira Matsura je najprej posadil oljko miru nato je podelil certifikate novim šolam ASPnet in se vpisal v Zlato knjigo Občine Piran. Elena Pavlovski Jerman iz Lucije je 5. junija 2002 diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani /^ČestitamoT/j/fS/a. junijlm\ Radio Tartini Piran© t 05 6730 081 [d 05 6730 085 VB radio-tartini@siol.comy V Izoli prva ribja osmica V ribiškem mestecu Izoli pravijo, da je najboljša riba tista, ki jo uloviš sam. Nič slabša ni, če vam tik ob morju pri Velikem trga, kjer so že postavili ogrodje tako imenovane prve ribje osmice v Sloveniji, ki bi jo sicer morali odpreti že 15. maja pa so se priprave očitno nekoliko zavlekle. Morda je sedaj, ko to pišemo, že odprta in iz nje že diši po ribah z dnevnega ulova, pečenih sardelah, sardonih... Nedvomno gre v Izoli še za eno pogumno in prijazno potezo do turizma. Osmico organizira Ribiška zadruga Izola. jo zjutraj navsezgodaj z morja pripelje ribič, za povrh pa vam jo še speče. Tako naj bi bilo v kratkem Deset let portoroškega Mignona Družba Mignon d.o.o. Portorož je ob deseti obletnici obstoja, v sredo, 12. 6. 2002 ob 18. uri v prostorih njihove kavarne in slaščičarne Mignon v Portorožu priredila sprejem za goste in njihove poslovne partnerje. Marino Bak in Barbara Bak-Atelšek, sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem gostom za pozornost in obisk, poslovnim partnerjem pa za dobro sodelovanje. Mignon je znan po dobrih sladicah, za svoje delo in uspehe pa je prejel že tudi priznanja. Zanimiv izlet z Burjo Lastnika BURJE, druge največje turistično-potniške ladje (za Prince of Venice) Franjo in Alenka Žele sta 29. maja 2002 povabila na otvoritev in promocijsko vožnjo vzdolž Slovenske obale številne znane osebnosti in prijatelje. Za odlično vzdušje so poskrbeli naši znani glasbeniki Primorski fantje, ki so seveda igrali in peli, gostje pa so se ob dobri hrani in kapljici dve uri sproščeno zabavali in pogovarjali o morju, ki je še vedno lepo, prijetno za kopanje in izlete. Če ste si morda tudi vi zaželeli vožnjo z Burjo pokličite Burja Tours Portorož, GSM 041/621 678. Zbirali podpise za ponovno postavitev nekdanje železniške hiške v Luciji V sredo, 8. maja so se učenci iz italijanske OŠ Vincenzo de Castro in drugih šol z italijanskim učnim jezikom v občini Piran, udeležili maratona po trasi nekdanje ozkotirne železnice (Parenzana), od Škofij do Lucije. Ob 11.00 uri so se zbrali na okrogli ploščadi pred TPC in zbirali podpise za ponovno postavitev nekdanje železniške postaje v Luciji. Predlagajo, da bi lahko ponovno postavljeni objekt postal muzej Parenzane, knjižnica ali prostor, kjer bi prebivalci Lucije lahko izvajali družabna srečanja. To ni peticija (peticijo lahko podpisujejo le odrasli in ne otroci) ampak zbiranje podpisov z željo, da bi se po tolikih letih vendarle kaj premaknilo, nam je povedala ravnateljica šole Marisa Rogič. Akcijo podpisovanja je vodil Vittorio Luša iz Lucije. Učenci želijo, da bi oni, ki so na račun gradnje poslovno-stanovanjskega stolpiča odstranili kamnito železniško hiško, obljubo tudi izpolnili. Okolje Piran je namreč takrat, ko so železniško hiško porušili obljubilo, da bo enako postavilo na dmgem primernem mestu. Ostanki (kamni) že nekaj let ležijo pred gostiščem Koblar v Luciji. Na lokaciji, kjer je nekoč stala železniška hiška, na Obali 125, stoji poslovno stanovanjski stolpič, čisti po naključju pa je na tej lokaciji tudi sedež našega uredništva. Osrednja proslava ob 100-letnici ozkotirne železnice Parenzane bo 7. in 8. junija 2002 pred (še ohranjeno) železniško postajo v Izoli. Parenzana - le še spomin V okviru praznovanja 100 - letnice od uvedbe ozkotirne železnice Trst-Poreč, vlakec je prvič začel sopihati leta 1902, prenehal pa leta 1935, je bilo na Slovenski obali kar nekaj prireditev. V Piranu so sodelovali učenci OŠ Vincenzo de Castro in pripravili v Tartinijevem gledališču nastop. Zaključna in hkrati osrednja prireditev pa je bila ob stari železniški postaji v Izoli, kjer je zgodovinar Alberto Pucer podal kar nekaj informacij takratnih dogodkih, Junij 2002 stran 7 primorski uMp Eda Glišovič tajnica leta 2002 Kaj lahko storijo tajnice oziroma poslovne sekretarke v sodobnem podjetju? Kako lahko prispevajo k odličnosti podjetja? Kakšno vlogo imajo pri uveljavljanju podjetniške kulture? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Edo Glišovič, ki so jo na 9. Dnevih slovenskih tajnic, (23. do 25. maja 2002) v Grand hotelu Emona na Bernardinu razglasili za tajnico leta 2002. Kateri dejavniki odlikujejo tajnico? »Poslovne sekretarke oziroma tajnice so poleg vodilnih menedžerjev najpomembnejši temeljni kamen sodobne podjetniške kulture. Njihova vloga se pričenja s prvo zunanjo komunikacijo podjetja s poslovnimi partnerji in konča z neposredno pomočjo pri poslovnih odločitvah menedžerjev. Pri tem so poslovne sekretarke lahko najpomembnejše nosilke novih vrednot poslovanja, novih oblik komuniciranja z javnostmi, pomemben vzvod poslovne učinkovitosti in podjetniške inovativnosti.« Kdaj je bila svečana razglasitev in koliko tajnic se je prijavilo? »Svečana razglasitev in podelitev naslova Tajnica leta 2002 je bila v kongresnem centru Grand hotela Emona 23.maja 2002. Organizirajo jo Zveza klubov tajnic Slovenije (ZKTS), Gospodarski vestnik in Revija Tajnica. Tajnica leta je bila prvič izbrana leta 1996, letos seje na razpis prijavilo 26 tajnic oziroma poslovnih sekretark iz različnih koncev Slovenije. Tekmovanja pa se je udeležilo 21 tajnic.« Status tajnice sekretarke? ali poslovne »Poslovna sekretarka je pomemben element spreminjanja poslovne filozofije podjetij. Je pomemben del podjetniške kulture, ki je temeljni most sodobnega "mehkega" pojmovanja poslov. Strokovnost in specializiranost sta tista dejavnika, zaradi katerih je tajnica nepogrešljiv član tima menedžerjev v posameznem podjetju. Tajnica lahko samostojno deluje na različnih ravneh (to je odvisno od njene osebne sposobnosti, znanja, izkušenj in podobnega), vendar pa so njen status in delovne obveznosti še vedno zelo odvisne od osebnosti in načina vodenja posameznega menedžerja, s katerim dela. Poslovne sekretarke so torej v središču razburljivih dogajanj sodobnega podjetništva. Kakšna bo njihova vloga v prihodnosti, je najbolj odvisno od tega, kako bodo razumele svoje poslanstvo v sedanjosti.« Po uspešno zaključeni Srednji upravno administrativni šoli v Kopru se je leta 1974 zaposlila kot štipendistka v tovarni motornih vozil v Tomosu. Že v času pripravništva je opravljala delo tajnice. Pot jo je vodila naprej, tako da seje leta 1979 zaposlila na Občinski konferenci ZSMS Koper. Po 16 letih neprekinjenega delaje leta 1990 izgubila službo, tako daje bila 3 leta prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Honorarno je delala tudi na Ljudski univerzi v Kopru. Od leta 1993 pa je zaposlena v Zavarovalni družbi Adriatic d.d. Koper, na delovnem mestu tajnice področja zdravstvenih zavarovanj. Eda Glišovič je od leta 1996 članica Kuba tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale, od oktobra 2001 pa opravlja funkcijo podpredsednice kluba. Kako bi se ocenila kot tajnica? »Svoje delo opravljam odgovorno. Pri opravljanju svojih nalog me pravzaprav najbolj veseli delo z ljudmi. Če imaš rad ljudi in se čutiš med njimi sprejetega, potem nobeno delo ni pretežko.« Postala ste prva tajnica v Sloveniji, kakšni so vaši občutki? »Postala sem medijska osebnost, dala sem že ogromno intervjujev in vse to je bilo zame nekaj novega. Nisem bila navajena tolikšne medijske pozornosti. Dobila sem ogromno čestitk z lepimi besedami. Presenetili so me tudi mladinci, ki so mi na dan podelitve dali plaketo OKMZS (Občinska konferenca, kjer sem nekoč delala) s pripisom čestitke Edi G., kot najboljša mladinska tajnica vseh časov. Zelo sem srečna in ponosna na ta naziv. Na začetku se nisem niti zavedala, kaj vse mi bo ta naziv prinesel poleg osebnega zadovoljstva. Sele sedaj, ko je teden mimo sem prišla malo k sebi. Na tekmovanju sem se držala pravila, da bom delala tako kot opravljam delo v službi. In kot se je izkazalo, delo tajnice opravljam pravilno, saj mi osvojeno 1. mesto to samo še potrjuje. Hkrati mi je to priznanje potrditev mojega dolgoletnega dela in spodbuda pri vsakodnevnem delu. Osvojenega 1. mesta nisem pričakovala, vendar sem ga resnično vesela.« Kaj bi povedala o samem tekmovanju oziroma prijavi na razpis za tajnico leta 2002? »Večkrat sem se sama hotela prijaviti na tekmovanje za tajnico leta , vendar nisem imela dovolj poguma. Letos pa me je na to tekmovanje prijavila kar sama predsednica kluba. Glede prijave in udeležbe na samem tekmovanju nisem nikomur povedala. Tajnica leta je bila prvič izbrana leta 1996. Letos se je na razpis prijavilo 26 tajnic oziroma poslovnih sekretark iz različnih koncev Slovenije, tekmovanja pa se nas je udeležilo 21 tajnic, ki smo morale 6.aprila 2002 opraviti preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika (17 se jih je odločilo za angleški jezik, 8 jih je izbralo nemški jezik in samo ena se je odločila za italijanski jezik - in to sem bila jaz) ter tajniškega dela. Tekmovanje pa je potekalo na Gospodarskem vestniku in je trajalo za računalnikom dobro uro in pol. Največ preglavic mi je delal dopis, katerega si po svoji lastni presoji v celoti spremenil ali si se odločil, da ga boš samo malo popravil. Kar se tiče tekmovanja moram poudariti, da je bilo to tekmovanje znanja.« Ali se je ta poklic v zadnjih letih spremenil in kako? »Vsekakor. Ta poklic se je spremenil na boljše. V preteklosti smo bile tajnice deklice za vse. Kuharice kav, natakarice, seksualni objekti.. Izobrazba ni bila pomembna, pomembno je bilo, da smo se znašle v vsaki situaciji, tipkale nepregledane gore papirjev, urejale, organizirale vse mogoče zadeve-plačane pa smo bile bolj slabo. Tajniški poklic ni bil cenjen, čeprav je bil in je še težak in zahteven. Je pa tudi zanimiv in privlačen. Čas računalniške tehnologije, interneta in brskalnikov je tajnicam delo bistveno olajšal. Vendar to delo zahteva veliko več znanja.« Kaj bi povedala kot zaključna misel in katere so vaše želje? »Želim si, da bi bil moj dom topel in prijeten, in da bi skupaj s svojima otrokoma-študentko Majo in s sinom Matejem, ki je dijak, dobro počutili. Kljub temu, da me je življenje preizkusilo, s svojim optimizmom in trdim delom dosegam zastavljene cilje ("Živijo samo tisti, ki se bojujejo!" - Viktor Hugo). Vsem tajnicam želim, da bi zbrale dovolj poguma in da bi se naslednje leto tega tekmovanja udeležilo v še večjem številu. Dokažite svojim sodelavcem in predvsem sebi, da izzive novega časa sprejemate kot nove priložnosti za delo zmagovalcev. Samoiniciativnost, vestnost in hitrost so odlike sodobne tajnice, zato moramo skrbeti za napredek in priznanje te stroke v našem prostoru. Najvažnejši del pa je naše medsebojno spoznavanje, saj postavljamo temelje naši stanovski organizaciji, to je tudi vodilo kluba Obale.« BREDA KRAJNC Modre zastave niso le za okras Slovenska naravna kopališča so doslej prejela že 19 Modrih zastav, zadnji dve leti pa tudi dve kopališči v notranjosti Slovenije in 14 priznanj za marine, med katerimi je Marina Portorož letos, v času Intemautice, že osmič dvignila modro zastavo. Te dni so na Slovenski obali dvignili kar tri modre zastave; v petek, 7. junija na osrednji plaži OKOLJA v Portorožu, 10. junija na plaži Krke-Zdravilišča Strunjan in v četrtek, 13. junija v Marini Koper. V Strunjanu imajo pripombe na še vedno popolnoma neurejeno zakonodajo s področja upravljanja s priobalnim pasom in neurejen status Krajinskega parka Strunjan. O pomenu Modre zastave in predlogu novih kriterijev sta ob teh priložnostih govorila Mitja Logar in Boris Šušmak. Modra zastava je prestižna nagrada, priznanje za varno in prijetno okolje, ki ga letno, na predlog Nacionalne komisije DOVES v Sloveniji, podeljuje Mednarodna žirija Fundacije za okoljsko vzgojo v Evropi (FEEE), ki slavi svojo 15-letnico delovanja, je lepa, vendar ni le za okras. Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Občine Piran Vojka Štular dviga modro zastavo na osrednji plaži OKOLJA v Portorožu. Pomagali so ji reševalci iz vode Miroslav Peternel, Suad Hot in Dejan Unetič. Pestro delo tajnic V kongresnem centru Grand hotela Emona je od 23. do 25. maja potekalo že 9. srečanje na Dnevih strokovnega izpopolnjevanja tajnic, ki ga organizirajo Zveza klubov tajnic Slovenije (ZKST), Gospodarski vestnik in revija Tajnica. Direktorica GV izobraževanje mag. Daniela Brečko nam je povedala, da se je prijavilo 668 tajnic in to iz 338 različnih organizacij. Od tega 59% iz ljubljanske regije, 24% iz štajerske, 6% iz primorske, 4% dolenjske, 5% gorenjske in 2% iz prekmurske regije. Na seminarju so tajnice lahko prisluhnile 17 predavateljem in 15 temam. Predavanja so bila zelo zanimiva in poučna, ob katerih so se tajnice tudi iz srca nasmejale, eno od zelo zanimivih predavanj je bilo tudi predavanje Vide Žabot - samostojne predavateljice, ki je predavala o strahovih in partnerstvu. izvršni direktor za področje zdravstvenih zavarovanj pri Zavarovalni družbi Adriatic iz Kopra (nadrejeni Ede Glišovič) pa je za svojo tajnico, ki je postala prva, dejal:" Zame je velika čast, daje moja tajnica zmagala, zahvaljujem se ji za pridno in vestno delo, v vseh teh letih. Imamo jo radi, jo spoštujemo. Eda ni samo navadna tajnica, je tajnica ki bi si jo vsak direktor želel imeti ob sebi." Iz njene družbe ta večer, ki bo Edi vstal v spominu celo življenje, so bili prisotni še, direktorica razvoja zdravstvenih zavarovanj Alenka Šik , Olga Franca-direktorica izvajanja zdravstvenih zavarovanj ter Mojmir Suhar-član uprave, ki je dejalfTočnost, poznavanje poslovnega okolja, znanje,..vse to so nujne vrline dobrih tajnic in naša sodelavka Eda Glišovič gotovo ima te vrline in zato ji iskreno čestitam in se hkrati zahvaljujem organizatorjem za to prireditev, ki vztrajno pomaga vzgajati tajnice in pomagati managerjem, ki uspešno vodimo gospodarstvo v Sloveniji." Večer, poln veselja in radosti seje zaključil s komedijo "Stevardese pristajajo" v izvedbi Špas teatra, ki je po izboru občinstva na letošnjih Dnevih komedije v Celju prejela nagrado za najboljšo komedijo leta 2002. To komedijo so izvrstno odigrali: Borut Veselko, Sebastijan Cavazza, Ljerka Belak (žlahtna komediantka leta 2002 na letošnjih Dnevih komedije v CE), Nina Ivanič, Magda Kropiunig, Mateja Pucko. V komediji je namreč Bernard arhitekt, ki mu ena ljubica ni dovolj, pa ima kar tri. Vse tri so stevardese, ki letijo za različne družbe in na različnih progah, zato ni nobene nevarnosti, da bi se kdaj srečale v njegovem stanovanju, dokler letalske družbe ne uvedejo hitrih boeingov, s čimer se Bernardov skrbno sestavljen urnik popolnoma poruši. Žongliranje z Američanko, Nemko in Francozinjo postaja vse bolj naporno, ko pa pride na obisk njegov prijatelj Robert, ki se vmeša v damsko ruleto, je kaos popoln in katastrofa neizbežna. BREDA KRAJNC Tajnica leta 2002 je bila komisiji za izbor znana že 18.aprila 2002, osrednja prireditev izbora tajnica oziroma tajnik leta 2002, pa je bila razglašena 23. maja 2002 ob prelepem vzdušju in popestritvi večera z gledališko predstavo "Stevardese pristajajo" v izvedbi Špas teatra. Tajnica leta je bila prvič izbrana leta 1996, letos se je na razpis prijavilo 26 tajnic oziroma poslovnih sekretark iz različnih koncev Slovenije. Tekmovanja pa se je udeležilo 21 tajnic, ki so morale 6.aprila 2002 na preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika (17 se jih je odločilo za angleški jezik, 8 jih je izbralo nemški jezik in samo ena se je odločila za italijanski jezik) ter tajniškega dela. Finalistke opravljenih testov so bile: Helena Falež-administrativna sodelavka Davčnega urada Maribor (tretje uvrščena), Marija Petrič-tajnica društva BASS Celje, katere ni bilo na podelitvi zaradi zdravstvenih razlogov, Tanja Šimenc-tajnica družbe DHL International Trzin, Nada Centrih-poslovna sekretarka časnika Finance Ljubljana (drugo uvrščene) in Eda Glišovič-tajnica na področju zdravstvenih zavarovanj Zavarovalne družbe Adriatic Koper, prvo uvrščena. Letos je bilo izjemoma pet finalistk, kar pove, da so bile vse zelo dobro pripravljene, vendar zmagovalka je bila samo ena -EDA GLIŠOVIČ, ki je ob tej priložnosti dobila zlati znak in priznanje ZKTS, kiji gaje podelila Marta Pikalo, predsednica ZKTS in lanskoletna dobitnica tega naslova Jožica Trobec Gračanin. Poleg tega je Eda dobila še veliko drugih nagrad, katerih spisek se ni končal (zlato uro urarstva Kajfež Plava laguna Ljubljana, obleko Barbare Plaveč Brodnjak iz Ptuja, kozmetiko Krka, bon za perilo butika Majda iz Trbovelj, potovalne kovčke Roncato-Akron Slovenj Gradec, letalsko vozovnico Dunaj-New York, ogled Eurisovega salona Poliner v inozemstvu -3 dnevni aranžma, ureditev pričeske Tomaž Kveder-frizerski salon iz Radomlja ter panoramski izlet nad Krasom in okolico, ki ga podarja klub poslovnih asistentk Medeja iz Ljubljane). Tudi drugo in tretje uvrščene niso bile prikrajšane. Na podelitvi je bilo prisotnih tudi nekaj direktorjev nagrajenk, ki so se svojim tajnicam zahvalili. Dušan Čebohin - Velik uspeh Tijuane Križman Piranska baletka je bila po uspešno opravljeni avdiciji 3. 6. 2002 v Milanu sprejeta v šolo klasičnega baleta milanske Scale. (Teatro alla Scala, Scuola di ballo, danza classica Milano). Tijuana Križman je s svojim nastopom prepričala strogo mednarodno komisijo, da velja za eno najbolj perspektivnih mladih baletnih plesalk v Sloveniji, uspešno izpopolnjevanje v Milanu, ki ga začenja to jesen, pa ji bo morda odprlo pot tudi na največje odre sveta. Tijuana je letos uspešno končala štiriletno šolanje na Umetniški gimnaziji v Mariboru. Razstava etnološke zapuščine Pesem treh narodov Slovenije V soboto 1. junija v koprskem gledališču in v nedpljo 2. junija pred hotelom Piran v Piranu sta izzvenela dva koncerta srečanja »Pesem treh narodov Slovenije«. V sodelovanju s skladom za Kulturo republike Slovenije ga je organiziral Mešani pevski zbor« Maestral Tomos« Koper. in delu dekan šole mag. Marjan Tkalčič, ki je z absolventko Andrejo Kneževič tudi odprl absolventski ples. Čeprav je v absolventski popotnici pogosta tudi negotovost, pa pri mladih turističnih strokovnjakih prevladuje veselje do dinamičnega dela in odprtost do izzivov razvoja turizma doma in v svetu. »Večina se nas po študiju v Portorožu vrne v kraje od koder smo prišli in prišli smo iz vseh koncev Slovenije. Tam skušamo kot novi »ambasadorji« turizma po svojih močeh prispevati k prepotrebnim premikom na področju turističnega razvoja. V Portorož se bomo seveda še vračali, če ne drugače, zaradi obujanja spominov na lepe študentske dni,« sta povedali absolventki Nina in Marjana, ki sta bili tudi organizatorki letošnjega absolventskega plesa. Aleksandra Brezovec Mešani pevski zbor - Maestral Tomos Koper Zbor vodi profesorica glasbe Maja Cetin Z zborom Maestral - Tomos so na istem odru z delčkom iz bogate kulturne ustvarjalnosti ljubiteljskih kulturnih društev pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter ustvarjalcev iz Slovenske Istre, nastopili: mladi citrarji ter pevke in pevci madžarske narodnosti iz Dobrovnika pri Lendavi, ( skupina »LUSTA BANDA« in »DOBRONAKI n6tAz6K” - DUBROVNIŠKI PEVCI), v imenu pripadnikov italijanske narodnosti so nastopili MePZ Haliaetum, Comunita degli Italiani« pasquale Besenghi degli Ughi« iz Izole in MePZ » Giuseppe Tartini« iz Pirana, istrsko ljudsko pesem so predstavili Šavrinski godci in pevci iz Šmarij pri Kopru ter pevke folklorne skupine Mandarč - Koper, v Piranu pa se je zborom priključil tudi Portoroški zbor. Vsega skupaj je v dveh dneh nastopilo okoli 150 ljubiteljskih ustvarjalcev, ki so simbolično potegnili diagonalo kulturnega sožitja treh narodov čez Slovenijo, od najbolj vzhodnega dela -vasi Dobrovnik pri Madžarski meji, do najbolj zahodne točke - Pirana. Nastopajoče je v Kopru pozdravil župan Mestne občine Dino Pucer, v imenu republiškega sklada pa je nekaj misli povedal Marko Studen. Poudaril je pomen sožitja govoric, jezikov, glasbe in petja, ki gaje uresničila prireditev Pesem treh narodov Slovenije. »V »vrtu Evrope«, kakor bi pesniško lahko opisali naš slovenski prostor, je mogoče sestaviti nadvse pisan šopek glasbenega izročila. Tokratno srečanje pevskih društev pomeni nov kamenček v mozaiku skupne evropske hiše, v kateri se vsi družinski člani zavedajo nepogrešljive vloge in pomena kulture, torej tudi glasbe in zborovskega petja, in njenih dobrodejnih dolgoročnih učinkov«, je še povedal Marko Studen. Tako nastopajoči kot poslušalci, oziroma obiskovalci prireditev, so bili presenečeni in tudi navdušeni nad tem, kar so videli. Stičnih točk med kulturami je res veliko, se pa tudi zelo razlikujejo. V Piranu so nastopajočim prisluhnili tudi številni turisti, ki so se odzivali s presenečenjem in odobravanjem. Zbrane pa je nagovoril podžupan Drago Žerjal. Dobro organizirano prireditev na prostem je tehnično izpeljal Portoroški Avditorij in tako potrdil svojo programsko usmerjenost, v kateri daje veliko prostora tudi ljubiteljskemu neprofesionalnemu ustvarjanju. Častni pokrovitelji so bili županji in župan treh obalnih občin -Vojka Štular, Breda Pečan in Dino Pucer. Ida Kogej Foto FK - Primorski utrip Turistica Portorož Že četrta generacija absolventov Na portoroški Turistici je visokošolski študij turizma privedla h koncu že četrta generacija absolventov, ki so se v torek, 21. maja 2002 v Grand hotelu Emona na Bernardinu s študentskega stanu. Sedaj jih čaka seveda še najpomembnejše delo - priprava diplomske naloge. Turistica je tako v tem letu slovenskemu turističnemu turizem v Portorožu diplomiralo že 184 študentov. Diplomante je nagovoril in jim zaželel srečno popotnico v nadaljnjem življenju gospodarstvu prispevala še 50 novih diplomantov. Doslej je namreč na visoki šoli za slovesnim plesom poslovili od svojih profesorjev in F ^ HiN Absolventski ples sta odprla dekan Turistice mag. Marjan Tkalčič in absolventka Andreja Kneževič. FOTO: FK-Primorski utrip. V Izoli smo si pred nedavnim lahko ogledali zanimivo razstavo naše etnološke dediščine skozi katero nas je popeljal Janez Janežič, znani zbiralec in poznavalec starih predmetov. Na območju, kjer živimo, so se v preteklosti srečevala različna kulturna izročila, ki so vplivala na kulturne - praktične usmeritve ljudi. Na razstavi v Izoli (nasproti zelenjavnega trga) smo lahko tako videli veliko število skrbno zbranih starinskih premetov, ki sojih nekoč (nekatere pa še danes), uporabljali ljudje. Videli smo nekaj primerkov kmečkega orodja, vezenin, pletenin in predmetov, ki sojih uporabljali naši dedje in babice. Vsi predmeti so bili izdelani ročno in izražajo potrebe, ljubezen, kreativnost in iznajdljivost naših prednikov. Morske poti so bile nekoč glavne trgovske poti. Na stičišču teh poti s kopnimi, so nastajala in se razvila bogata mesta. V njih je bilo mogoče dobiti različne stvari, od obdelovalnih orodij do okrasnih predmetov za stanovanja, a ti predmeti so bili za marsikoga predragi. V določenih vaseh v notranjosti Istre so obstajali obrtniki (kovači, kolarji, štramacarji, kleklarice...), ki so za takratno populacijo izdelovali vse uporabne predmete. Prebivalci notranjosti Istre so bili nekoč zelo vezani na obdelavo zemlje in gozdarjenje, zato so tudi potrebovali ročno kovana orodja. Janez Janežič je nekatere razstavljene predmete; piščal, pipe, tulce in dna raznih skledastih posod, našel v zgodnjih sedemdesetih letih na obrežju stare Semedelske ceste in jih je tam nabral v času morske oseke. Z industrijsko revolucijo in njenim razvojem so v naše domove v Istri in tudi drugje po svetu, vdrli strojno obdelani premeti in naprave. Obrti so začele izumirati, z njimi pa tudi kreativnost, ljubezen in predanost ljudskemu izročilu. Premeti, ki jih vidimo na fotografiji pričajo o svojevrstni življenjski zgodbi naših prednikov. FOTO: FK- Primorski utrip. Policija svetuje Približuje se turistična sezona, katera pa poleg velikega števila obiskovalcev in turistov željnih počitka, v naše kraje privabi tudi razne nepridiprave. Varnostne razmere se v tem času dinamično spreminjajo, največ je kaznivih dejanj. Posebnost kaznivih dejanj, ki jih obravnavamo v času turistične sezone je v tem, oškodovanci storilcem največkrat sami olajšajo tatvine s tem, da ne poskrbijo za zaščito svoje lastnine, tako se pojavljajo tatvine torb, oblačil, denarnic z vrednostnimi predmeti, GSM aparatov in drugo tehniko na plažah, ko oškodovanci svojo lastnino »skrijejo« pred tatovi tako, da jo spravijo pod brisače ali celo nezavarovane pustijo samevati kar po nekaj ur. Pokazatelj temu so tudi vlomi v parkirane avtomobile, v katerih lastniki na vidnih mestih puščajo razne predmete, kar na tatove deluje kot vaba, predvsem takrat, ko so vozila parkirana na odročnih ali nerazsvetljenih parkiriščih. Velika problematika se pojavlja tudi takrat, ko lastniki avtomobile v času, ko so na plažah, »hladijo« tako, da pustijo nekoliko odprta stekla vozila in s tem še dodatno olajšajo »delo« tatovom. Ob koncu ne smemo pozabiti še na vlome in tatvine v objekte oziroma stanovanjske hiše, apartmaje, hotelske sobe. Tu v večini primerov tatovi izkoriščajo dnevni čas, ko je večina ljudi na plažah, ulice pa so skorajda opustošene ter večerni čas, ko je večina na večerjah ali sprehodih. V teh primerih tatovi s sprehajanjem v okolici hiš in drugih nastanitvenih objektov preverjajo prisotnosti ljudi. V kolikor ugotovijo odsotnost oseb le-to izkoristijo za vlome, v večini primerov pa kar za tatvine iz objektov, saj v vročih poletnih dneh naletijo na odprta okna ali balkonska vrata. Glede na ugotovljeno je potrebno za zagotavljanje varnosti upoštevati naslednje samozaščitne ukrepe: VLOMI V MOTORNA VOZILA: - Torbic, kovčkov, plaščev in drugih vrednejših predmetov nikoli ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih v vozilu. Prtljažnik je varnejši. Vidni premeti v vozilu so vaba za tatove! - Ne puščajte zlatnine, denarnic, gotovine, kreditnih kartic, čekov ali vrednejših papirjev v predalih vozila. Tudi ti dokumenti so lahko predmet zlorabe. - Predmeti v vrečki ali torbi, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za storilca, saj ne ve, kaj je v vrečki ali torbi. Povzročena materialna škoda bo v tem primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. - Tudi, če ste le za kratek čas »skočili« v trgovino, vrtec ali gostilno, ne puščajte ključev v vozilu, vozilo pa zaklenite. Kljub temu, da je v poletnih mesecih vroče, obvezno zaprite vsa stekala na vozilu. - Če imate možnost, izvlecite avtoradio ali odstranite prednjo ploščico, ki jo ne puščajte v predalu vozila. KAKO DELUJEJO VLOMOILCI? Načini delovanja vlomilcev so številni, oblike dela pa profesionalne in zelo specifične. Nekaj najpogostejših in najpomembnejših: - Vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (skozi garažna okna, okna sanitarij ali zračnike). - Plezajo preko balkonov, teras ali celo streh. - Razbijejo stekla na vhodnih ali balkonskih vratih ali oknih- - Na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo cilindrične ključavnice. - Za vdiranje v stanovanja uporabljajo tudi železne predmete, izvijače ali silo telesa. - Izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost stanovalcev (nezaklenjena ali odprta vrata, okna izgubljeni ključi, ključi v cvetličnih lončkih ali pod prtljažnikom,...) ČE SE VAM ZGODI. Vaša varnost je najpomembnejša, zato nikoli ne poskušajte vlomilca prijeti sami, zlasti, če je fizično močnejši ali celo oborožen. Takoj pokličite policijo. Lahko pa veliko pomagate pri izsleditvi vlomilca ali drugega tatu, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem: - Osebni opis sumljivih ( spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo) - Registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila - Smer pobega Če vas je vlomilec že »obiskal«, nemudoma pokličite policijo. Do njenega prihoda ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Ob koncu želimo vsem občanom, kakor tudi obiskovalcem prijetno počutje in predvsem varno turistično sezono 2002, saj lahko »skupaj« to tudi dosežemo. Kolektiv Policijske Postaje Piran Junij 2002 stran 9 -jpi- primorski u¥p Prvi rop v TPC Lucija Neprevidno prečkala cesto Spretni vlomilci odnesli za 11 milijonov SIT perila. Spretni vlomilci so vdrli skozi troje vrat Trgovsko poslovnega centra v Luciji in iz trgovine s tekstilom Karin Kevin odnesli za 11 milijonov SIT oblek in perila. Policija storilce še išče. Delavka cvetličarne Orhideja Eksotik Oropana trgovina Kevin Karin je Vesna Palčič kale na mesto, kjer so bila začasno zaprta, spretni roparji opravili prvi vlom. Skupina vlomilcev je v noči od 27. na 28. maj 2002 opravila spreten rop v sicer varovanem Trgovsko poslovnem centru Lucija in to tako, da so, preden so se lahko polastili tega kar so si želeli izbrati, vdrli kar skozi troje vrat. Na Policijski postaji Piran v Portorožu so nam povedali, da sojih varnostniki Gymco Securiti (Družba za varovanje oseb in premoženja s sedežem v TPC), ki imajo pogodbo z upravnikom TPC o trikratnem nočnem obhodu TPC, obvestili o ropu šele zjutraj ob 6.20 uri, očitno pa seje rop dogajal ponoči med drugo in peto uro zjutraj. Treba je povedati, da imajo v TPC (v stavbi bivše SDK) tudi kamero, ki pa očitno tudi ni nič zaznala. V TPC ima alarmne naprave montirano morda le deset trgovin oziroma ustanov (od okoli 140). Zagotovo jo imajo Upravna enota Piran, Izpostava davčnega urada, Banka Koper, Notarka in nekateri drugi. Ostali pa čakajo v upanju, da jih ne bodo obiskali nepridipravi, sicer pa so tako rekoč vsi poslovni prostori zavarovani za primer požara ali vloma. In kako so vlomilci prišli do trgovine Kevin Karin? Najprej so naleteli na zaprta vhodna vrata v TPC pri Loteriji, zaklenjeni pa sta bili tudi železni ograji pri banki in pri avtobusni postaji. Prost prehod torej ni bil mogoč. Če so hoteli opraviti nameravano obsodbe vredno dejanje, so torej morali vlomiti. Izbrali so si najbližjo pot. Na silo so odprli vhodna aluminijasta vrata cvetličarne Orhideja Eksotik (pri Rok baru), pregledali blagajno (našli niso nič), nato so, da bi se lahko prebili do avle, vdrli skozi še skozi notranja vrata cvetličarne. Le še minuta dve in vlomljena so bila tudi vrata trgovine s perilom Karin Kevin. Perilo, zlasti nove obleke, so potem očitno kar nekaj časa odnašali po isti poti in se elegantno odpeljali. Policisti z zanimanjem raziskujejo primer, ki ima morda lahko tudi zanimivo ozadje, saj naj bi trgovina pred ropom nabavila nove količine perila in oblek za poletje 2002. Obiskali smo tudi predstavnika Gymco Securiti, ki nam j e povedal, da pač oni vsega ne morejo videti. Če je varnostnik na eni strani TPC, se rop lahko zgodi na drugi strani... Povedal nam je, da so nepridipravi že trikrat vdrli v avtomat za pobiranje parkirnine. Doslej so sklenili le kakšni deset individualnih pogodb o varovanju. »Želeli bi, da bi čimveč individualnih nosilcev dejavnosti oziroma najemnikov (struktura v TPC je zelo pisana) sklenilo z nami pogodbo, si dalo montirati alarmne naprave, saj bi takrat, ko se sproži alarmna naprava, bili o morebitnem ropu obveščeni tudi mi varnostniki. V konkretnem primeru pa se seveda postavlja vprašaje, kje so bili varnostniki, ko seje dogajal rop, saj ne gre za nedolžne količine odtujenega blaga, kar je moral trajati kar nekaj časa. In zakaj se posamezniki ne odločajo za individualne pogodbe o varnostnem nadzoru? Verjetno zaradi previsokih cene. FOTO: FK-Pri morski utrip Policijska akcija Policijska postaja Koper je dne 04.06.02 med 05. in 20. uro izvedla represivno akcijo nadzora nad enosednimi vozili, vzporedno s tem pa opravila preventivno akcijo ZAKAJ SE SPLAČA BITI VZOREN VOZNIK!? Obiskali so 126 dijakov v srednjih šolah in jih zaprosili za izjavo, ki je namenjena vrstniku, za katerega vedo, da NIMA registriranega kolesa z motorjem ali ima predelanega in povzroča hrup. Nekatere dijake, ki so dali najboljšo izjavo so nagradili. V torek, 28. maja ob 11.45 uri seje v Luciji pripetila prometna nezgoda s hudimi telesnimi poškodbami. Nezgodo je povzročila 71-letna R.B. državljanka Kanade, ki je sama peš nepravilno prečkala vozišče pred križiščem s cesto Obala (pri Rosi baru) v trenutku, ko je po glavni cesti iz smeri Valete proti Seči pripeljal 55-letni M.G. iz Izole z OA znamke Citroen Xsara ter jo zbil po vozišču. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik ZD Lucija. Zaradi hudih telesnih poškodb je bila odpeljana v bolnišnico Izola, kjer je ostala na zdravljenju. V izolskem mandraču ukradli tri Vamahe Policijski pogledi so bili v petek, 31. maja 2002 dopoldne usmerjeni v sinje morje ob obali na izolskem Sončnem obrežju, še bolj pa v čolne, na katerih so še pred kratkim viseli izvenkrmni motorji lepe vrednosti. Neznanci so namreč s čolnov ukradli kar tri Vamahe in če vemo, da takšna stvarca stane približno 500 tisoč tolarjev, gre nedvomno za veliko tatvino. Na Policijski postaji v Izoli so potrdili, da gre za odtujitev treh izvenkrmnih motorjev s čolnov, ki so bili usidrani v izolski marini. Zadevo še raziskujejo, storilcem pa naj bi že dihali za ovratnik. Menda ne gre za osamljen primer, saj izvenkrmne motorje kradejo kot za šalo. Eden od lastnikov je svoj nov izvenkrmni motor hranil skoraj mesec dni v trgovini. Ko ga je končno le namestil na čoln, so mu ga ukradli. Pred kratkim so podobno napravico za poganjanje čolna ukradli tudi v kanalu Fazan v Luciji. V današnji številki poročamo tudi o krajah na slovenskih plažah. Policija priporoča kopalcem naj ne nosijo s seboj na plažo velikih vsot denarja in raznih dragocenih stvari, kijih tam nujno ne potrebujejo. Nesreča v portoroškem dijaškem domu V sredo, 12. junija zvečer je prišlo do nezgode v portoroškem dijaškem domu na Sončni poti, kjer so se zabavali razposajeni dijaki tako, da so se obmetavali z vrečkami napolnjenimi z vodo. Med čiščenjem nadstreška je nato eden izmed njih z metlo polkrožno zamahnil in pri tem zgubil ravnotežje ter padel čez rob 3,3 m v globino, kjer je brez zavesti obležal na kamnitih tleh terase dijaške jedilnice in si zlomil roko, poškodoval ramo in glavo. Odpeljan je bil v izolsko bolnišnico, kjer so ga zadržali. V Seči ukradli kar dva izvenkrmna motorja V zadnjih treh tednih meseca maja je nekdo v kanalu ob zgradbi Droge v Seči pristopil do čolna - pasare in ukradel izvenkrmni motor Vamaha 9,9. Kot so ugotovili policisti je tat 50 letnemu domačinu iz Seče povzročil za 400.000 SIT škode. 9.6. je neznani storilec v kanalu Sv. Jerneja v Seči s priveza premaknil gliser za 50 m in z njega demontiral izvenkrmni motor SUZUKI DF 50 v vrednosti 1 MIO Sit. V ponedeljek, 27. maja je bila zaradi hujše prometne nesreče nekaj manj kot eno uro zaprta za ves promet tudi magistralna cesta v Luciji. Ob 20.29 uri je voznik osebnega avtomobila 73-letni nemški državljan prehiteval kolono vozil na polni črti v smeri Valeta-Lucija, ko se je v Luciji na magistralno cesto vključil, ne da bi upošteval prometni znak stop, 27-letni voznik osebnega avtomobila iz Kopra. Trčenje je bilo tako silovito, da je bil nemški državljan huje telesno poškodovan, dobil je hujši pretres možganov in je ostal v vozilu vkleščen tako, da so ga poleg reševalcev iz vozila reševali tudi gasilci. Koprčan in njegova sopotnica sta dobila lažje telesne poškodbe. Neznani storilci so v času zadnjega meseca v Izoli, v Drevoredu I. maja, izvršili tatvino 26 slovenskih, italijanskih in občinskih zastav. S tem dejanjem je Komunala Izola oškodovana za okoli 200.000 tolarjev. Dobro uro in pol pozneje so na gašenje požara odhiteli koprski gasilci, tokrat v servis Sony v Pobegih. Kljub hitremu posredovanju je v ognju zgorelo okoli 50 televizorjev in ostale opreme. Škoda znaša po prvi oceni 4.000 000,00 SIT. Vzrok požara koprski kriminalisti in policisti še raziskujejo. Svojo poletno sezono so že začeli tudi tatovi na plažah. Tako je policijo poklical zaposleni iz plažnega gostinskega objekta in prijavil, daje preko noči neznanec prerezal ponjavo na objektu in prišel za točilni pult. Tu je iz 4 denarnic pobral za 25.000 sit gotovine in odšel. Še bolj pa se je okoristil neznanec, ki je med 12. in 14. uro na plaži pod hotelom Metropol v Portorožu na škodo 61-letnega nemškega turista ukradel hlače, v katerih je ta imel tudi denarnico z denarjem in dokumenti. Oškodoval gaje kar za 550.000 sit. Brez hlač, denarnice, bančnih kartic in osebnih dokumentov je ostal 23-letni Ljubljančan, ki se je kopal v morju v Strunjanu. NN storilec je izkoristil njegovo nepazljivost in ga oškodoval za 25.000,00 sit. P@ET@E@Ž 7.6. popoldan je prišlo do požara v Vilfanovi ulici v Portorožu. Zagorelo je v kurilnici stanovanjske hiše in sicer na komandni plošči centralne kurjave. Požar je skušal pogasiti prisebni lastnik vendar mu ni uspelo tako, da so poleg šestih gasilcev s Kopra prišli na kraj tudi gasilci prostovoljne gasilske brigade Piran in požar hitro pogasili, kljub temu pa škoda znaša 2.000 000,00 sit. V dneh 8. ali 9. 6. 2002 je nekdo z enega od portoroških parkirišč neznano kam odpeljal Audi A6 2,5 TDI temno zelene barve reg. št. LJ P6-41D. Nepridiprav je tokrat podjetje iz Ljubljane oškodoval za 6.000.000 SIT. stran 10 •«jjg{pj> primorski uMp Junij 2002 Osnovna šola Sečovlje Podelili priznanja za čiste zobe Na 19. tradicionalnem zaključku tekmovanj za čiste zobe ob zdravi prehrani, 7. junija 2002 v OŠ Sečovlje, v organizaciji ZD Piran, so 4.a razred OŠ Lucija razglasili za zmagovalca na območju obalne -kraške regije. Priznanje je učencema OŠ Lucija izročila naša najboljša pevka Anika Horvat. Pobudnica za tovrstno tekmovanje je bila Tatjana Leskovšek Denislič, dr.prim. že pred 20. leti. Letos pa so učenci osnovnih šol obalno - kraške regije tekmovali za čiste zobe torej že 19. po vrsti. V petek, 7. junija pa so se zbrali v telovadnici OS Sečovlje na zaključni prireditvi, kjer so razredom katerih učenci so imeli najbolj urejene zobe, podelili priznanja. Povedati je uspešno končalo tekmovanje 658 osnovnih šol, 48 skupin vrtcev ter 100 učiteljev, ki so bilo nagrajeni tri krat, šest krat, devet krat ali celo večkrat. Nagrajeni so bili tudi učitelji in učiteljice, za 12-kratno zmago razreda pa tudi učiteljica Tanči Bergoč. Prisotne sta pozdravila tudi direktor Zdravstvenega doma Piran dr.Matjaž Krajnc, ki je povedal, da je v zadnjih letih takšen način preventive v šolah napredoval ter se zahvalil pokrovitelju rireditve OŠ Sečovlje ravnateljici Janji tukl. Predstojnica Urada za družbene dejavnosti v Občini Piran Milica Maslo je pozdravila prisotne v imenu Županje Vojke Štular ter se zahvalila vsem delavcem preventive v Občin Piran. Prireditev so popestrili plesno-akrobatska skupina Flip, ki odhaja na Svetovno prvenstvo na Portugalsko, glasbena treba, da imajo praktično v vseh osnovnih šolah zobozdravnike, ki opravljajo redne preglede zob, kar je izjemno pomembno, saj tako že v mladosti preprečijo zobno gnilobo. Na prireditvi je dr. Samo Somrak, ki je hkrati glavni zobozdravnik za preventivo in zobozdravnik OŠ Sečovlje povedal, da je ohraniti zdravje pomembna- naloga vsakega od nas ter čestital vsem staršem, učiteljem in učencem, ki so se skozi vsa ta leta borili za ohranitev zdravih zob. Pobudnica tekmovanja Tatjana Leskovšek Denislič, dr. prim., je podala zanimiv podatek, da je tri krat manj zobne gnilobe kot pred 20. leti ter, daje Tatjana Leskovšek Denislič, dr.prim. izroča priznanje učiteljici Fanči Bergočevi za 12 kratno zmago skupina OŠ Sečovlje Bambus ter naša najboljša pevka Anika Horvat. AKV Uspeh piranske mažoretne skupine Mažoretna skupina Tvvirling klub Piran se je uspešno udeležila VI. Tekmovanja mažoretnih skupin Slovenije, ki je bilo 20. in 21. aprila 2002 v Kanalu pri Novi Gorici. Tekmovanja se je udeležilo skupno 14 mažoretnih društev iz Slovenije. Skupina Tvvirling klub Piran seje tekmovanja udeležila s strinajstimi - solo, duo in skupinskimi tekmovalnimi koreografijami in na osnovi prejetih točk dosegla 10 pokalov za dosežena prva mesta in 3 pokale za dosežena druga mesta. Društvo je po skupnem seštevku doseženih točk prejelo skupinski pokal za drugo mesto. Mentorja skupine sta Ana in Jani Rat. Franc Juriševič Prvak in učitelj športnega ribolova Ribe je treba znati loviti Kje vas lahko bolje naučijo loviti ribe kot v Izoli? In če vas učijo večkratni državni prvaki in zmagovalci na evropskih in svetovnih prvenstvih v športnem ribilovu, člani športnega ribolovnega kluba Menola Izola, se boste kmalu smejali tistim, ki pravijo, da je v našem morju malo rib. Lani je bilo veliko molov, letos je malo lignjev, sardel še ni bilo veliko zaradi hladnega morja, vendar v slovenskem morju je veliko rib, celo toliko, da jih lahko lovimo s trnkom. Toda kako. Tudi ribe je treba znati loviti. To pa se lahko naučite, če se udeležite tečajev športnega ribolova, ki jih vodi Franc Juriševič iz Izole (na fotografiji) , dvakratni prvak v lovu rib z obale, član kluba Menola. Tako boste doživeli »Počitnice z dobro ribo«, kot so poimenovali celoletne aktivne počitnice v Izoli. V Turističnem informativnem centru (TIC), tel. 05/ 6401 050 ali pri Francu Juriševiču (GSM 031/ 510 607) boste izvedeli kaj več. Na primer to, da vam lahko ponudijo osnovni začetni tečaj športnega ribolova z obale in s čolna GUC, ki lahko sprejme na krov kar 20 oseb, nadaljevalni tečaj, celodnevni tečaj ali celo lov na določeno vrsto ribe -ribon, brancin, orada. Flipovci v Avditoriju spet navdušili številno občinstvo Najprej so pridno trenirali, s seboj prinesli veliko zmag - in 1. junija 2002 v Amfiteatru portoroškega Avditorija s svojimi nastopi pričarali enkratno vzdušje. Tako kot to znajo mlade modre žabice, članice plesno akrobatske skupine FLIP Piran, pod vodstvom Stasje, Mitje, Gine, Mojke, Egona in Nataše. Na nastopu so se predstavile tudi vse večje ekipe, ki bodo letošnje poletje predstavljale Slovenijo na Evropskem prvenstvu na Finskem, mednarodnem gimnastičnem festivalu v Grčiji in mednarodnem gimnastičnem festivalu v Španiji ter novembra na mednarodnem gimnastičnem festivalu na Kanarskih otokih. Poleg tega so se predstavili tudi vsi letošnji državni prvaki v vseh kategorijah. Pa še zapeli so: Flipov pevski zborček s solistom in Primorski fantje. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali, daje ta, že tradicionalna prireditev, uspela. Naj omenimo, da sta Flipova najuspešnejša tekmovalca Danijel Golenač in Urša Jakin. Barbara Čižmek Slikarska razstava MITI IN MI Studio Galerija Gasspar Piran 30. 5.-3. 7. 2002 Jure Cihlar je na otvoritvi slikarske razstave v Galeriji Gasspar slikarki Barbari Čižmek izročil Listino posebnih pravic Na fotografiji: Jure Cihlar izroča barbari Čižmek Listino posebnih pravic. Foto: FK-Primorski utrip. Za Barbaro Čižmek, veliko slikarko »na svobodi«, kot se je na otvoritvi razstave njenih slik pod skupnim imenom Miti in mi v Studio Galeriji Gasspar v Piranu, izrazila povezovalka večera Zora Mužinič, je bil to še poseben dan. Njen kolega, akademski slikar Jure Cihlar, ji je ob tej priložnosti izročil tudi posebno listino - stanovski certifikat pravic v tovrstni umetnosti v zahvalo in spoštovanje do njenega dela in umetniškega ustvarjanja. Barbara Čižmek je bila rojena leta 1963 v Kopru. Obiskovala je tečaje Večerne likovne šole na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Hermanu Gvardijančiču in profesorici Zdenki Žido, slikarske tečaje v Kopru pa pri akademskih slikarjih Rajku Apolloniu in Rajmondu Kocbeku ter v likovni skupini Tuba iz Izole pri Ingrid Knez. Nekaj let jed elala v OGP, nato se je podala na pot svobodne umetnice. Pravzaprav umetnice na svobodi. Doslej je imela že 25 samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi že na 30 skupinskih razstavah. Šestkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2000 na Ex tempore v Piranu, 1. nagrada enodnevnega Ex-tempora. Za prijeten večer na razstavi v Galeriji Gasspar sta poskrbela Drago Mislej - Mef s kitaro in Andrej Trobentar (kitara-vokal). Jadralna zveza bo pomagala mladinskim klasam Tudi letos je v Športnem društvu Piran kar veliko novega. Pod vodstvom Milana Morgana se že 24. junija 2002 začne 1. tečaj Slovenske šole jadranja. Vpišejo se lahko vsi učenci in učenke osnovnih šol. V letošnjem letu je sekcija jadranja ŠD Piran zaključila uspešno sezono v razredu optimist in ima pripravljeno reprezentanco; kar sedem otrok iz ŠD Piran in eden iz ŠD Pirat (od 13 možnih). Dva za svetovno prvenstvo, ki bo od 1. 7. do 15. 7. v ZDA, in pet mladih jadralcev za evropsko prvenstvo, ki bo konec julija. Na letni volilni skupščini Jadralne zveze Slovenije v Kopru so podaljšali predsedniški mandat gospodu Janku Kosmini in razdelili naloge. Govorili so tudi o tem, da bi Jadralna zveza pomagala usposabljati mladinske klase, kar bi vodil Milan Morgan. V MORAVSKIH TOPLICAH Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Szabo Ferenc s.p. -Violeta-, Dolga ulica 1,9226 Moravske Toplice KMONE Rezervacije na tel.: 02-526-1434 in G<§M: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOLETNE PONUDBE - 2002 IZVEN SEZONE JULIJ, AVGUST 5 dni z zajtrkom 11.500,00 sit + tt 5 dni polpenzion z eno bograč večbijo 16.000,00 sit + tt 7 dni z zajtrkom 15.500,00 sit * tt 7 dni polpenzion z eno bograč večerjo 22.500,00 sit +tt 7 dnevno bivanje z možnostjo kuhanja 10.000,00 sit+ tt (z lastno posteljnino) 12.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 17.500.00 sit+tt 24.500.00 sit+tt 10.000,00 sit+tt Junij 2002 stran 11 primorski u¥p Avditorij Portorož Bogato Kulturno poletje 2002 Na prireditvah v organizacija Avditorija v letu 2002 pričakujejo že okrog 100.000 obiskovalcev, kar pomeni v desetih letih 300-odstotno povečanje. Na številnih prizoriščih v piranski občini, pa tudi v sosednjih zamejskih občinah in v notranjosti Slovenije pripravljamo v poletnih mesecih 80 kulturno umetniških in zabavnih prireditev, poleg teh bomo vsako nedeljo v Amfiteatru Avditorija vrteli najpopularjneše fdmske uspešnice. Program oživljanja mesta Piran pa je dobil skupno ime: Piranski poletni utrip, so povedali na nedavni novinarski konferenci v Avditoriju. V letu 2001 so v Avditoriju, Tartinijevem gledališču in na nekaterih drugi prizoriščih, zabeležili 426 dogodkov, kar je 5 % več kot leto prej, povprečno 1,2 dogodka na dan. Samo Avditorij je lani pritegnil 96.962 obiskovalcev. Podobno, ali celo bolje glede obiska pa naj bi bilo tudi v letu 2002. Le kongresov bi, glede na vse večjo konkurenco, kazalo biti nekoliko manj. STALNICE KULTURNEGA POLETJA: 1. Festival melodije morja in sonca: letos jubilejni, 25. zapovrstjo, revijski večer in pop večer - 21. in 22.6., v Amfiteater Avditorija Portorož in na prizoriščih v Portorožu in Piranu. 2. Piranski glasbeni večeri, mednarodni festivali komorne glasbe z vrhunskimi glasbeniki: v Križnem hodniku Minoritskega samostana sv. Frančiška. Letos 24., 7 koncertov, v celoti posvečeni 30. obletnici Avditorija Portorož COMUNITA’ DEGLIITALIANI »GIUSEPPE TARTINI« COMUNITA’ AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITA’ ITALIANA PIRANO APPUNTAMENTI Dl GIUGNO 2002 Martedi 18 giugno 2002 alle ore 17.30 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini presentazione dei gruppi: »ADRIA« Trio mandolini e chitarra di Pirano, »DO RE MI« gruppo mandolistico della CI di Momiano e »LA BORA« complesso vocale-strumentale della Ci di Pirano. Alle ore 18.30 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di pianoforte guidata da Milada Monica. Mercoledi 19 giugno 2002 alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di chitarra classica della Scuola di Musiča di Pirano. Giovedi 20 giugno 2002 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini Daniela Paliaga e Maurizio Tremul leggeranno PASSI DELLA DIVINA COMMEDIA (PURGATORIO). Martedi 25 giugno 2002 alle ore 20.00 in Piazza Tartini SPETTACOLO IN PIAZZA. La manifestazione viene organizzata dalla CI »Giuseppe Tartini« in collaborazione con la Societa Sportiva di Pirano con il contributo del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia e del Comune di Pirano 3. Oživljanje starih mestnih jeder-sodelovanje z ustanovo Imago Slovenie-Podoba Slovenije: koncert ob dnevu državnosti, 23.6., Tartinijev trg v Piranu 4. Primorski poletni festival: Musical Chicago, 24.8., v Amfiteatru Avditorija Portorož 5. Operetna predstava: Vesela vdova, SNG Opera in balet Ljubljana, 13.7., v Amfiteatru Avditorija Portorož 6. Piranski poletni utrip (novo ime za program Oživljanje Pirana): 5 koncertov zabavne glasbe na Prvomjaskem trgu ob četrtkih v juliju PRIREDITVE, KI POSTAJAJO TRADICIONALNE 1. Večeri v Cafe' Teatru: koncerti zabavne glasbe ob četrtkih zvečer v juniju, juliju in avgust 2. Zaključni koncert »Kulturno poletje Avditorij Portorož«: »Solinar« 3. Mednarodni Festival orgelske glasbe »Organum Histriae«: letos 5., 15 koncertov in mednarodni muzikološki kolokvij (novost sta koncerta v Maribom in Izoli) NOVOSTI 1. «World piano fest«: 5 koncertov v juniju in juliju 2. Okrogla miza in koncert študentov glasbenih akademij, v sklopu PGV 3. Kinopredstave na Prvomajskem trgu v Piranu: 9 kinotečnih filmov, na ogled vsako sredo v juliju in avgustu 4. Miss Italia nel mondo 5. Koncerti zabavne glasbe v Amfiteatru: poslušali bomo 5 koncertov d. Tli mci tam WN» 0W*-1I-S4 Hni mfomotor Primoak. U V*i STK! HUCeuK TtŠStU BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATEJ&A ponudbo (Kupitemetohko NEPREMIČNIN in robljenih [VSAK PETEK, AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKE. V- moto 1 operne Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKWfrekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 Sabate 29 giugno 2002 alle ore 21.00 al Teatro Tartini di Piranoi INCONTRO DI GORI »Se passi per di qua...«, Goro misto »Giuseppe Tartini« della CI di Pirano, Goro Polifonico di Cremona, Gruppo Corale della CI di Rovigno. La manifestazione viene organizzata con il contributo del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia d del Comune di Pirano. (ingresso libero) 50 let Glasbene šole Izola Prvo osnovno glasbeno izobraževanje na Obali seje začelo v Portorožu decembra 1948, nato pa so Glasbeno šolo kmalu preselili v Koper. Le štiri leta pozneje (1952) so zazveneli prvi toni iz otroških glasbil v Besenghijevi palači v Izoli. Tako v letošnjem koledarskem letu praznuje izolska Glasbena šola petdeset let. Ob združitvi v Center za glasbeno vzgojo leta 1967 je imela 61 učencev, danes pa šolo obiskuje več kot 210 učencev, kijih poučuje 14 učiteljev. V letošnjem prazničnem letu so organizirali vrsto koncertnih večerov, javnih nastopov in seminarjev. Jeseni bodo izdali tudi zbornik. Za petek, 14. junij ob 20.30 pa so na Manziolijevem trgu v Izoli, v počastitev pomembnega jubileja, pripravili premiero in krstno izvedbo glasbene igre Figov top, s 107 nastopajočimi mladimi glasbeniki, pevci solisti in igralci. Avtor besedila Dimitrij Kralj, avtor glasbe Bojan Glavina, dirigent: Marko Vatovec, nosilec projekta CGV Koper, Marija Gombač. Glasbeno igro Figov top povezuje Štrigon (Danijel Malalan), ljudski čarovnik, ki poskrbi, da vse poteka gladko...V Izoli so prepričani, da bo ta prva večja glasbena prireditev našla svoj prostor tudi na kakšnem velikem odru po Sloveniji in v tujini. CV PRIRIORKA TRSTE LJ 67 KANAL HOROSKOP Avtor izdelave horoskopa: š». 090 - 41 - 18 in 090-42-16 OVEN 21.3.-20.4, LJUBEZEN: Ne bodite prepirljivi, tudi partner ima včasih pravico do lastnega mnenja. ZDRAVJE: Poskrbite, da boste zgubili kakšno maščobno blazinico, z večjo telesno aktivnostjo vam bo zagotovo uspelo. DENAR: Večjih sprememb ne bo. Možnosti za dodatni zaslužek so v tem obdobju zelo obetajoče. 3/K 21.4.-21.3. LJUBEZEN: Čeprav ste prepričani, da veste kaj želite, tokrat ne bo držalo, čustva vas bodo pošteno nosila. ZDRAVJE: V kolikor imate delo, ki zahteva sedenje, se bo pojavila bolečina v vratnem predelu hrbtenice,več gibanja potrebujete. DENAR: Lahko se boste pohvalili z dobro plačanim delom. DVOJČKA 22.3.-21.6. V LJUBEZEN: Tukaj vas čakajo presenečenja, prisluhnite notranjemu glasu. ZDRAVJE: Večjih težav ne bo, večjo pozornost boste polagali svoji zunanjosti. DENAR: Z denarjem ravnajte varčno, dopusti se približujejo. KAK 22.6.-22. p LJUBEZEN: Partnerja bo mučila ljubosumnost, pazite, da ne bo imel vzroka. ____ ZDRAVJE: Dobro se boste počutili, masaža in fitnesi bi se zelo prilegli. DENAR: Pametno ravnajte z denarjem, prehitro se vam izmuzne iz rok. V zameno za prenočevanje na Slovenski obali po 20.6.2002, vam za simbolično ceno kvalitetno položim keramiko. Pokličite na: 041/762 263 Nudimo honorarno delo na področju ekonomske propagande in oglasnega trženja za Primorski utrip. Pokličite: 031/851-240 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 PRODAM stanovanje v novem bloku v Luciji-Obala. 41 m2’ prvo nadstropje, mirna lega, dvigalo, CK, telefon, kabelska, zasteklen balkon. Pokličite na: 01/25 74 803 ali 040/ 839-473 Življenje brez tablet, trovinov gel za artritis, artrozo, greniti za prostato, rnilin za hemoroide in črevesje. Pokličite: 041/886 345 Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 ®m\sm Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB X. UGANKAM! ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE Z NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM Z VB KOT 11.000 GESU! INFORMACIJE IN NAROČILA JEL 05/ 6273 893 AU 090/ 299 899/ 0 LEV 23. p - 23.3. LJUBEZEN: Mikala vas bo sprememba, sreča vam je naklonjena. ZDRAVJE: Odporni boste, prevelika želja po hrani se bo poznala na prehrani. DENAR: Zaslužili boste le z trdim delom, kar ste že navajeni. DEVICA 24.3.-23.9. LJUBEZEN: Sprostite se že, nič ni tako črno kot vi mislite, težave bodo minile ZDRAVJE: Zdravo živite in to se vam tudi obrestuje. DENAR: Delali boste več stvari hkrati, kljub temu pa z denarjem ravnajte varčno. TE/iTN/GA 24.9. -23.10. LJUBEZEN: Nepričakovano srečanje vas bo pošteno vrglo iz tira, stare sanje se bodo 1 obnovile. ZDRAVJE: Izogibajte se stresom, spoznajte moč pozitivnega mišljenja. DENAR: Na finančnem področju ne bo večjih sprememb. ŠKOKJ/JON 24.10.-22.11. LJUBEZEN: Zvezde bodo l1 na vaši strani, naredite si prijetne urice. ZDRAVJE: Zadnji čas, da - se znebite kakšnega odvečnega kilograma. DENAR: Denar bo pritekal kot po stari navadi, čas je za dodatno delo. BREZPLAČNI ODGOVORI VEDEŽEVALKE NA VPRAŠANJA Pod šifro S031368765M Fant z imenom I misli na vas, vendar ne v tolikšni meri kot vi nanj. Nekakšna mala veza se bo sicer pričela, vendar v bližnji prihodnosti kašne močnejše trdnosti med vama ne vidim. Karte nakazujejo, da bi morali tudi pogledati malo okoli sebe, saj se vam jasno nakazuje lepa trdna ljubezen z drugim partnerjem v roku treh mesecev. Pod šifro Vrtnica V drugi polovica leta se vam bodo na službenem področju zgodile spremembe in prelomnice. Z velikim strahom in nestrpnostjo pričakujete nekakšen dokument, ki pa ne bo tako kritičen, zadeve se bodo iztekle boljše kot mislite. Pod šifro 5791 Delo boste sicer imeli, vendar trenutna redna zaposlitev se vam kaže šele v jeseni. 31KJLEG 23.li. -21.12. tJMN 4« LJUBEZEN: Veliko lepih JI dogodkov boste doživljali £ i, SS v sredini tega meseca. ZDRAVJE: Čim več gibanja, pazite se prepiha. DENAR: Mnogi delate več stvari hkrati, prihodki bodo zadovoljivi. KOZOKOCl 22.12.-20.1. LJUBEZEN: Treba bo priznati, da ste tudi vi romantična duša, ne bojte se pokazati čustev. ZDRAVJE: Tisti, ki imate kronične težave z hrbtenico boste občutili manjše bolečine. DENAR: Znate ravnati z denarjem, imate pa vedno občutek, da ga imate premalo. VODNAK 21.1.-19.2. * LJUBEZEN: V vsakem primeru vas bo presenetila, to je obdobje pozitivnih sprememb. ZDRAVJE: Dajala vas bo močna utrujenost, vendar kljub temu popazite na svojo zunanjost. DENAR: Marljivo boste delali, kar se bo tudi poznalo v denarnici. K/3/ 20.2.-20.3. LJUBEZEN: Veliko pričakujete od poletja , sanje se lahko uresničijo. ZDRAVJE: Vaši živci so ___________ včasih napeti kot struna, umirite se, ker ne boste s tem nič spremenili. DENAR: Finančne težave se razrešujejo, pazite, da ne boste preveč radodarni. $6 S "apovtdprihodnosti i ^0”42 Zli j El-frida A Glorija Vestalko s p . Glavni trg 1 7b, Maribor BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. r' primorski uMp Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA Vestalka s.p., Glavni trg 17 b Maribor Vprašanje:--------------------- Rojstni datum: Šifra: NAROČILNICA naročam primorski uMp Ime in priimek . Točen naslov _ Poštna številka Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum. Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož stran 12 ■ primorski utp Junij 2002 Obisk iz pobratenega Bjugna V sredo, 5, junija 2002 je na deset dnevni obisk v Piran prispela devet članska delegacija pobratenega norveškega mesta Bjugn pod vodstvom župana, gospoda Arnfinna Astada. Županja Občine Piran Vojka Štular je delegacijo, dijake in profesorje, sprejela v nedeljo, 9. junija 2002 ob 12. uri v sejni dvorani občinske palače, kjer se je župan Bjugna vpisal v Zlato knjigo. Sodelovanje med občinama je postalo zelo tesno in prijateljsko. Učenci iz Bjugna so prespali pri piranskih družinah, enakega gostoljubja pa so deležni na Norveškem tudi mladi gostje iz Pirana. Casino'Portorož : Obala 75 a, 6320 Portorož • Tel: 05 676 O 373 e-mail: marketing.portoroz@casino.si • www.casino-portoroz.com Black Jack Caribbean Poker American Roulette 7 Gard Stud Poker French Roulette Chemin de Fer Punto Banco Trente et Quarante Slot Machines Bingo Gostje iz Indianapolisa v Piranu V nedeljo, 9. junija 2002 je na 7- dnevni obisk v Slovenijo prispela 17-članska delegacija iz ameriškega mesta Indianapolis pod vodstvom podpredsednice odbora za pobratenje Indianapolisa in Pirana, gospe Joanne Sanders. Delegacijo je v ponedeljek, 10. junija 2002 v občinski palači sprejela županja Občine Piran Vojka Štular, ki je poudarila pomen osebnih stikov in izmenjave medsebojnih obiskov. Ob tej priložnosti je podpredsednica odbora za pobratenje s Piranom in občinska svetovalka mesta Indianapolis Joanne Sanders prebrala pozdravno pismo župana Indianapolisa gospoda Burta Petersona in se vpisala v Zlato knjigo Občine Piran. Ameriško delegacijo je spremljal v Piranu Johnny Voung , veleposlanik ZDA v Sloveniji s soprogo. Ob zelo izpolnjenem programu je bilo 11. junija organizirano tudi srečanje s predstavniki turističnega gospodarstva in piranske občine v portoroškem Avditoriju, zvečer pa so gostje obiskali tudi portoroški Casino. Po izletih in ogledih zanimivih krajev so delegaciji iz Indianapolisa v Marini Portorož pripravili tudi svečano poslovilno kosilo, zvečer pa folklorni nastop v Avditoriju. Lažna komunalna služba V naselju Jagodje v Izoli so si nekateri privoščili neslano šalo. Za brisalce vozil tamkajšnjih krajanov so ponoči zataknili plačilne naloge s položnico, s podpisi »samostojne službe za komunalni nadzor Izola«, ki je v občinski upravi ni. Navedli so tudi višino kazni (10.000 SIT) in lažno št. žiro računa. Zaradi podobnosti obvestila, ki v svoji glavi vsebuje tudi grb Občine Izola, so zadevo prijavili pristojnim organom. Niso pa sporočili, ali je kdo od poštenih voznikov »kazen« že plačal. Zavarovalnica Triglav je storitve približala zavarovancem, saj lahko vse zavarovalne posle sklepajo kar na enotah Pošte Slovenije Zavarovanj a so lažje dosegljiva triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Slovenska podjetja vse bolj dosledno uveljavljajo evropski delovni čas. Zato nam vedno pogosteje primanjkuje časa za opravila, ki so sicer nujna. Mednje sodi tudi sklepanje zavarovanj. Zavarovalnica Triglav Območna enota Koper je v letošnjem letu začela uresničevati nekatere spremembe, ki naj bi jo še bolj približale zavarovancem - fizičnim osebam. Njihove poslovalnice v Piranu, Izoli in na Škofijah so preselili na vsem veliko bolj priročne lokacije. »Tržna raziskava, ki smo jo na območju treh istrskih občin opravili konec januarja, nam je pokazala, da se moramo še bolj kot doslej prilagajati potrebam občanom. Zato smo poiskali prostor, kjer bomo starim in bodočim zavarovancem dosegljivi v daljšem časovnem intervalu, obenem pa bodo lahko na katerikoli lokaciji sklenili katerokoli zavarovalno polico in opravili druge zavarovalne posle. S Pošto Slovenije-Poslovno enoto Koper smo se dogovorili o preselitvi naših pisarn v Piranu, Izoli in na Škofijah v njihove poslovne prostore na teh lokacijah. Rad bi poudaril, da smo urnike postopoma že prilagodili potrebam naših zavarovancev na terenu. Sčasoma jim bomo dosegljivi predvsem v času, ko se lahko posvetijo sklepanju zavarovanj, to je v popoldanskem času,« je novost koprske enote Zavarovalnice Triglav predstavil vodja terenske mreže Aldo Pucer. Vodja terenske mreže Aldo Pucer premoženjsko, avtomobilsko, požarno ali kaj drugega,« je za bralce Primorskega utripa pojasnil Aldo Pucer. Sprememba nikakor ne pomeni, da boste zavarovanci Triglava poslej morali na enoto pošte, če boste hoteli podaljšati zavarovanje ali spremeniti višino zavarovalne premije. Če boste želeli, vas bo tako kot doslej na domu obiskal zastopnik Triglava, zavarovanje boste lahko uredili tudi sami na katerikoli poslovalnici Zavarovalnice Triglav na Obali. Na voljo imate zdaj dodatno možnost, da vaša zavarovanja uredite sočasno s tem, ko boste na pošti dvignili priporočeno pošiljko ali plačali položnice. Še bolj kot doslej so na Zavarovalnici Triglav v središče dogajanja postavili zavarovanca in njegove potrebe. Povedal je še, daje pisarna Zavarovalnice Triglav, ki posluje na piranski pošti, odprta od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldne od 14. do 17. ure. Pisarna na izolski pošti s strankami posluje ves dan in sicer med 8. in 19. uro, enota na škofijski pošti pa je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa med 8. in 12. ter med 16. in 18. uro. »Ekipa, ki dela na enotah pošte, smo strokovno usposobili, tako, da vam bo zastopnik ali usposobljena zavarovalna delavka predstavila zavarovanja, vam svetovala in tudi pripravila zavarovalno polico. Tako lahko zdaj ob obisku pošte sklenete tudi katerokoli zavarovanje: osebno, Zavarovalnica Triglav Območna enota Koper je sicer ena najmlajših enot Triglava, saj je bila ustanovljena leta 1991. V zadnjih dveh letih seje njen tržni delež občutno povečeval. Po nekaterih ocenah je zdaj presegel 70 odstotkov na področju večjih pravnih oseb in dosegel tretjino na trgu fizičnih oseb. Z nekaterimi tržnimi ukrepi naj bi se realna rast vrednosti premije nadaljevala tudi v letošnjem in prihodnjih letih. Aldo Pucer je prepričan, da se bo »selitev« pisarn na enote pošt prijela in vas tudi preko našega mesečnika vabi, da sami preverite, kako uspešna je novost, ki sojo to pomlad pripravili v Zavarovalnici Triglav. Skrajni rok za odprtje transakcijskega računa se nezadržno približuje. transakcijski račun pri Banki Koper d.d. optimalno upravljanje s finančnimi sredstvi poenostavljen postopek odpiranja bančni skrbnik - vaš stalni sogovornik brezplačni paket za Poslovno i-Net Banko 7 -Net Banka *°S1 1C Banica Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si