Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 87. kos. V LJUBLJANI, dne 27. oktobra 1934. Letnik V. 657. Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1935./1936. 658. Plačevanje blagovnih terjatev Rumuniji. 659. Ratifikacija svetovne poštne konvencije po republikah Dominikanski in Čilski. 660. Pristop Švedske k mednarodni konvenciji o zaščiti industrijske svojine. 661. Uporaba mednarodne konvencije o avtomobilskem prometu na Španski Maroko. 662. Izjava Japonske o mednarodni konvenciji o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza. 663. Ratifikacija konvencije o enakosti postopka s tujimi in domačimi delavci glede odškodnine za nezgode pri delu po Nikaragui. 664. Razširitev pogodbe o vzajemnem izročanju krivcev z Veliko Britanijo na Malajske države. VSEBINA 665. 666. 667. 668. 669. 670. 671. 672. 673. 674. Ratifikacija konvencije za ureditev lova na kite po Danski. Ratifikacija konvencije za ureditev lova na kite po republiki Turčiji. Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije po Tunisu. Pristop Irske k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji. Ratifikacija konvencije in statutov mednarodne unije za pomoč po republiki Kubi. Telefonski promet. Izprememba v pravilniku o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 657. Na osnovi § 124. zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 predpisujem tale navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1935./36.* 1. Poglavitna načela. Občinski proračun je v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni vnaprej. Kot tak mora obsezati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu neko določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, odnosno mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost za bu-džetiranje je poglavitno v tem, da se ta razlika kar moči zmanjša. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. oktobra 1934, št. 231/LIX/546. realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, odnosno razhodki morajo biti kriti z dohodki, kakor določa tudi § 116. zakona o mestnih občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu kar najbolj pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki. Poleg teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-teh-nieni sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot takšni se stekajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba i stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da zahteva pravilno budže-tiranje, da so vnesene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem kosmatem (brutto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske, da bi se zato, ali prav zbog tega, ker so postranski ali majhni, ne postavili v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa samo vnesti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba vnašati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, proračun mora biti obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »računskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd., tolikokrat, kolikor računskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in preudarno vknjiževanje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje. 2. Proračunsko in računsko leto. Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero je odobren občinski proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Po § 116. zakona o mestnih občinah se začne proračunsko leto dne 1. aprila, konča pa se dne 31. marca naslednjega leta. Po isti zakonski določbi se začne računsko leto hkratu s proračunskim in se konča dne 31. avgusta naslednjega leta. Če izkazuje zaključni račun dejanski prebitek dohodkov nad izplačanimi razhodki, je treba uporabiti ta prebitek dohodkov predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, kakor to določa § 122. zakona, če je kaj takšnih obveznosti. Ostanek prebitka po poravnavi obveznosti iz prejšnjih let, ki ni potreben za obratno glavnico, se sme po navedeni zakonski določbi po sklepu mestnega sveta vnesti v proračun in porabiti za pokritje razhodkov. 3. Tehnična sestava proračuna. Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje na kakršnikoli osnovi in so kakršnekoli vrste, se morajo vnesti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja, občinske ustanove in sklade, najsi obstoje po katerikoli osnovi. Po § 116. zakona o mestnih občinah naj izkaže občina svoja gospodarska podjetja, ustanove in sklade v posebnih proračunih, ki jih mora priložiti občinskemu proračunu; v občinskem proračunu pa mora izkazati sumarni znesek omenjenih podjetij, ustanov in skladov. To izkazovanje se vrši na strani dohodkov, če izkazujejo ti prebitke dohodkov, ali pa na strani razhodkov, če dobivajo od občine subvencijo, odnosno dotacijo. Občinski proračun mora torej biti celota. Če obstoje posebni deli — oddelki, se morajo njihovi predlogi proračuna priključiti splošnemu občinskemu proračunu kot njegov poseben dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi. Proračune mestnih občin je treba sestaviti po § 117. zakona o mestnih občinah najkesneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 1. januarja 1935. Tako sestavljeni proračun je razgrniti na vpogled občinstvu za čas petih dni. Po tem roku se predloži proračun s podanimi pripombami vred mestnemu svetu. Proračun se pošlje z vsemi sklepi sveta in pripombami vred po § 118. zakona nadzornemu oblastvu, ki ga mora poslati po pregledu ministru za finance poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 15. februarja 1935. Če mestni svet ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, pošlje nadzorno oblastvo proračun ministrstvu za finance najkesneje do dne 1. marca 1935. A. Razhodki. Po § 116. zakona o mestnih občinah se vnesejo v proračun pregledno vsi razhodki po strokah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade itd.) in stvarni, materialni (potrebščin uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij občine, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrbovanje z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.). Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi periodično. Delč se na osebne in stvarne-materialne. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. V te razhodke spada tudi odškodnina predsednika in podpredsednika za opravljanje dolžnosti v obliki letne ali mesečne plače po § 83. zakona o mestnih občinah. Prav tako je treba postaviti med te razhodke tudi odškodnino svetnikom po § 78. tega zakona. Pri izračunu osebnih razhodkov je upoštevati uredbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v administrativni službi ali pri podjetjih in ustanovah, št. 18.904/1 z dne 10. maja 1934.* Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje občine kot urada, zavoda, ustanove, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, neglede na strokovno panogo, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno razvideti zneski osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-tele-grafsko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/LII1/366 z dne 25. maja 1932.** Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, morajo biti razdeljeni na proračunske partije, in to po Žaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije (postavke), te pa na podpozicije, in se navedejo po redu in strokah tako v osebnih kakor V materialnih razhodkih, na primer takole: * »Službeni list« št. 323/41 iz 1. 1934. ** »Službeni list« št. 440/47 iz 1. 1932. Predlog proračuna razhodkov in dohodkov mestne občine...............................................sreza ... za leto 1935./1986. Šte- vilka Razhodki Predlog za leto 1935./1936. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1934. Razlika se predlaga za leto 1935/1936 O K) • « > £ «3 CD a t-i n _ ft-oe o >'3'w v g » ft®1 2 H > « «# ° f* 2 B n . 4J w >N 73 2 ° -5 *C E° sseSS&ss din a r j e v Pri- pomba A. RAZHODKI. Redni razhodki. A. Ose h n i raz h o d k i. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti)................................. 24.000'- Podpredsednik (odškodnina za opravljanje dolžnosti)............................... 18.000'- Beležnik (tajnik, sekretar itd.) .... 18.000'- Podbeležnik................................... 14.400'- Blagajnik..................................... 12.000'- 2 pisarja (po 9.000'—)........................ 19.200'- Arhivar........................................ 9.600'- 2 služitelja (po 0.000'—)..................... 12.000'- 4 čuvaji (po 7.200'—)................... 28.800'- 10 stražnikov (po 7.200'—).............. 72.000'- Osebnu in imovinska varnost Predsednik policije . . •..................... 24.000'- 15 redarjev (po 12.000'—).............. 180.000'- Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije............... 30.000'- 4 profesorji (po 24.000'—).............. 96.000'- 2 učitelja (po 18.000'—)................ 36.000'- Suplent................................. 14.400'- Služitelj............................... 6.000'- Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000'—) . . . 24.000'- 5 cestarjev (po 7.200'—) ...... 36.000'- Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje................... 24.000'- Učitelj kmetijske šole.................. 18.000’- Veterinar............................... 24.000'- 4 čuvaji gozdov, parka (po 12.000'—) . 48.000'- 2 logarja (po 9.600'—).................. 19.200'- Narodno zdravje Zdravnik..................................... 30.000'- Babica.................................. 12.000'- Bolničar ..................................... 12.000'- Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice...................... 24.000'- Pisar-računovodja............................ 12.000'- 2 služitelja (po 7.200'—)............... 14.400'- Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000'—)......................... 54.000'- Učiteljica gospodinjske šole ..... 18.000'- 2 služitelja (po 6.000'—)................ 12.000'- Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev 30.000'- Kujigovodja.................................. 24.000'- Nadzornik lovišča in ribolova............ 18.000'- Služitelj.............................. 6.000'- 5 nadničarjev (po 6.000'—) ; . . . . 30.000'- Pokojnine: a) Uradnikov ................................ 60.000'- b) Služiteljev............................... 20.000'- c) Čuvajev, stražnikov itd. . . .... 30.000'- Za prenos . , 228.000 204.(XX) 182.400 60.000 133.200 54.000 50.400 84.000 1Q8.(X)0 1,104.000 1,2(X\000 110.000 150.000 &tt.00o| 1,31)0.000 -136.000 96.000 — 40.000 * Vsote so vnesene le za primer. ** Te stolpce je treba popolniti po pozicijah Šte- vilka O Gu Razhodki Predlog za leto 1935./193G. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1934. Razlika se predlaga za leto 1935/1936 s ‘ K) ITT J, 32 « S Si >a3,~ O, ca 2 e > < ^ 5 -S o 1 o «fle« s ° is 1 SžIsSS. s* Pri- pomba dinarjev Preneseno . . . Stanarina: Občno upravno oblaslvo.................................... Narodna prosveta.......................................... Itd....................................................... Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun, marveč se je ravnali v tem primeru po § 263. zakona o uradnikih. Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik........................... 24.000'— Dnevničar..................................... 12.000'— Narodno zdravje Pogodbeni zdravnik.......................... 24.000'— Dnevničar-bolničar.......................... 12.000'— Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade, odnosno doklade in odškodnina mestnih svetnikov po § 78. zakona o mestnih občinah. Osebni razhodki skupaj . . . 3 4 5 6 7 8 9 10 11 B. Materialni razhodki. Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški............................... Pisarniški material..................................... Kurjava pisarn.......................................... llazsvetljava pisarn.................................... Službene novine......................................... Poštne, telegrafske in telefonske takse................. Vzdrževanje pokopališča................................. Stroški nabora ......................................... Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic................. Čiščenje pisarn......................................... Itd. .................................................. Osebna in imovinska varnost: Najemnine za policijske naprave in njili vzdrževanje Porotniške dnevnice..................................... Razsvetljava ulic....................................... Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet............................... Prispevki gasilskim društvom............................ Pokončevanje steklili in divjih živali.................. Itd............................................ . . . . Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole..................................... Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole..................................... Itd..................................................... Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki...................... Tu je izkazati odplačila in obresti — anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih. Razen tega se mora v besedilu te partije označiti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej poplačanega, koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. Za prenos , « . 30.000 40.000 36.000 36.000 1,214.000 70.000 72.000 1,350.000 81.000 1,356.000 1,431.000 -136.0«) + 70.000 — 9.000 75.0«) 20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 1.000; 2.000 1.500 18.0«) 2.000 12.500 5.500 10.000 2.0«) 1.000 68.000 20.000 15.000 61.000 35.000 80.000 70.000 99.0«) 180.000 80.0«) 12.000 - 48.000 -145.0«) 224.000 429.000 - 205.0«) Šte- vilka Razhodki o o. Predlog za leto 1935./1936. Odo- Razlika 3 I t » O 0*0 3 jo i: u >o • rj 41 ►> Vs rj rt C 8 N 0.-00 h! G Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1934. predlaga za leto 1935/1936 Dejansko p ljeno in za (angažirane 1934. do dne Iožitve nov predloga pr na min. za odobritev Pri- pomba dinarjev Preneseno . . . Po § 115. zakona o mestnih občinah se smejo najemati posojila samo z.a izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po proračunu kakšne občine. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati zaradi pokritja primanjkljaja po proračunu in za tiste r a z h od k e, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem se naj opravlja anuitetna služba, odnssno odplačevanje. Ko se eventualno prosi za odobritev posojila, mora predložiti mestno poglavarstvo razen sklepa mestnega sveta pristojnemu oblastvu tudi še tole: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne vrnjenih posojil, ostvarjene dohodke v tekočem leiu do dne, ko se prosi za posojilo, pregled nezaloženih občinskih dolgov, če jih je kaj, in naposled, če gre za izvestno podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblastvih ne vzamejo v delo. 11 Gradbena stroka: 1 Vzdrževanje in poprava občinskih cest............. 2 Vzdrževanje in poprava občinskih mostov .... 3 Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... 4 Vzdrževanje občinskih parkov .................. 5 Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav 6 Poprava ulic.............................. . . . . 7 Poprava trgov in tržnic ............................ 8 Poprava in uvedba vodovoda ......... čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd. ...... 10 Itd.................................................. 12 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: 1 Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev................ 2 Kmetijske in živinske razstave, ekskurzije in tečaji 3 Pospeševanje kmetijstva............................. 4 Pospeševanje živinoreje......................... 5 Pospeševanje sadjarstva...................... 6 Pospeševanje vinogradništva ......... 7 Pogozdovanje goličav................................. 8 Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... 9 Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . 10 Ud................................................... 13 Narodno zdravje: 1 Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc .... 2 Nabava zdravil in obvezilnega materiala.............. 3 Dopolnitev zdravniških instrumentov.................. 4 Bolnični stroški (v drugih bolnicah) ....... 5 Zatiranje kužnih bolezni............................. G Stroški propagande za narodno higieno................ 7 Asanacija vasi....................................... 8 Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov 9 Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod............. 10 Podpora Rdečemu križu................................ 11 Itd....................................... . , . . 14 Socialno skrbstvo: 1 Vzdrževanje hiralnic.................. 2 Podpora invalidom . ................................ 3 Podpora siromakom in nezaposlenim................... 4 Podpora človekoljubnim društvom in napravam . » Itd. ............''..ii 15 Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev . . . ....................... Za prenos ... 30.000 15.000 20.000 10.000 10.000 10.000 5.000 10.000 6.000 20.000 20.000 20.000 10.000 6.000 5.000 5.000 5.000 2.000 40.000 10.000 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 5.000 10.000 2.000 30.000 10.000 10.000 10.000 40.000 224.000 429.000 — 205.000 116.000 92.000 117.000 38.000 40.000 587.000 120.000 95.000 135.000 60.000 839.000 4.000 — 3.000 - 18.000 - 22.000 - 252.000 Šte- vilka Predlog za leto 1935./1936. Odo- Razlika se predlaga za leto 1935/1936 B * ' > X, JU v >o • u N ** O,>0 © t-i © O *N Razhodki in dohodki Znesek pozicij Znesek partij breno za leto 1934. O,« 2 e > ^ N 5 £ O »N t> ® — 2 c 48 .v fSilSS.8'8 Pri- pomba a Ph dinarjev 2 3 4 5 6 , Preneseno . . . Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem Najemnine za šolska poslopja Nabava šolskih potrebščin Pospeševanje turizma 40.000 10.000 12.000 8.000 2.000 587.000 72.000 839.000 95.000 — 252.000 - 23.000 16 1 2 3 4 5 6 7 8 Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . . Vzdrževanje občinskih gozdov Vzdrževanje in ukoriščanje kamenolomov .... Vzdrževanje lovišča Vzdrževanje ribolova Davek na občinska posestva Takse 10.000 10.000 6.000 5.000 4.000 1.500 500 37.000 75.000 -- 38.000 17 1 2 3 4 Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: Dotacija za pokritje prebitka razhodkov nad dohodki električne centrale Dotacije za pokritje prebitka razhodkov nad dohodki občinskih kopališč Štipendije 60.000 20.000 12.000 92.000 98.000 - 6.000 18 1 2 Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh strokah proračuna Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah ,30.000 20.000 50.000 50.000 Iz te partije se ne morejo vršiti osebni razhodki. razen novih pokojnin po § 120. zakona o mestnih občinah. Materialni razhodki skupaj . . . 838.000 1,157.000 — 319.000 Razhodki skupaj 2,194.000 2,588.000 - 349.000 1 B. DOHODKI. Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov po § 116. zakona o mestnih občinah, je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč meščanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v letu 1934. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo dovoljeno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in uslug, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računiti je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se dd izterjati. Rcilni dohodki: Doklada (primanjkljaj dohodkov proti raz-hodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na osnovi državnega neposrednega davka za minulo leto, t. j. za proračunsko leto 1935. se vzame za osnovo državni neposredni davek, predpisan za leto 1934. Ta osnova ne velja za nove člane-občane, ki se med letom 1935./1936. priselijo in » i 1,200.000 1,058.000 - 458.000 Za prenos . • . 1,200.000 1,658.000 - 458.000 Šte- vilka S a. Dohodki Predlog za leto 1935./1936. Znesek pozicij Znesek partij Odobreno za leto 1934. Razlika se predlaga za leto 1935/1936 isihi _ - “ w i! * °* 0 0 !-§||ss Q ---- >3 j bO g h« D. C O dinarjev Pri- pomba 1 2 3 4 5 ! 6 : 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Preneseno . . . sprejmo v članstvo občine. Tem je predpisati občinsko doklado po ugotovljeni osnovi in izvršenem predpisu državnega neposrednega davka za leto 1935. Zato mora biti dokladna stopnja enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse davčne zavezance iste občine. Takse: Tržnina............................... Od živinskih potnih listov .... Tehtarina.................... Zavzemanje hodnikov . , . . . Manipulacijska taksa . „ , . . Na pse . ......................... . Na lovske karte . . . . . , , Na ribolovske karte................... Na prevozna sredstva . . '. , . Dimnikarska taksa ...... Od bobna............................s. Od tramvajskih in avtobusnih kart Od mesarskega zakupa.................. Od tobačnega zakupa................... Po zakonu o taksah ...... Itd............................. Trošarina: Na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače) Na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr Tlakarina .................. Trošarina na vse ostalo blago- predmete Odkupnina za osebno delo Dohodek od imovinc ) . Od zemljišč ......... Od lovišča ......... Od ribolova ......... Od najemnin za občinske zgradbe in Od zakupa pravic in posestev . . Itd. ............ druga posestva Razni nepričakovani dohodki: Subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let...................................................... Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospodarskih podjetjih ....... Sem se vpišejo prebitki dohodkov nad razhodki tistih občinskih gospodarskih podjetij, ki imajo svoj posebni proračun. Dohodki skupaj REKAPITULACIJA: A. Razhodki skupaj dinarjev . . . B. Dohodki skupaj dinarjev . • • 60.000 15.000 30.000 95.000 20.000 10.000 7.000 3.000 20.000 5.000 2.000 8.000 15.000 10.000 10.000 100.000 20.000 10.000 70.000 180.000 20.000 5.000 16.000 10.000 1,200.000 310.000 200.000 90.000 230.000 144.000 20.000 2,194.000 2.194.000 2.194.000 1,658.000 - 468.000 270.000 + 40.000 230.000 100.000 250.000 80.000 30.000 - 10.000 20.000 -f 60.000 + 20.000 2,688.000 2,688.000 2.588.000 - 394.000 - 394.000 - 394.000 Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke, odnosno dohodke, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. Uredba o izvrševanju proračuna je sestavni del proračuna in obseza samo določbe, ki so v tesni zvezi s proračunom. Mimo drugega mora uredba določiti tudi znesek odškodnine mestnim svetnikom po § 78. zakona o mestnih občinah. 4. Sklep. Vsakemu občinskemu proračunu se morajo pride-jati naslednje priloge: a) Zapisnik in sklep mestnega sveta o predlogu proračuna ob označbi skupne vsote razhodkov, dohodkov in predpisane občinske doklade s točno stopnjo. b) En izvod odobrenega proračuna iz minulega teta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva; glede proračunov, ki jih je odobrilo ministrstvo za finance, je treba navesti samo številko in datum odobritve, ni pa poslati odobrenega proračuna. c) Nadrobni pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta. č) Pregled opravljenih razhodkov in ostvarjenih dohodkov za tekoče leto, napravljen po partijah in pozicijah. d) Imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. e) Uredba o občinskih uslužbencih. f) Poslednji odobreni zaključni račun. g) Pravilniki o davščinah, ki jih je ubirati v naslednjem letu, z natančpo primerjavo iz minulega leta vred. h) Ekspozč: pojasnilo proračuna. Nadrobnejša obrazložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. i) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka. Predloge proračuna mestnih občin morajo poslati ministrstvu za finance samo kraljevske banske uprave ministrstvu za finance v odobritev, in to če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se ravnale mestne občine povsem po § 118. zakona o mestnih občinah in po teh navodilih. Ce predlogi proračuna niso sestavljeni pravilno in niso v skladu s predpisi teh navodil, jih je dotičnim občinam vrniti, da jih spravijo v sklad z zakonskimi predpisi in določbami teh navodil. Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enakost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obse-žejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov. ,, Ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse stroke občinske uprave. Občne’ finančne razmere nalagajo neizogibno, da se to stremljenje pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvede. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo v vseh vrstah javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči . pozitivni uspehi in se tako ostvari težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, pred- j vsem občip, do skrajne možne meje. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, nego je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 1935./1936, Potemtakem je treba vsako potrebo najskrbneje oceniti' in ni v proračun vnesti ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, odnosno možno. Posebno pozornost je treba obračati na osebne razhodke. V predlog proračuna se ne smejo vnesti nikakršna nova mesta ali nepopolnjena prazna mesta po sedanjem proračunu. Ce se pa med izvrševanjem proračuna kakšno mesto, ki je neobhodno potrebno, izprazni, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev. To je treba določiti v finančnih pooblastilih, odnosno v uredbi za izvrševanje proračuna za leto 1935./1936. Razen tega je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti, in tako osebje in osebne razhodke zmanjšati. Dokler se ne izda statut po § 100. zakona o mestnih občinah, ne sme biti nikakršnih povišb osebja. Pri sestavi proračuna je treba paziti na to, da plače in položajne doklade osebja, obdržanega v občinski službi, po § 100. zakdna o mestnih občinah nikakor ne morejo biti večje od plač in položajnih doklad državnih uslužbencev istega čina in iste kvalifikacije. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod št. 7546/VII z dne 15. julija 1933 vsem banovinam in jih zaprosil, naj se osebni prejemki občinskih usLužbencev zmanjšajo. ■ Po § 120. zakona o mestnih občinah se ne smejo opravljati nikakšha virifniranja kreditov brez predhodne odobritve ministra za finance. Tudi naknadne in izredne kredite po sklepu mestnega sveta odobruje minister za finance. Predlog o njih mora biti sestavljen v tehničnem pogledu tako, kakor proračun, in takfi izkazano tudi pokritje. Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki je obstajala ob sklepu računskega leta, se ne sme vnesti v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni zavzeta (angažirana) in je občinska imovina, mora služiti predvsem za povračilo nepravilno ubranih dohodkov, za razne odpise, za izredne razhodke in za izplačila obveznosti iz prejšnjih let po § 122. zakona o mestnih občinah. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1935./1936., morajo skrbeti, da ne bo od teh navodil odstopkov. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih. Na osnovi § 155. zakona o mestnih občinah veljajo vsi proračuni mestnih občin, odobreni po dosedanjih predpisih', do pričetka novega proračunskega leta, do dne 1. aprila 1935, in to po načelu dvanajstin. Potemtakem se finansira čas od dne 1. januarja do dne 1. aprila 1935' po dvanajstinah že odobrenega proračuna za leto 1934.; potrebne izpremembe pa je izvajati po določbi § 120. zakona o mestnih občinah. Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinalK, bani pa se naj zaprosijo, da opozore v svojem območju mestna poglavarstva, ki so omenjena v § 2. zakona o mestnih občinah, dr e morajo ravnati strogo po teh navodilih. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. V Beogradu, dne 3. oktobra 1934; št. 8200/VII. Minister za finance dr. Mil. K. Dordcvič s. r. 658. Plačevanje blagovnih terjatev Rumuniji.1 Gospod minister za finance je izdal pod št. 11-126.361 z dne 30. avgusta 1934 naslednjo odločbo: »Izza dne 1. septembra 1934 se morajo polagati vsa plačila, ki jih morajo opraviti naši uvozniki svojim upnikom v Rumuniji, samo na začasno vezani račun pri domačih pooblaščenih zavodih.« Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance v Beogradu, dne 31. avgusta 1934; št. 11-126.361. 659. Ratifikacija svetovne poštne konvencije po republiki Dominikanski in republiki čilski.2 Poslaništvo Velike Britanije v Beogradu je obvestilo z noto št. 42 (115—2—34) z dne 28. marca 1934 ministrstvo za zunanje posle, da sta ratificirali republika Dominikanska dne 15- decembra 1933 in republika Čilska dne 11. januarja 1934 svetovno poštno konvencijo, sklenjeno in podpisano v Londonu dne 28. junija 1929 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930. Ratifikacija republike Dominikanske se nanaša samo na konvencijo, ratifikacija republike Čilske pa tudi na njene sporazume B, C, Č, D in E. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 30. marca 1934; Pov. br. 6685/1. 660. Pristop švedske k mednarodni konvenciji o zaščiti industrijske svojine.3 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P—8—1 z dne 16. maja 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je Švedska pristopila k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883, revidirani v Haagu dne 6. novembra 1925 in razglašeni v »Službenih novinah« št. 223/XXII z dne 26. septembra 1928.’ Ta pristop postane veljaven dne 1. julija 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. maja 1934; Pov. br. 10.735/1. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. septembra 1934, št. 210. « 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. aprila 1934, št. 85/XXI1/211. — Prim. »Službeni list« št. 76/8 iz 1. 1934 (pripombo). :1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. maja 1934, št. 1l8/XXX/306. * Prim. »Služb, list« št. 66/7 iz 1. 1934. (pripombo). 661. Uporaba mednarodne konvencije o avtomobilskem prometu na španski Maroko.1 Našo kraljevsko poslaništvo v Parizu jo obvestilo z dopisom Pov. br. 115 z dne 14. februarja 1934 ministrstvo za zunanjo posle, da je španska vlada sklenila, da so uporabljaj mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu, sklenjena dne 24. aprila 1926 in razglašena v »Službenih novinah« št. 99/XL z dne 27. aprila 1929,3 na španski pas Maroka. Uporaba te konvencije stopi v veljavo dne 8. januarja 1935, t. j. po izteku leta dni od dne notifikacije, napravljene po španski vladi, skladno s členom 14. te konvencije. Mednarodna oznaka avtomobilov, registriranih v španskem pasu Maroka, sta črki: M E. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 12. marca 1934; Pov. br. 4774. 662. Izjava Japonske o mednarodni konvenciji o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza, z zapisnikom in dopolnilnim sporazumom.3 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je izjavila Japonska, da se razrešuje izza dne 30. junija 1934 obveznosti mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev uvoza in izvoza, z zapisnikom in dopolnilnim sporazumom, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 8. novembra 1927 in razglašene v »Službenih novinah« št. 229/XCVIII z dne 1. oktobra 1929.* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 27. aprila 1934; Pov. br. 8736/1. 663. Ratifikacija konvencije o enakosti postopka s tujimi in domačimi delavci glede odškodnine za nezgode pri delu po republiki Nikaragui.5 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1934, št. 66/XVII/161. 3 Prim. »Službeni list« št. 95/7 iz 1. 1932. (opombo). 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1934, št. 107/XXV11/264. * Prim. »Službeni list« št. 117/12 iz 1. 1934. (pripombo). 5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. maja 1934, št. 102/XXVI/255. Nikaragua dne 12. aprila 1934 mednarodno konvencijo o enakosti postopka s tujimi in domačimi delavci glede odškodnine za nezgode pri delu, sklenjeno in podpisano v Ženevi v sedmem zasedanju mednarodne konference dela dne 5. junija 1925 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 95/XXII z dne 30. aprila 1927.1 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 18. aprila 1934; Po v. br. 7986/1. 664. Razširitev pogodbe o vzajemnem izročanju krivcev z Veliko Britanijo na Malajske države.2 Angleško poslaništvo v Beogradu je obvestilo z notb št. 65 (157/2/34) z dne 21. maja 1934 ministrstvo za zunanje posle, da se po doseženem sporazumu med vlado kraljevine Jugoslavije (dopis ministra za zunanje posle A. br. 23.561 z dne 30. avgusta 1932 v soglasnosti z ministrom pravde št. 53.939 z dne 25. maja 1932) in vlado Velike Britanije (nota poslaništva Velike Britanije v Beogradu št. 66/32/9 z dne 12. avgusta 1932) uporaba pogodbe o vzajemnem izročanju krivcev, sklenjene v Beogradu dne 23. novembra (6. decembra) 1900 med kraljevino Srbijo in Veliko Britanijo, razširja izza dne 19. julija 1934 tudi na zvezne malajske države: Perak, Selangor, Negri Sembilan in Pahang, in na nezvezne malajske države: Johore, Kedah, Perlis, Kelantan in Trengganu, kakor tudi na Brunei. Za izvrševanje tega sporazuma so »guverner« ali »najvišje oblastvo«, označena v odstavku 2. člena XVII. omenjene pogodbe, naslednja oblastva: za Perak angleški predstavnik; za Selangor angleški predstavnik; za Negri Sembilan angleški predstavnik; za Pahang angleški predstavnik; za Johore generalni svetnik; za Kedah angleški svetnik; za Perlis angleški svetnik; za Kelantan angleški svetnik; za Trengganu angleški svetnik; za Brunei angleški predstavnik. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 25. julija 1934; Pov. br. 16.661/1. 1 Prim. »Službeni list« št. 230/28 (tč. 4.) iz 1. 1934. (pripombo). * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. 183/XLVIII/462. — Prim. »Službeni list« št. 714/88 iz 1. 1932. 665. Ratifikacija konvencije za ureditev lova na kite po Danski.1 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico C. L. 123—1934—II—B z dne 11. julija 1934 ministrstvo za zunanje pošle, da je ratificirala Danska dne 26. junija 1934 konvencijo za ureditev lova na kite, podpisano v Ženevi dne 24. septembra 1931. Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 260/LXXVI z dne 13. novembra 1933. Obenem je podal danski delegat naslednjo izjavo: »Izjavljam, da želi danska vlada razširiti uporabo, te konvencije tudi na Grenlandijo. Prejšnji pridržek, napravljen ob podpisu, ki se je nanašal na Grenlandijo, se umika.« Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 23. julija 1934; Pov. br. 15.978/1. 666. Ratifikacija konvencije za ureditev lova na kite po republiki Turčiji.2 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico C. L. 94—1934—11 B z dne 15. junija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Turčija dne 28. maja 1934 konvencijo za ureditev lova na kite, podpisano v Ženevi dne 24. septembra 1931 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 260/LXXVl z dne 13. novembra 1933. Doslej so ratificirale to konvencijo in ji pristopile naslednje države: Zedinjene ameriške države dne 7. julija 1932; Monako dne 7. junija 1932; Nikaragua dne 30, aprila 1932; Norveška dne 18. julija 1932; Sudan dne 13. aprila 1932; Švica dne 16. februarja 1933; Brazilija dne 21. novembra 1932; Južnoafriška unija dne 11. januarja 1933; Egip) dne 25. januarja 1933; Mehika dne 13. marca 1933; Holandija (s Holandsko Indijo, Surinamom in Cura-Caom) dne 30. maja 1933; Italija dne 12. junija 1933; Španija dne 2. avgusta 1933; Jugoslavija dne 16. januarja 1934; Turčija dne 28. maja 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 10. julija 1934; Pov. br. 14.304/1. - ■' —«■ —■ 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. 183/XLVIII/469. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. l83/XLVIII/464. 667. Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije z občnimi pravilniki in dodatki po Tunisu.1 Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav v Beogradu je obvestilo z noto št. 121 z dne 1. avgusta 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificiral Tunis dne 27. junija 1934 mednarodno radio-telegrafsko konvencijo z občnimi pravilniki in dodatki, ki se je podpisala v Wa-shingtonu dne 25. novembra 1927. Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 33/XII z dne 12. februarja 1930.“ Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 14. avgusta 1934; Pov. br. 17.872/1. 668. Pristop Svobodne države Irske k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji.3 Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto št. 183/c z dne 10. julija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila Svobodna država Irska dne 2. junija 1934 k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji, podpisani v Parizu dne 4. maja 1910.* S tem aktom je pristopila Svobodna država Irska brez posebne notifikacije k mednarodnemu sporazumu z dne 18. maja 1904. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. julija 1934; Pov. br. 15.871/1. ♦ 669. Ratifikacija konvencije in statutov mednarodne unije za pomoč po republiki Kubi.5 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico C. L. 116-1934-II-B z dne 6. julija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Kuba dne 18. junija 1934 konvencijo in statute med- 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. septembra 1934, št. 212/LIV/511. 5 Prim. »Službeni list« št. 251/31 iz 1. 1934. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. 183/XLVIII/466. * Prim. »Službeni list« št. 490/77 iz 1. 1933. • ® »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. 183/XLVIII/470. narodne unije za pomoč, sklenjeno v Ženevi dne 12. julija 1927. Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 233/LXXIII z dne 7. oktobra 1931.1 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 23. julija 1934; Pov. br. 15.979/1. 670. Telefonski promet.2 Upostavljen je telefonski promet: 1. Jugoslavija — Švica, izza dne 1. oktobra 1934; taksna enota za triminutni navadni pogovor 5'85 zl. fr. za kraje v prvem pasu (vsi kraji z leve strani Kolpe, z leve strani Save od Siska do Beograda in z leve strani Dunava od Beograda do rumunske meje), 7‘20 zl. fr. za kraje v drugem pasu (vsi ostali kraji, pa Zemun in Pančevo); 2. vsi kraji v Belgiji — Dobrna;, Gu-štanj, Konjice, Ljutomer, Murska Sobota, Zidani most, Ptuj, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenska Bistrica, Šoštanj, izza dne 5. septembra 1934, taksna enota 3'90 zl. fr., in Bled, Križevci pri Ljutomeru, izza dne 5. septembra 1934, taksna enota 9'50 zl. fr.; 3. Celje — Abbazia (Italija), izza dne 1. septembra 1934; taksna enota 2'25 zl. fr. 4. Bled — vsi doslej uvedeni kraji v Turčiji, izza dne 1. septembra 1934; taksna enota 10T0 zl. fr.; 5. Šoštanj — Badgastein (Avstrija), izza dne 5. oktobra 1934; taksna enota 3'45 zl. fr.; 6. Fram — Klagenfurt (Avstrija)j izza dne 5. oktobra 1934; taksna enota 2‘70 zl. fr. » t ■»'...... Banove uredbe. 671. III. No. 3759/1. Na podstavi § 65. zakona o banski upravi predpisujem tole izpremembo v pravilniku 0 banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice z dne 9. decembra 1932 (»Službeni list« št. 104/14 iz leta 1933.). Členu 1. se dodaje nov odstavek, ki se glasi: Za člane ribarskih društev, včlanjenih v Zveizi ri-barskih društev Dravske banovine, znaša pristojbina pod a) Din 30*—, pristojbina pod b) Din 80'—. 1 Prim. »Službeni list« št. 35/5, IV., V., iz 1. 1933. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. oktobra 1934, št. 232/LX/550. ■ Ta izprememjba v. pravilniku veljaod.dne 1. januarja ' 1931 daije. ' ■ ■ - ■ Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, due 2. maja 1934, Ban: dr. Marušič s. r. III. No. 3759/2. Z odločbo g. ministra za finance št. 3989 z dine 16. maja 1934 je odobrena ta izprememba pravilnika o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne'17. oktobra 1934. Ban: dr. Marušič s. r. ■■ ----------------- 672. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 23.494/1. Občina Mislinja v srezu slovenjgraškem bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v k 1934./35. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 l piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—, e) od goveda nad 1 letom Din 10-—, f) od goveda pod 1 letom Din 5—, g) od prašičev Din 8-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. oktobra 1934. ——■ ----------------- 673. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 22. X. 1934, I. No. 8111/1, je bila premeščena po potrebi službe Gnezda K a t a r i n a f obrtna učite- ljica IX. položajne skupine pri drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, za obrtno učiteljico na čipkarsko šolo v Železriike v isti položajni skupini. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 6. oktobra 1934, I. No. 7063/1, je p o s t a v 1 j e n inž. D i t r i c h Anton, banov, tehnični višji pristav v d. direktorja banov, zdravilišča Rogaška Slatina VI. položajne skupine, za upravnika banov, zdravilišča v V. polož. skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. oktobra 1934, 1. No. 7599/3, je bil premeščen po potrebi službe Gerčar Ivan, banov, uradniški pripravnik, od kralj, banske uprave v Ljubljani k sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 30. IX. 1934, I. No. 7495/1, je postavljen Štrekelj Aleksander, banovinski uradniški pripravnik v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. skupine, pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. 671. Razne objave iz ,,Službenih novin“. Številka 180 z dne 7. avgusta 1934. Z odlokom pomočnika ministra za promet z dne 28. julija 1934 so bili u poko j e n i iz področja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Sever Mihael, pomožni vlakovodja X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom; Zaplatil Josip, nadzornik proge VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Meklen-šek Karet, strojevodja VIII. polož. skupine s 3. periodskim poviškom; Perše Karel, prometnik VIII. polož. skupine £ 3. periodskim poviškom, in L usn er Josipi na, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. polož. skupine s 1. periodskim poviškom. IztiajH kraljevska Danska uprava Dravske banovjne; njeo pj^d^tavnik in urednik:' Pohar Robert v Ljubljani • ' Tiska in zalaga; Tiskarn* Merkur d, d. v Ljubljani; ujen predstavnik; Otuiai Mjhalek v Ljubljani. j; <.,j SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 87. kosu V. letnika z dne 27. oktobra 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 5005/7. 2495—2—2 Razglas. Kranjske deželne elektrarne so zaprosile za uvedbo razlastilnoga postopanja zoper posestnika zemljišč pare. štev. 326, 314, 368, 369, 370, 375 in 789, kat. obč. Ježica, last Kosa Lovrenca, Savlje št. 5, s predlogom, da se na tem zemljišču ustanovi služnostna pravica zaradi postavitve drogov ter gradnje in vzdrževanja prostovoda v korist Kranjskih deželnih elektrarn. — Zgraditev elektrovoda je bila deloma že odobrena s tuk. odločbo z dne 19. oktobra 1.1., Vlil. No. 5005/6, deloma pa se odobrit-veni postopek s tem uvaja. Na to prošnjo se na podstavi § 58. obrtnega zakona, odnosno § 45. finančnega zakona iz leta 1933./34., § 365. obč. drž. zakonika z uporabo določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878, državni zakon 30, razpisuje razgrnitev razlastilnega predloga z načrti in seznami v času od 25. oktobra do 9. novembra 1934 pri sreskem načelstvu v Ljubljani s pristavkom, da sme prizadeti razgrnjene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razlastitev ustno ali pismeno pri omenjenem načelstvu ugovarjati; nato pa se izvrši komisijski ogled na kraju samem in obravnava nmm v ponedeljek, dne 26. novembra t. 1. s sestankom komisije ob 15. uri v občinski pisarni na Ježici. Ta obravnava Se obenem združi s političnim obhodom in obravnavo razlastitvenega predloga. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo Upoštevali, temveč se bo o projektu ,?dločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. oktobra 1934. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev V Kno 295/33-4. 2516 Javna prodaja. Pri okrožnem sodišču v Celju se bo vršila dne 3. decembra 1934 ob 9. uri v razpravni dvorani št. 17 javna dražba raznih zaplenjenih dragocenosti (zlatih in srebrnih ur, verižic, zapestnic, obeskov, kovanega denarja). Kupnino je takoj položiti. Pol ure pred prodajo se lahko ogledajo tamkaj ti predmeti. Okrožno sodišče v Celju, odd. V., dne 19. oktobra 1934. * 0 132/33-35 2479-3-2 Poklic dediča neznanega 1 • 1 • v v bivališča. Drevenšek Jožefa, vdova po vojnem referentu v Gornjem gradu št. 125, je dne 5. oktobra 1933 umrla. Poslednja volja se ni našla. Repenšek Anton in Repenšek Marija, zapustničina otroka, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gle-ščičem Ivanom, posestnikom v Gornjem gradu, ki je postavljen za skrbnika odsotnima Repenšku Antonu in Mariji. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 19. oktobra 1934. H* II P 1898/34—1. 2531 Oklic. Tožeča stranka Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Dragotin Treo, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki; ležeči zapuščini po pok. Vojski Valentinu, radi Din 2.200-— s prip. k opr. št. II P 1898/34 menično tožbo. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Vojska Frančiška roj. Keber, Moste, Ciglarjeva ulica št. 23, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 24. oktobra 1934, 1 351/34-9. 2491 Dražbeni oklic. Dne 29. oktobra 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrat ja vas, polovica vi. št. 110. Cenilna vrednost: Din 27.814-55. Vrednost pritikline: Din 4.000-—, polovica Din 2.000-—. Najmanjši ponudek: Din 19.876-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Gor. Radgona, dne 11. oktobra 1934. I 612/34—8. 2525 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1934 d o -poldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Velka, vi. št. 25. Cenilna vrednost: Din 16.425-46. Najmanjši ponudek; Din 10.950-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v SI. gor., dne 20. septembra 1934. •g. I 682/34-12. 2524 Dražbeni oklic. Dne 20. novembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osek, vi. št. 100. Cenilna vrednost: Din 72.267-30. Vrednost pritikline: Din 575—. Najmanjši ponudek: Din 45.229-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 10. oktobra 1934. I 225/34—14. 2490 Dražbeni oklic. 1. I 225/34-14. Dne 28. novembra 1934 d o -poldre ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Drašiči, vi. št. 391 in 1458. Cenilna vrednost: Din 99.050-—. Vrednost pritiklin: Din 7.900’—. Najmanjši ponudek: Din 71.300’—. 2. I 359/34—12.. Dne 28. novembra 1934 dopoldne ob d e s e ti h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dole, vi. št. 38, 163, k. o. Sodni vrh, vi. št. 126 in 383. , Cenilna vrednost: Din 8.880-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 10’—. 3. I 267/34—14. D i. e 28. novembra 1934 d opoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pribisje, vi. št. 125 in 682. Cenilna vrednost: Din 16.600'—. Pritiklin ni. Najmanjši porudek: Din 12.450’—. 4. I 273/34-12. Dno 5. decembra 1934 dopoldne ob p o 1 devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o, Bojanja vas, vi. št. 61 in 223. Cenilna vrednost: Din 18.250’—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 10’—. 5. I '336/34—10. Dne 5. decembra 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Drašiči; vi. št. 1432. Cenilna vrednost: Din 10.400’—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 6.934’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Metliki, odd. II., dne 20. oktobra 1934. I 1555/34-6. 2513 Dražbeni oklic. Dne 27. novembra 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Nova vas pri Marku, vi. št. 99. Cenilna vrednost; Din 14.708’30. Vrednost pritikline: Din 500’—. Najmanjši ponudek: Din 10.140-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 26. septembra 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: m7. Sedež: Ljubljana, Vošnjakova ul. 4. Dan vpisa; 12. oktobra 1934. Besedilo: P. Gaspari. Obratni predmet: trgovska agentura s poljskimi pridelki in sadjem. Imetnik: Gaspari Peter, trgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta-Delavski dom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Fi 922/34 — Rg A VII 148/1. * 1118. Sedež podružnice: Maribor. Sedež glavnega zavoda: Radovljica. Dan vpisa: 19. oktobra 1934. Besedilo: Bogataj & Janc, družba z o. z. Obratni predmet; a) izdelava klobukov vseh vrst, prodaja teh izdelkov, nakup in prodaja vseh za to izdelavo potrebnih sirovin in polizdelkov, nakup in prodaja gotovih izdelkov; b) nakup, najem in zakup nepremičnin in potrebnega inventarja, kolikor to zahteva obrat. Družbena pogodba z dne 14. julija 1927. Družba je ustanovljena za nedoločen čas in je pogodba za dobo 10 let neodpovedljiva. Višina osnovne glavnice: 225 tisoč dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 225.000—. Poslovodje: Janc Florijan, podjetnik v Radovljici, in Bogataj Joško, poslovodja v Radovljici. Za nadomestovanje upravičen; oba poslovodji vsak zase samostojno.. — Družbo zastopa lahko tudi prokurist. Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da pod od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme pristavi svoj podpis po en poslovodja ali en prokurist, slednji s pristavkom »pp« (per procura). Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. bktobra 1934. Fi 45/34 - Rg C II 111/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 1119. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 12. oktobra 1934. Besedilo: Jugočcška. Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Glasom sklepa rednega občnega zbora z dne 29. avgusta 1934 ter odloka kr. banske uprave Dravske banovine z dne 11. septembra 1934, VIII No 4909/1, so se izpremenila društvena pravila v § 24. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934. Fi 901/34 - Rg B II 142/14. Konkurzni razglasi 1120. Por. 3/34-1. 2522 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Porupskega Adolfa, trgovca v Kočevju št. 17. Poravnalni sodnik: starešina sreskega sodišča v Kočevju, dr. Češarek Fran. Poravnalni upravitelj: dr. Lavrič Janko, advokat v Ribnici. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kočevju dne 29. novembra 1934 ob pol enajstih. Rok za oglasitev terjatev pri sreskem sodišču v Kočevju do 24. novembra 1934. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. oktobra 1934. * 1121. Por 14/34—9. 2528 Sklep. Poravnalno postopanje, uvedeno na predlog dolžnikov Zemljiča Franca, trafikanta, in njegove žene Zemljič Marije v Slovenjgradcu, se po § 56., t. 6., zpr. ustavlja. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. oktobra 1934. * 1122. Por 9/33—68. 2498 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Moharja Franceta, lastnika slaščičarne »Mila« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6, j® končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. oktobra 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 11.811/2. 2520 Predmet: Lov bivše občine Mala gora, oddaja v zakup. Razglas. Lov bivše občine Mala gora se bo oddal v zakup na javni dražbi za dobo 3 let, 4 in pol meseca, t. j. od 15. novembra 1934 do 31. marca 1938. Dražba se bo vršila dne 10. novembra 1934 ob 11. uri pri sreskem načelstvu v Kočevju, v sobi štev. 5, kjer se lahko pogledajo dražbeni pogoji. Če bo dražba brezuspešna, se bo vršila vnovična dražba 8 dni kesneje brez posebne objave. Lovska pravica občine Mala gora se razteza na vse ozemlje bivše občine Mala gora in meri 2794.0246 ha. IzklicilP cena Din 1000-—. Srcsko načelstvo v Kočevju, dne 24. oktobra 1934. No. 8559/2. 2482-2-2 Komisijski ogled kamnoloma Podjetja R. Keršmanc v Kamniški Bistrici. Razglas. Pri tukajšnjem uradu je zaprosila tvrdka R. Keršmanc, trgovina z lesom, kamnom in apnom v Kamniku, za komisijski ogled in razpravo radi izdaje obrtno-policijskega dovoljenja za kamnolom na pare. št. 873/41 in 873/43, k. o. Županje njive. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje s tem ogled te naprave in razpravo na kraju samem v smislu § 73. in nad. ZUP, § 9. stavb, reda za bivšo deželo Kranjsko ter §§ 105., 107. in nad. obrtnega zakona na petek, dne 2. novembra 1934 s sestankom komisije na kraju samem ob ca. 10. uri. K tej razpravi se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morejo morebitne ugovore podati najkesneje na dan razprave; poznejši ugovori bi se upoštevali le, če bi to zahtevali javni oziri, ali če bi bila zakesnitev zadostno in temeljito opravičena, sicer bi se smatralo, da dotičniki soglašajo z napravo, odnosno za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo svoje lastnine. Načrti nameravane naprave so med uradnimi urami na sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 19. oktobra 1934. Sreski načelnik: Voušek s. r. No. 10.175/2. 2481-2-2 Razglas. Z vlogo od 6. oktobra 1934 je zaprosila tvrdka Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. v Ljubljani, tovarna Domžale, da se ji dovoli: 1. postaviti dva rezervoarja za vodo na že obstoječo stavbo na dvorišču tovarne v Domžalah; 2. povišati in preurediti strojnico ter jo dopolniti s prizidkom; 3. izvršiti v notranjosti obstoječega tovarniškega poslopja razne preuredbe, kakor odstranitev stropa, preuredbo ostrešja ter odstranitev dveh vmesnih zidov; 4. zgraditi novo poslopje na levem bregu Mlinščice za namestitev dveh bobnov za mletje barv; 5. dvigniti centralo (turbinskega prostora) za eno nadstropje; 6. postaviti leseni most med mlinom in silosom, vse to po predloženih 'načrtih. O tem projektu se po pooblastilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od 16. oktobra 1934, Vlil. No. 3679/5, na podstavi §§ 109., 110. in 122. zakona o obrt ih, §§ 84., °dst. 2., 89., odst 3., gradbenega zako-ha in §§ 73. in nad. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled in razprava na kraju Bamem na petek, dne 9. novembra 1934 s sestankom komisije ob 13. uri. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravanih naprav razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravane naprave je do dneva obravnave vložiti pri sreskem načelstvu v Kamniku, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektih odločilo neglede nanje, kolikor ne bo zadržkov iz javnih ozirov. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 20. oktobra 1934. Sreski načelnik: Voušek s. r. * T. No. 1616/1. 2452a—2—2 Razpis službe državnega cestarja. Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, I. No. 5109/10 z dne 3. oktobra 1934, razpisuje sresko načelstvo v Celju službeno mesto državnega cestarja-delavca na progi km 74—79 državne ceste št. 50. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri sreskem načelstvu v Celju do 6. novembra 1934. Podrobnosti in pogoji sprejema so razvidni iz popolnega razglasa, ki je bil objavljen v prilogi k 85. kosu »Službenega lista« z dne 20. oktobra 1934 in ki je nabit tudi na uradni deski sre-skega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 17. oktobra 1934. * Št. 743. 2483-3-2 Razglas o licitaciji. Sreski cestni odbor Kranj razpisuje za oddajo gradbenih del za razširitev banovinske ceste U. reda št. 118 v km 20 pri »Delavskem domu« v Kranju II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. novembra 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 53.180’— (petdeset tri tisoč sto osemdeset dinarjev). Predpisana kavcija znaša Din 5.318'— za naše in Din 10.636’— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskega načelstva v Kranju in občine Kranj. Sreski cestni odbor v Kranju, dne 20. oktobra 1934. Štev. 3063. 2517 Razpis. Občina Brusnice, srez Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-blagajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Dih 5.000'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Brusnice, dne 24. oktobra 1934. ❖ Štev. 1358. 2504 Razpis. Občina Dobrniče, srez novomeški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5(300-—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«, Občina Dobrniče, dne 21. oktobra 1934. ❖ Št. 29. 2510 Razpis. Občina Ložnica pri Velenju razpisuje mesto občinskega delovodje-tajnika. Prošnje, kolkovane z Din’ 25'— in opremljene z dokazili po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list« štev. 22/184-1934), je vložiti najkesneje v enem mesecu od dneva te razglasitve v »Službenem listu«. Občina Ložnica pri Velenju, dne 15. oktobra 1934. Štev. 4202. 2526 Razpis. Občina Videm-Dobr.epolje, srez kočevski, razpisuje službo delovodje-pri-pravnika in službo pomožnega delovodje. Za prvo službeno mesto se zahteva dovršena srednja šola, za drugo pa dovršeni Štiri razredi srednje šole. Prosilci naj se obrnejo z zadevnimi prošnjami, opremljenimi s prilogami, ki jih navajata člena 7. in 8. banovinske uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list« z dne 17. marca 1934, št. 184/22), na občinsko upravo najkesneje do 30. novembra 1934. Služba jo pogodbena, dokler ni odobren od banske uprave v smislu § 90. zakona o občinah sestavljeni statut, nakar se potem razpisa obe omenjeni mesti zasedeta pragmatično. Vse pravice in dolžnosti uslužbencev so razvidne iz citirane banske uredbe in občinskega statuta, ki je vsakemu prosilcu na vpogled v občinski pisarni. Mesečna plača za pogodbeno službo je določena za delovodjo - pripravnika Din 900— in za pomožnega delovodjo Din 600'—. . Uprava občine Videm-Dobrepolje, dne 24. oktobra 1934. Štev. 87. ER No. 9602/34. 2503—3—2 Razpis nabave. Za dobavo premoga občni državni bolnici v Ljubljani za dobo od novembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje II. ofertna licitacija, ki sc bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o držav, računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 19. novembra 1934 ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 22. oktobra 1934. •g* Stev. 337/342. # 2485-3-2 Razpis. Ker ni uspela niti prva niti druga pismena licitacija za dobavo mleka, razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju po določilih zakona o državnem računovodstvu tretjo pismeno licitacijo za dobavo mleka za čas od 1. novembra 1934 do 31. marca 1935 na soboto, dne 3. novembra 1.1. ob 11. uri v pisarni bolnice. Višino kavcije in druge potrebne podatke pove uprava bolnice v tfovem Celju. Uprava bolnico za duševne bolezni v Novem Celju, dne 19. oktobra 1934. Razne objave 2523 Vabilo na VII. redni občni zbor, ki ga bo imela Opekarna Emona d. d. v Ljubljani v ponedeljek, dne 12. novembra 1934 ob 16. uri v pisarni v Ljubljani, na Tyrševi cesti št. 23, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta, 2. poročilo nadzorstva, 3. sklepanje o bilancah 1930/1933 in podelitvi absolutorija upravnemu svetu, 4. volitve v upravni svet, 5. volitve v nadzorstvo, 6. slučajnosti. Glasom § 16. družb, pravil imajo na občnem zboru glasovalno pravico delničarji, ki so založili najkesneje 6 dni pred občnim zborom svoje delnice. Vsakih 20 delnic daje po en glas. Delnice je treba založiti v pisarni v Ljubljani, na Tyrševi cesti št. 23, kjer dobe založi-telji legitimacije za občni zbor. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1934. Upravni svet. * 2488—3—2 Poziv upnikom. Jugo-zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Mariboru, reg. zadruga z omejeno zavezo, se je po sklepu občnega zbora z dne 15. marca 1934 razdružila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku eventualne terjatve. Likvidatorja: Salamon Karl, Maribor, Glavni trg 1, Krambergar Franjo, Ljubljana, Wolfova ulica 1. * 2521 Poziv upnikom. Bush Service Corporation družba z o. z. v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora družabnikov z dne 5. oktobra 1934 razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju Ja-navšku Rudolfu, Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 5. Likvidatorji. * 2505 Objava. Izgubil sem orožni list za nošenje lovske puške, izdan od sreskega načelstva v Slovenjgradcu z dne 30. junija 1933, No. 5315/1, ter ga proglašam za neveljavnega. Kavdik Ferdo s. r. Šmartno pri Slovenjgradcu. * 2529 Objava. Izgubila sem legitimacijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Vehovar Tatjana, ter jo' proglašam za neveljavno. Vehovar Tatjana s. r. 2460 Splošna stavbna družba v Mariboru. Aktiva. Račun bilance k 31. decembru 1933. Pasiva. Račun nepremičnin Račun strojnih naprav Račun inventarja ........ Račun orodja . Račun blaga .......... Račun napolizdelkov ....... Račun dolžnikov Račun blagajne Račun vrednostnih papirjev .... Račun dobička in izgube Din Din 3,563.260*10 3,595.476*66 93.996*77 430.384*21 3,778.748*28 693.428*51 3,860.642*93 38.299*89 130.000*- 2,382.828*92 Račun delniške glavnice Račun bank Račun upnikov . Din Din 5,000.000*- 12,951.647*64 615.418*63 18,567.066*27 18,567.066*27 1 1 V breme. Račun dobička in izgube k 31. decembru 1933. V dobro. Prenos izgube iz leta 1932 Družbeni davek Obresti . Splošne režije Tečajne razlike Franc Hrastelj m. p. Henri Furrer m. p. Din 1,861.390*25 6.090*- 979.219*49 1,631.955*33 393.065*18 4,871.720*25 Florijan Zupanc m. p. Avgust Jenko m. p. Skupni dobiček................. Prenos salda rač. dividend Izguba prenesena iz 1. 1932. Izguba 1933................. » Din 1,861.390*25 521.438*67 Din 2,478.982*83 9.908*50 2,382.828*92 4,871.720*25 Za knjigovodstvo: Prok. Franjo Babič m. p. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: Q. Mihalek v Llubllanl.