PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClT ATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ftT. — NO. 2204
EsterwJ m mcomI-cUm mii«t, Dtr 6, 1W7, ai the uoti otfk« Chu*««. Ml., under the Act of Confreu ol M«rrh Š, |§79.
CHICAGO^ ILL, March 1, 1950
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
618 LETO—VOL. XLV.
w
I
KOM ENTA R JI (
Zbira in presoja urednik
Narodni Glasnik v Pittsburg-1 toda ni, ker se je sam izključil, hu ima veliko otepanja. Zmerja Bil je vanjo izvoljen po naključ-Tita kot po navadi. Prejšnji par- ju- Bilo bi dobro, ako bi v Sanso-tizanski junak mu je sedaj izda- vem odboru bil kdo iz Pennsyl-jica. fašist it<J A kot pravi znani vanije, kjer so naši rojaki za to ameriški kartun — "hujše šele gibanje veliko storili in prispe-pnde". In prišel je Matt Cvetič vali. A Cvetič nič. Vzel je nekaj Včerajšnji prvoborilec je sedaj dnevnic in voznino. Druge škode kajpada to kar je tudi včeraj bil. pa med Slovenci ni napravil. «
Proletarcc je drugove v Ameriškem slovanskem kongresu za zapadno Penno že pred letom svaril, da imajo med sabo nekoga, ki vleče plačo tudi od FBI. Brošura, ki jo je o tej krajevni skupini izdal kongresni odsek za raziskovanje neameriških (proti-ameriških) aktivnosti, ima podatke o posameznih Hrvatih, Srbih in Slovencih, ki sicer niso točni, a vendar so taki, da jih je moral povedati nekdo, ki je "insider". Nu, sedaj se je fant izdal, bil je Matthew Cvetich. Pri-rinil se je na odgovorna mesta v takozvanih frontnih organizacijah KS in bil oglašan za sposobnega organizatorja, zanesljivega revolucionarja in na ta način nekako dobro izhajal Narodni Glasnik pravi, da je Cvetich Slovenec. V resnici se je gibal v svojih aktivnostih največ med hrvatskimi komunisti, ker so med Slovenci jako redki. Ko je njegovo špijonstvo prišlo na dan, je posebno v pittsburških angleških dnevnikih završalo, a tudi v drugih je ta človek dobil precej kolon prostora. Oglašan je, da se je znal toliko potvarjati, da niti njegovi naj bližji^ sorodniki niso vedeli o njegovi dvojni Komunistična stranka je Izdala proti njemu posebno izjavo, ki je bila priobčena v Na-^^^^^^^	^febru-
arja. "Chicago Sun-Times" je pisal o njemu, "Pros vet a" itd. Cvetič je svojo komunistično vlogo sicer odigral, kot vsakdo, o katerem se enkrat izve, da je bil v partiji le kot špijon, in vsak špijon je običajno bolj "aktiven" kot pa so iskreni člani.
Matt Cvetič je napravil nekaterim organizacijam v Penni pri-lično škode, največ še Ameriškemu slovanskemu kongresu. Zvezni detektivski službi in kongresni komisiji za raziskovanje neameriških aktivnosti je pričal, kako je bil v imenu teh na-polkomunističnih frontnih organizacij tudi pri Wallaceu, kako mu je zagotavljal v zadnjih predsedniških volitvah glasove pennsylvanskih Slovanov in z njim so bili v takih deputacijah
ljudje, katerim je sedaj nerodno.
i
Agenti provokatorji so v delavskem gibanju po svetu znan pojav. Posebno v takih pokretih ki uče, da preobrat pride le z revolucijo in da se je treba v ta namen posluževati vseh mogočih sredstev, pa če so še tako odvratna. Ljudem okrog Narodnega glasnika in Slobodne Reči je žal, ker jih j£ vlekel za nos, in pa ker je Cvetič potegnil tudi mariikega liberalca in se jim predstavljal za delavskega velja ka. Najbolj pa so ga kajpada za-mrzeli komunisti, ker so mu za upali razne "skrivnosti" in ga delegirali v odgovorne misije — potem pa je vse sporočil detektivski službi zvezne vlade.
Cvetič je "bil" tudi član Sans-ove eksekutive. Namreč je
Drew Pearson je spet slabo uganil. Prerokoval je. da bo Henry Wallace na konvenciji progresivne stranke, ki se je vršila minuli teden v Chicagu, izstopil ter obsodil komunizem. Tega ni storil. Dejal pa je, da prQgresivno stranko ne kontrolirajo komunisti —t toda mora se iznebiti komunističnega pečata. Dalje, da progresivna stranka ne bo tirala nikogar iz svoje srede zato ker je komunist. Udeležba je bila prilična. toda navdušenja ni bilo tolikšnega kot pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Dobro je, da se je Wallace v tej politični krizi ve-! liko boljše obnesel kakor senator Glen Taylor, ki je bil v zadnjih volitvah na listi progresivne stranke kandidat za podpredsednika Zed. držav. Ker mu rezultat ni bil povsečen—dobil je premalo glasov, je izjavil, da se vrne v demokratsko stranko.
Henry Wallace ni progresivec iz kakih pustolovskih nagibov. On se je resno trudil ustvariti močno "tretjo" stranko. Da-li bo uspel, mnogi dvomijo, prvič ker njen program ni radikalen, drugič ker je unije ne podpirajo in tretjič ker ni nikomur skrito, da so njeni najboljši agitatorji komunisti. A na konvenciji v Chicagu ni udaril po njih, niti ni dal slovo" gftartjfl, 'M m je 3ŽS pred dvemu leti le milijon glasov — izmed teh pol milijona v New Yorku. Vendar pa voditelj, ki veruje le v napredni kapitalizem, ne bo mogel postati mag-netična oseba Kdor misli, da Zed; države niso zrele za drugega kot za kapitalizem — pa naj bo Taftovega ali Wallace-ovega kova, se moti. Mi potrebujemo dinamično stranko s socialističnim programom—ne samo stranko, ki bo progresivna in za svetovni mir. Da—borba za mir je potrebna. A potrebna je tudi borba za odpravo vzrokov, ki mir ogrožajo.
Ker ste naprednjak, koliko storite za napredek?
Socialisti, ki so socialisti zaradi služb, so redki, kakor bele vrane.
FLIRTANJE AMERIŠKE REAKCIJE DIKTATORJEM FRANCOM V ŠPANIJI
Lansko poletje je šla v Španijo na stroške zvezne vlade skupina eenatorjev in nekaj kon&esnikov v določnem namenu aqitirati za sklenitev prijateljstva med Zed. državami in fašistom Franeom. Svoj po-set pri njemu so oglašali v tisku in v radiu♦ Vendar pa je nastalo tudi nekaj proti propagande, v kateri je bilo poudarjano, da je bil Franco med vojno fraš sovražnik, da nam je javno želel poraz in povoličeval Hitlerja. Toda ta opozicija je čezdalje manj odločna, posebno od kar ie državni department izjavil, da bi bilo prav, ako bi organizacija Združenih narodov preklicala svoj sklep proti Francu. Glasil se je da naj bi članice ZN od poklicale svoje ambasadorje ti Madrida, dokler bo Franco in njegov fašizem na vlodi. To se je zgodilo, dasi ta protest res ni nič zalegel, ker so vse dežele ostale vzlic odpoklicu veleposlanikov i v naprej s Franeom v diplomatičnih od noša ji h kakor prej. Kajti vsi njihovi "nižji" uradniki so ostali v poslaništvih.
Le Sovjetska zveza ter druge države %ovjetskega bloka nimajo s Španijo nobenih stikov.
Prvi, ki se je v Zed. državah javno potegnil za diktatorja,Franca, je bil newyorški kardinal Speli-man. To je bilo tik po vojni, a obiskal ga je tudi že med vojno. Hvalil ga je, da je velik patriot, da mu je blagostanje Španije prva briga in da je zpščitnik katoliške cerkve. To je res, ni pa res, da mu je kaj za podvig življenske ravni španskega ljudstva. Kajti cerkev v Španiji poseduje skoro vsa bogastva - namreč ne samo zemljo temveč tudi večino rudniko*, tovarne in denarne zavode. Po poražen ju republike so ji bila vsa ta bogastva vrnjena in in kmetje pa so znova postali tlačani.
General Franco bi rad, da bi ga zmpadne sile priznale za zaveznika ter mu ikonomeko pomagale, ker Španija je v krizi, španski fašizem m vzdržuje na vladi edino s policijsko silo. To ve Spollman, to ve Pij XII. in prav tako tudi naš držav* tjfpoifiinm. Ampak — če
DDStC) civilni vojno?
V resnici španska republika ni bila komunistična pač pa demokratična država in njen smoter je bil
zgraditi socialistini družabni red.
Zapadni kapitalizem ni hotel take Španije, zato je bil v času civilne vojne nevtralen in mirno glodal, kako sta Hitler in Mussolini lomastila po španski republiki in jo porazila. Oborožila sta Franca z njunim najmodernejšem orožjem in z letali, dočim ni mogla republika vsled "nevtralnosti" demokratičnih sil kupiti ne v Ameriki ne v Angliji nobene municije, ne bojnih letal. Le iz Francije je utihotapljala nekaj orožja in pa Rusija ga ji je nekaj poslala, v kolikor je mogla skozi blokado.
Francovo geslo je bilo, da se bori za svobodo Španije in proti komunizmu (socializmu). Torej — čemu bi mu naj Trumanova administracija odrekala posojilo in kredite? Mar ni tudi Truman za boj zoper komuni-
(Konec na 2. strani)
FILMI IZ STARE DOMOVINE
OB TRIDESET-LETNICI LJUBLJANSKE UNIVERZE
SANS ima zvočne filme na 12. novembra je Ljubljana dentskimi skupinami borile za regularnem 35 milimeterskem slovesno praznovala tridesetlet- samostojnost in svobodo sloven-traku "Na svoji zemlji" in "Iz- nico ustanovitve svoje univerze, ske univerze S sistematično in gradnje , ki so bili že predvajani Leta 1919 po razpadu avstro- uporno propagando se jim je
v	C hicagu, 111., Clevelandu, O , ogrske monarhije je bilo držav- posrečilo, da je bila leta 1934 v C hisholmu, Minn., Johnstownu, no vodstvo Aleksandrove Jugo- državni proračun vnesena po-Pa., in drugod Skoraj vsakdo, ki slavije primorano, da je ustano- stavka za zgraditev univerzitet-je te filme videh, se je o njih vilo v Ljubljani univerzo, ker je ne'knjlinice. Zaradi mnogih te-pohvalno izrazil, posebno še ako bila to ena izmed glavnih nacio- žav, od strani oblasti je bila so bih isti predvajani v kino- nalnih zahtev Slovencev. V za- knjižnica zgrajena šele 7 let gledališčih, kjer imajo vse po- četku je delovalo pet fakultet; pozneje. Borba za ljubljansko trebne priprave za uspešno pred- filozofska, pravna, nepopolna univerzo je bila vrsta razoča-stavo teh slik (Tilmov).	medicinska, tehnična in teolo- ranj. ponižanj, pritožb in pro-
Film "Na svoji zemlji" j2 pr- Predavanja so se vršila v testov.
vi	slovenski umetniški film, ka- siromašnih, zasilnih prostorih.! Med vojno okupator, ki je terega je izdelal Triglav-Film v Univerza ni imela ne knjižnice uničeval vse kulturne ustanove Ljubljani koncem leta 1948. Po- niti čitalnice, ne laboratorijev tudi slovenski univerzi ni priza-vest filma "Na svoji zemlji" se in ne potrebnih zbirk kar je de- nesel. Skromne zbirke in labo-vrši v času italijanske-nemške lo zel° otežkočalo. Hegemoni- ratoriji so bili večinoma uničeni, okupacije naše stare domovine s*ična beograjska klika je so- Leta 1943 je bila univerza za-in je verna slika neustrašene in važno gledala na razvoj sloven- prta, leta 1944 je bila zažgana odločne borbe našega naroda za,skc. "'»verze in je s stalnim knjižnica. Požar je napravil za >voje pravice in svobodo ter za :firo*njami o zatvontvi pos;nriez- 24 milijonov dinarjev škode. Ve-združenje v novi demokratični n,h fakultet Vftsftftl* tMmM liko število študentov ljubljan-
| Jugoslaviji.	j profesorje in študente. Delega-jske univerze je žrtvovalo živ-
Film "Izgradnje" pa pokazuje sw zel°	odhajale v ljenja v borbi nroti fašizmu,
delo in napore jugoslovanskega BeoBrad »skati pomoči za uni- Okrepljeni z borBo za univer-Ijudstva pri gradnji porušenih verzo M(id študenti so polagoma zo so, ko je okupator zasedel nji-in novih mostov, tovaren, innastaJal<? napredne skupine, kijhovo deželo, takoj znali najti drugih objektov, ki so bili uni- so se skuPn<> s patriotičnimi štu-' i Konec na 2. strani)
čeni v zadnji vojni ali ki so ne- t---—-—-—-—- " ~
obhodno potrebni za izboljšanje splošnega položaja našega naroda v stari domovini.
Prihodnja predvajanja teh filmov:
Društvo štev. 87 SNPJ, Her-minie, Pa., bo predvajalo filma "Na svoji zemlji" in "Izgradnje" na 35 milimetrskem traku v nedeljo 26. marca 1950.
Istega dne 26. marca 1950 bo tudi društvo štev. 47 SNPJ, v j Springfieldu, 111., predvajalo
Nekaj o nasili stvareh
V soboto 25. februarja se je vršil v Chicagu, v Slovenskem delavskem centru občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. To je svojstvena finančna ustanova, ki bržkone nima primere.
Navzočih na tej seji je bilo nad sto delničarjev. Zborovanje je vodil predsednik Joško Oven. Nič ni bilo razprtij — nobenih karpric — vse je šlo gladko, ker imajo ljudje zaupanje v to ustanovo. Njena aktiva znaša nad tri milijone dolarjev. Vlagatelji prejemajo po 3% obresti, kar je najvišje obrestno meri-
--------------------p»«tuvitjuiu Io v teh *asih — društvo ga lahko nudi zaradi nizkih stro-
film "Na svoji zemlji" na traku Uradniki niso preplačani, delajo radi in tako gre. Že ko 16 milimeterskp širino \T Hunra»■»i ie izgledalo, da hn	flnanAnn	X ____ J_____f f
16 milimeterske širine v dvorani Slovenskega delavskega doma, Springfield, 111.
>m ;n rojakinjam v do-tičnih krajih prav toplo priporočamo, da se teh predstav udeleže v obilnem številu, takar
jim ne bo žal, ker prizori, ki se gode v tem filmu, bodo gotovo ostali vsakemu še dolgo v spominu.
Vsi tisti, ki se zanimajo za te filme in bi jih želeli predvajati v njih kraju, naj se za nadaljna pojasnila obrnejo nar Slovenski Ameriški Narodni Svet, 3854 W. 26th St., Chicago 23, 111.
— Tajništvo SANSa.
Dobro pravilo: Besede mičejo, vzgledi vlečejo!
Deset štej prej, preden v jezi rečeš kaj.
Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukrade. ali ga mu odnese vihar.
"Čistka" v CIO bo umorila pet unii
UIIbhU	no ..	— — II X _X J. • 1 ___• . 11	M.A	...	___ _
Ali vam je naročnina potekla...?
T*kefa itcvilka ProUtarca
2204
Ak* Je fttevtlka tik VAŠEGA Imena nu NASLOVU na PRVI strani nitja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je itevilka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini;
Sedanje vodstvo CIO se je na lanski konvenciji odločilo "iztrebiti komuniste" z vodstva predvsem iz onih unij, ki so pod njihovim vplivom. Okrog sedem unij je prizadetih. Pet jih je določno izobčenih. Tako je zaključila eksekutiva CIO na svoji nedavni seji.
Največja izmed izobčenih unij je zveza električarjev, kateri pripada — ako so njeni podatki resnični — okrog tri sto tisoč članov. To je že precejšnjo število. Toda odbor CIO je po navodilih kortvencije ustanovil v nadomestilo za izobčeno že drugo unijo in tako je sedaj povsod, kjer je priznana, velik notranji boj, katerega niti delodajalci niso veseli. Pravijo, da se pristaši teh dveh struj pri delu med sabo kregajo in tako trpi produkcija in s tem kajneda tudi dobički.
Delodajalci so Čestokrat pomagali k ustanovijanju konkurenčnih si unij, a sedaj — v teh bitkah, ki jih vodi odbor CIO. pa jim to škoduje, a unijam pa nič ne koristi.
Unija električarjev in tri sto tisoč članov je velika unija— bo razbita. Prvič, ker je odbor z odobritvijo konvencije ustanovil novo unijo električarjev in drugič, ker so nekateri obrati odpovedali priznanje prejšnji uni-i
ji, češ. da jo je celo odbor CIO proglasil za subverzno in jo zavrgel- Dogodili so se med pristaši obeh frakcij pretepi, tudi materialne škode je bilo precej storjene, in sedaj, kot ie omenjeno, delodajalci niso več tako sigurni komu naj bi pomagali. A tendenca med njimi je, da če Philip Murray kako unijo označi za "komunistično sopotnico", čemu bi mu ne pomagali!
Vmes je stopila tudi AFL, ki pravi, da hoče dobiti letos milijon novih članov. Kakšnih? Neorganiziranih? Ne, temveč onih. ki jih hoče odvzeti unijam CIO. Sedanja čistka in pa kaos, ki je bil ustvarjen v nji, je voda na mlin naklepov AFL.
Unija električarjev je bila oziroma je pod vodstvom takozvanih sopotnikov, toda čemu naj bi bil to zločin, dokler vodi svoje posle postavno? Zakaj bi se naj preganjalo odbornike zaradi prepričanja — če pa niso nič drugega zakrivili? Glavno je. da odbornik sluti svoji organizaciji koristno, a očividno je, da to pravilo v tej deželi ne drži. Levičar ne smeš hiti. Lahko si demokrat ali republikanec, lahko tudi še kai slabšega, toda prevratni-ških idej ne smeš imetL
Ko je bil CIO ustanovljen, so
nekateri radikalci upali, da bo is tega nastala prvič v zgodovini Zed. držav velika laboritska stranka. Ukanili so se. Največja stranka, kar jih je delavstvo v USA še kdaj imelo, je bila socialistična in pokončana je bila med in po prvi svetovni vojni.
Sedaj nimamo drugega kot Progresivno stranko, ki jo Wallace noče označiti sa delavsko temveč le sa progresivno kapitalistično. imamo še vedno socialistično stranko, ki pa je v zastoju, in pa nekaj dragih skupin — med njimi organizacijo "Američanov za demokratično akcijo", ki je sedaj politično še najjačja in najbolj stabilna. Toda da bi mogla posegati v volitve s svojimi kandidati, o tem ni govora«,
Ker se je CIO odločil za "čist-ko" in jo selo vztrajno vrši, se ob tnem spreminja v celo bolj konservativno unijsko gibanje kakor pa je AFL.
Vzelo Je za zgraditev unije električaiiev veliko truda. Philip Murray in Walter Reuther vesta, da jo bo teiko nadomesti- { ti, kadar sedanjo razbijeta, v kolikor ie nista uspela.
Zmagala sta v^ju proti uniji delavcev v tovarnah poljedelj-skih s tre je v, ki je rt« bila podi
vodstvom komunistov, toda oni so jo tudi zgradili.
Eksekutiva CIO je izobčila tudi unijo pisarniških delavcev-O nil je Philip Murray dejal, da se nikamor ne gane — in namesto da bi imela par milijonov članov jih niti sto tisoč nima.
Prišla je vmes AFL in začela ustanavljati svoje lokale pisarniških delavcev. Kaj prida uspeha ni dosegla, a škodila je uniji CIO. Odbor CIO ima mogoče veliko vzroka, da se pritožuje nad nesposobnostjo komunistov v uniji pisarniških nameščencev, in obljublja, da bo z novimi agi-tacijskimi metodami tudi pisarniški sloj —• z van "white collar people", organiziran. Za enkrat še nič ne kaie, da bo uspel. Obstoječa unija, kajpada, sedaj, ko je izobčena, pa ima težave s kompanijami v katerih je priznana, ker ko te enkrat glavni odbor CIO ali AFL označi za komunista in subverznež«*—čemu bi ti delodajalec še priznal pogodbo, ki jo ima tvoja uftija z njim! Mar naj bi se rajše odbora CIO in AFL brigala kako pomagati premogarjem, namesto da sta zaverovana v "mrzlo" vojno proti levičarjem—pa bi bilo za vse ameriško delavstvo koristno. Tako pa izgleda jako slabo.
je izgledalo, da bo šlo to finančno društvo v času depresije na boben, ga je skupina — zelo majhna skupina, v ugodnih okol-ščinah rešila in tako se je dogodilo tudi to, da imajo v JSLA delničarji besedo — namreč popolno demokracijo.
Hranilnih in posojilnih društev je sedaj veliko več kot pa je bilo nekoč takozvanih "državnih" in "narodnih" bank. A le malokatero je ZADRU2NO upravljano.
JSLA je še vedno zadružna ustanova — kajti kako naj bi se njenih letnih sej udeleževalo toliko ljudi! Urednik tega lista pozna zelo mnogo institucij te vrste. Občnih zborov sploh nimajo, razen formalno. Navadno je lastnik vsega procesa tajnik, ali pa predsednik. Odv isno je, kdo je glavna uradna oseba. In če je predsednik, dobi poverilnice on — ako tajnik, pa on odločuje. Tudi v JSLA bi bilo lahko tako.
Seja v soboto 25. februarja pa je dokazala, da se je to društvo našim in drugim ljudem priljubilo in da imajo vsi veliko zaupanje vanj.
Mandat je potekel trem direktorjem. Ti so bili Joško Oven, Donald J. Lot rich in Frank Zaitz. Vsi trije so bili ponovno izvoljeni — in to brez opozicije. V nadzornem odboru so Anton Udovich, Oscar Godina in John Potokar. Tudi oni niso imeli nasprotstva, ker svoje delo so vršili vestno.
Predložena je bila resolucija za spremembo imena. Določa, da naj vse to vprašanje še v nadalje preučuje direktorij in ob enem da naj se ta zavod prepiše pod federalno kontrolo, namreč pod nadzorstvo zvezne vlade. Sedaj je pod nadzorstvom države Illinois. Vlagatelje pa ima JSLA tudi v mnogih drugih državah. Ker ljudje bolj zaupajo nadzorstvu zvezne vlade, je bil storjen ta sklep. Toda glede imena — čemu ga spremeniti ali čemu ne— o tem si delničarji niso soglasni. Večina izmed njih se bo stri-njala kar ie bo direktorij v smislu sprejete resolucije sklenil. Toda sprememba sama na sebi še ne pomeni, da bo društvo potem še bolj hitro napredovalo kakor sedaj.
Veliko organizacij vseh vrst — finančnih in drugih — v katerih so Američani tujerodnega pokolenja. so si spremenila
imena. Med Slovenci si je amerikanizirala ime JSKJ _ ki se
sedaj imenuje American Fraternal Union. Tudi njeno glasilo ima angleško'ime — "New Era". Prednik Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva je imel slovensko ime. Delničarji so ga mu po mnogih letih poangležili.
V SNPJ so se že čula priporočila, da bi se kako "poangle-žili — v imenu namreč. In pa da naj bi tudi Prosveta dobila angleško označbo.
Vse to priča, da je ta dežela res "melting pot", v katerem priseljenci izumirajo, njihovi otroci pa si iz poljskih, čeških, madžarskih in drugih neangleških priimkov imena menjajo in so sedaj Smith, Miller, Wilson — o. kdo bi jih našteval!
Ker velja vse gornje JSLA, naj tu izrazimo le eno fceljo: da bi ta ustanova, ki je bila zgrajena s tolikšnim trudom, in s še težjim v zadnji depresiji obvarovana, ostala v slovenskih rokah. Sedaj so še vsi direktorji slovenskega pokolenja. Toda vlagatelji, in tisti, ki so dobili posojila, kajpada niso vsi Slovenci. Izmed slednjih so drugorodci v večini kertlnančna ustanova te vrste ne pozna narodnostih mej- Glavno Je—VARNOST.
Mary in Joško Oven sta odpotovala na počitnice v Mehiko k njuni hčerki Mitzi. V tej številki pravi, da njegove kolone nekaj tednov ne ho. Upamo, da se bosta oba na tem potovanju odpočila.
Meseca junija bomo imeli v Milwaukeeju konferenco Prosvetne matice za illinoisko-wisconsinsko okrožje. Ponavadi se je vršila v aprilu, ali pa maja meseca, toda sedaj jo bomo prvič imeli v SNPJ Arcadia parku. Torej je boljše, da ne gremo v park še ko je mraz. Vse druge podrobnosti bo sporočil tajnik te krajevne organizacije Prosvetne matice, Anton Udovich. čim izve glede raznih priredo, da se ne hi vršile na en in isti dan.
V—-:-:---—--j
\
PROLETAREC MarrU 1, 195«
- PROLETAREC
^	I Is | / \ IMtKtst l>M \\ SKK, A I JI IIS | \ \
IZHAJA VS \K<i SKI l>o	"
litlaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, ( Iih.i^o. III.
JK.OSLOVANKKK SOCIALISTIČNI: ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah th celo leto $3.00; /u pol leta 75
za četrt leta $1.00 . Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol letu $2.00.
Vsi rokopi.M m Oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co,
Inc. Established 1800.
editor: Frank Zaitz
Business Manager: Anton Udovich
SUBSCRIPTION RATES: Uyited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
23ttl S. Law ml ale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Telephone: KOckwell 2-28*4
Z UPRAVNIKOVE MIZE
Anton Udovich
FLIRTANJE AMERIŠKI REAKCIJE Z DIKTATORJEM FRANC0M V ŠPANIJI
(Dalje s 1. struni)
zmu vsepovsod? Saj je vendar on proglasit ta boj za svojo doktrnol
Je oa vendar nerodno, ce bi Francu pomagali ne da bi prej javneqa mnenja primerno ne pregnetli. Ameriška propaganda je med vojno Franco oglašala za to kar je — za fašističnega diktatorja in Hitlerjevega zaveznika. A to ie bilo. Sedaj isti propagandni aparat pripoveduje, kako potrebna je nam Španija v "mrzli" vcini z Rusijo in kako nujno nam bo potrebna če pride do "vroče" vojne.
V Moskvi trdijo, da ie Amerika te v tajni zvezi s Francom in da so tam ameriški inženirji in častniki neuradno" seveda, ki nadzirajo gradnjo vzleta-lišč — namreč da Zed. drtave grade v Španiji vojne baze, med tem pa se našo javnost pripravi videti v Francu dobreqa človeka, ki je v borbi proti komuni-z mu naš prijatelj in Španija pa nam bo v slučaju vojne potrebna za oporišče. Posebno še, ker se ne ve, kako bi se v slučaiu, da se zapletemo v vojno z Rusijo, Francija zadriala.
Vse je sedaj tako usmerjeno, da bodo Zed. države diktatorja Franca prej ali slej javno podprle. Sedaj mu kolikor ze. tajno pomagajo. Nedavno je bil ^ Madridu zastopnik velike newyorške banke, da pro-bi bilo Španiji varno dati privatno posojilo. V vseh teh letih delavskih borb A menda se ni vrnil nič kai optimističen. Po ovinkih
se je izvedelo, da bi bil za privatno posojilo Francu le ako bi qa jamčila zvezna vlada. To je, ako bi ga on ne mogel vrniti, bi posojilo dotični banki plačala zvezna vlada.
Minuli teden pa je Franca obiskal lastnik čikaške Tribuhe Robert R. McCormic*. Mudil se je pri njemu celo uro. V soboto 25. februarja ie govoril o njemu iz Madrida po radiu Mutual Broadcasting sistema. Hvali ga, da je zelo dinamična, dramatična osebnost.
UflUVtl UUU111VC 5Uia£IIltlllU III J f.	m. . .	*
vsi SO bolj zadovoljni. Nekatere ,uai on trdl> da le Francov smoter napraviti iz Spa-
......| n,/e driavo blagostanja in za trdnjavo proti fcomu«
nizmuf kar je ie sedaj. Španija potrebuje močnega človeka, je deial McCormick, ker le taka odločna oseba kakor je Franco je zmoina driati komunizem k tlom. Rekel je tudi, da bo Franco dal Španiji kar so ji komunisti obljubili, namreč dobro življenje za vse pre-.. _ .	■ Pb,vo/s/vo- T° /e "ko, ampak če se hoče malega dikta-
ajni. Vsakdo, ki je kdaj de- * pnsteva komunizmu, saj ta- fo, prikupifj omef#šfc( /ovno$/; „ y ,? ..... n>d zemljo ve, da to ni šala. ko se naglasa- NaJ demokra-	________ga ji /e rreoa slikati
Spek in AnU>n Vidnimi V tiskovni sklad so prispevali: društvo Slugo ' št. Iti SNPJ. $5, Mike Ho-stuiifb $5. Mii 11 Smole $1. Al A
Mam $1, John Jerman $2, John Marn in wun L. Barborich
50c. Skupaj listu v podporo $15. Za kar vpraša, mu v kratkem
sporočim, hvala za trud.
Anna, Kansas — Martin Kru-šič je sporočil, da društvo št. 434 SNPJ ostaue v Prosvetni matici.
Chicago, III. — Mary Udovich je poslala članarino Prosvetni matici za dri^tvo "Nada" št. 102, SNPJ, zneseR $12.
Joško Oven:
RAZGOVORI
Zopet je minil teden. Čas v resnici beži — menda ni več daleč do spomladi. Seveda, če pogledam doli na vrt je še vedno zima. Ravno sinoči je ponovno zapadel sneg in kot izgleda bo ostal tukaj precej časa.
Premogarska stavka se ko to
pišem še vedno nadaljuje. Pre-mogarji vedo, da samo v njih samih je rešitev. Njihov položaj ni lahek. Vsled tridnevnega te-
VVillard. Wis. — Mike Krultz den*k^a d*la	vse te me-
je poslal listu v podporo $5, ki so jih prispevali Mr. & Mrs. Joseph Jelercic in sin, v spomin na mesto venca pokojnemu bratu Louisu Godina.
Skoda, da ni kdo napisal ne-
sece, je finančni položaj v večini premogarskih družin — če ne izčrpan — pa vsaj v zelo resnem stanju. Premogarski baroni to vedo, zato je taka trdovrat-
dveh letih prenehalo izhajati. Zakaj? Nikjer ni draginja udarila s tako silo kot ravno pri tisku. Nikdo ne more trditi, da so plače vzrok slabih financ pri našem listu Mesečno plača urednica in upravnika pri našem listu znaša nekaj nad tristo dolarjev — v današnji draginji je to beraška plača še samo za enega človeka. Proletarec nima o-glasov, aH saj takih ne kateri bi v resnici prinesli dobiček. Naročnina še polovično ne pokriva stroškov — toraj list je odvisen od podpore nas vseh. Mi pri Pro-letarčevem odboru apeliramo na vas vse da v tem jubilejnem letu napnemo vse sile, da ne samo praznujemo dostojno ta veliki jubilej, ampak da postavimo naš list na trdno finančno podlago.
ge industrije se navadno ravnajo po sklepu premogarjev.
Mi po mestih plačujemo premog po $18, $20 in več za tono; vprašajte kogarkoli, ki ga koplje, koliko on dobi zanj na tono'.'
Trpljenje bič obupanosti je zvilo, zapah nilo, rojak, ti dom ie tvoj. IVed fnbo sto se potov je razkrilo-K it m ' K, v Ameriko'—Za kruhom e boj!
Ta verz je napisal Engelbert tlangl našim rojakom, ki so odhajali v Ameriko. Večinoma so šli na delo v premogovnike. V njih so se za svoj vsakdanji kruh res morali boriti. Človek bi mislil, da je to veljalo pred davnimi leti ko svet takorekoč še ni bil "civiliziran". A žal, da te besede še Uaives veljajo prav tako kot so pred mnogimi leti.
Vsem je znano, aa so premogarji že dolgo v stavkovnih borbah m da se skušajo iz sodnih zanj k izmotavati tudi z vsake sorte drugimi taktikami.
Vclebizniški tisk prikazuje to 1 h ur bo premogarjev v napačni I tiči. Nato je še vlada pritisnila nanje ter jim grozila — a rudarji sa j« odločili z*i vztrajanje, ker vedo, da so njihove zahteve bile 4*1 vsega začetka upravičene Zato so v tem boju tudi toliko vztr
l;il pod zemljo ve, da to ni šala.: w w »-s««— w	• i i •
Toda nekdo mora vršiti to delo ciJa' socializem ali komunizem 20 glista, č/oveko//uba m rodo//uba.
se še nismo nikoli dotaknili dobičkov, ki jih ta ali ona industrija dela z nami. Kadar si kaj priborimo, se pa vse toliko bolj podraži, da so družbe na dobičku v večji meri kot prej in tako sc dobiček kupiči vedno na naš račun. Nekega lepega dne bo treba to malo spremeniti. Nekatere manjše industrije so že začele izvajati sistem, da dele z delavci dobičke sorazmerno in
imajo sklad kamor denejo tolik šno rezervo za vsako leto dela, kot si jo odslužil pri družbi. Da nekatere družbe so se začele prebujati, a to niso velike tovarne, ki imajo monopol nad raznimi produkti.
Razume se, da se vse te bor-
Ob trideset letnici Ljubljanske univerze
(Konec s 1. strani !
ker drugače bi se tudi drugi ^o^rati ustavili, iz te^a Je razvi-afuTaaKO nepreeenl J i vo je delo
nekje se bomo morali srečati Ne^je bomo morali najti pot, ne
McCormick govori po radiu vsako soboto veliki
.r ..... . i	ovdijenci. Vrh tega Izhaja njegov list v qkrog million
radi politike, pac pa radi potre- iT^JfTfc -__r ir_—* j	■	"""r"
premogarjev. Človek bi mislil,!^ se zadosti temu kar člo-j	™» 1*«»• f*> *ve#u V svojem pridu bi jim drugi šfc rajše na roko vek mora imeti* ker Je potrebno,	letalu s precepn/im spremstvom in tak luksus kot pa jim nagajali. Saj vlada da so človek pošteno preživi. Do	si more privoščiti le multimililanar kakor je on Ko ie bi morala razumeti njihov polo- ,te8a Je vsak upravičen, vsak.l	pr(Je/ v Madrid je bil sprejet kot so nekoč sprejemali
/.aj in jim ustvariti pogoje za ki ie vse SV0Je življenje garal le dostojen življfnski standard, ne za bori kruhek in ni imel priliko
da bi se jim bilo treba boriti zanj. Lastniki rovov jim k temu kajpada ne bodo pomagali. Vlada pa se je poslužila proti njim T-H zakona.
Premogar težko vzdržuje pri
si kaj dosti prihraniti; kako tudi?
Saj v mlajših letih je skoraj vsak odgojil družino, nekateri še velike družine, s katerimi je bilo truda in stroškov. Nekateri
svojem delu do starosti 65 let. su si pritrgavali in si kaj prihra-• Mnogo pobije ali pohabi, ali pa nill< Pa Jim 3e Hoovrova depre-jih onesposobi za delo predno siJa Požrla prihranke. Mnogi so predejo v penzijsko dobo. A ne- Jih »zgubili v raznih denarnih kateri pa le vzdrže. In ob pen- zavodih, a zdaj so prestari, da bi zijski dobi se razvesele. da bodo moKli znova začeti. Tako gre boj •prejemali saj $100 na mesec. In za kruhom naprej; kako dolgo nič več ne bodo v strahu, da jih bodo taki potrebni? Kdaj bo zasulo, ali da jim kopa plasti h0"10 za^eli rabiti priprosti ra-zlomi hrbet, ali da se jim zgodi 2um — ' horse sense", kot pra-kaka druga nesreča, iz katere viJ° v Ameriki, jili bi prinesli iz majue polom-. Ker je ta teden bolj malo po-
Ijenih kosti.
Premogarji s<» izpostavljeni tudi raznim drugim "poklicnim" b< leznim, npr. naduhi. Ta pride luidnje na stara leta in jih polagoma uniči. Koliko sc jih je nabralo raznih drugih pljučnih bolezni vsled slabega zraka ter plinov — statistika točno ne more povedati.
A postarani majnarji vedo, koliko let so kopali premog, predno so obmagali in vedo tudi, da jo njihovo delo bilo pogon dežele. industrija ustavi, če nima premoga. Ljudje pozimi prezebajo, če ni premogovnega kuriva.
Čemu bf torej tem majnarjem na starost ne privoščili, da bi bili i oni na toplem? Naši pionirski premogarji se potožijo v pismih temu uradu, da že tri ali celo več mesecev niso dobili nič pokojnine, do katere so bili po prejšnji pogodbi upravičeni, pa .je potem niso dobili.
Oni, ki danes stavkajo ali so stavkali to vidijo, vedo, da bodo tudi sami enkrat na tem potu in takrat bo prepozno boriti se.Zdaj se je treba požuriti in si ustvariti nekaj, kar bi njim služilo, ko ne bodo mogli več delati. To pa še ni vse: Premogarji so nekak vogelni kamen vse industrije. Kadar oni izgube kako borbo za izboljšanje delavskih pogojev, za večji kos kruha^ s tem zgubi delavstvo vse Amerike, ker dru-
šte, naj porabim še malo prostora v namen, ki ga je proslavljala Amerika minuli teden, to je v tednu, ko to pišem. Bil je to takozvani "Brotherhod Week".
vladarje. Franco je bil tega obiskm jako vesel. Kajti
k njemu prihajalo iz Zed. driav samo taki ljudje ki
delujejo, da bi mu naša vlada finančno in moralno pomagala.
Med vojno je predsednik Roosevelt fašiste označeval za to kar so. Proglasil je za svoj program štiri svobodsčine in dobili smo atlantski čarter. Mussolini m Hitler sta padla. Na svetu je ostala samo še ena stara fašistina vlada - Francova v Spanijil In sedaj ameriška reakcija na vse kriplje deluje, da bi jo obvarovala v sedlu. Vojna proti fašizmu, kar se Španije tiče, /e bila torej zaman.
in dober odjemalec ter ljubitelj knjig, John Breščak, je minuli teden pisal tri pisma; v dveh je naročil knjige, v tretjem pa naročil Proletarca svoji sestri v
nost — češ, sedaj je čas — sedaj
L.t.i i . . . .. - . , ..jih zbijemo! Vsak pametno mi-kaj besed o pokojniku kar b- $lei yovek je s preLgarji in se b,hko priobčili ker kadar kdo bno čeJ "na n*h Jstanj
kaj prispeva v ta namen, bi radi njih ,etnj zaslužek ter rlzlko nj,.	Težko, zares težko je to vedno
kaj vec vedeli o njemu. Tako hovega dela	moledovanje za podporo. Ali če
moremo pa le reči — Blag mu,	se obrnem malo okrog sebe in
spomin, r	V Washingtonu so zelo.zapos-,	vjdimo ^ ve(-.Je moledova„je v
Pri tem je M. Krultz poslal 'f"! ZadnJe case Vprašanje. kaj| resnicj kolosalnem obse(ju kot tudi za svojo naročnino in listu slont' \ krompirjem se ni po- se vrSl dunes v prilog Važnim v podporo $2.	vsem '^f"« \n Petdeset mili- d im potrebam kot je zblra.
| jonov busljev krompirja je saj | njc follda za ^bljanje sK,lc. bo. po mojem računu - precej ,ezni, otroške paraiizc. raka itd , krompirja. Zatem je.vprašanje kalere vendar adajo d okri.
ta rdečih za katere pravi se- Ije vlade ki trosi biUjone v voj. nator McCarthy ,z Wisconsin«, no naorozevanje _ Je ta ,lasa
da jih je nekako petdeset "pra- prožnja M Vzdržavo lista, kateri vih komunistov (Članov komu- je ^	začetka sla, na bra.
I svojo pot. V vrstah borcev, ko- '»stične stranke) v državnem de- niku deiavske solidarnosti ter mandantov, političnih komisar- ■ partmentu. Kdo so, kakšna so; učil in kaza) pravo ^ v ho^-y jev so bili številni Jtudenti ljub- njihov« imena — tega takrat ni človeško družbo, katera je edi-ljansk«< univerze Lik Jožeta hotel Povedati. V normalnih ča- na ki ^ osvobodila ves svet— Zornade, Majde Vrhovnikove. slh bl se mu smejali, ali sedaj socialistično človeško družbo. Vere šlandrove in številnih dru- v tej vojn, histeriji se vsaka še „ i g,h bo b^oc.m pokolenjem sve-	^ar vMme "	^
.c. zgled norbe slovenskega štu-|" resnico.	| milijone
in milijone ljudi, ju
za svobodo.	j Precej je imel povedati tudi; vendar le še ostala luč. katera
Po končani vojni je ljudska neki Mathew Cvetič, policijski sveti pa če tudi je opljuvana od oblast nudila veliko pomoč slo- agent — kateri se je urinil v raznih renegatov — ljudi, ka-venski univerzi in si prizadeva- komunistično stranko v svrho teri se oblačijo kot piha veter— la. da popravi vse krivice, ki jih vohunstva. Obdolžil je celo vr- izdajalcev, ter ljudi katerem se je univerzi prizadela predvojna sto- o^b- me<* njimi tudi Hen- v resnici dobro godi na tej zem-Jugoslavija. V zvezi z izgradnjo ryJa Wallaeeja ter druge vodil- lji.^To je luč katera sveti preko socializma v deželi, so bile pred- ne člane progresivne stranke, današnjih militaristov, preko vo-vsem odprte fakultete za izpo- češ. da so imeli intimne zveze dikove bombe — tista luč, katera polnjevanje kadra, ki je nujno s komunisti. Vohunstva ter ob- edina bo osvobodila človeštvo in potreban za izrešitev nalog pet- dolžitev je danes širom dežele ustvarila pogoje o katerih smo letnega plana. Ministrstva in ter ni omejeno samo za železni sanjali mi in ko gesk> "svoboda, ustanove štipendirajo potrebno zastor.	enakost in bratstva"—ne bodo
število študentov, ki bodo po dovršenem študiju pri njih zapo-Tcni. Tntaa m ustenmm pig&ki b-
Položaj, kot ga vidimo danes Pr®*ne besede. In za to luč se ju širom sveta — ni razveseljiv, j bopil n®š list vsega
V6jna hi sfer lj a. v^hunik! pho-cesi ter strašna negotovost, v
katerem živi danes ves svet. ko skoro brat ne zaupa bratu, je
ljene s strokovnjaki Razvoj gozdarstva in poljedelstva je za
Jugoslavuo izredne" važnosti.____ _
Odprta sta bila kmetijska in I povleklo "že'tako ^f Razbite agronomsko-gozdarska fakulte- j razdejane živce ljudskih mas ta. Izpopolnjena medicinska fa- skoro do eksplozivnega stanja kulteta bo dala zadostno število Ni bliG dovolj, ko se je več kot zdravnikov. Elektrifikacija in $tiri leta govorilo in grozilo z industrializacija dežele zahteva at0msko bombo, sedaj so pri-, veliko število strokovnjakov ru- vlekli še takozvani "ultimo" ciarske. kemične in strojne stro- stVahote — vodikovo bombo ke V novo zgrajenem, kemič- Res je, mogoče, da znanstveniki nem, strojnem, h.drogradbenem pretiravajo eksplozivni učinek m metalurškem institutu se bo- te bombe in da kljub temu še ne do študenti s praktičnim delom jbl) konec sveta — ali vendar -izpiipolnjevali in pripravljali za I ^ pomislimo, da se mala peščica
fanatikov bavi s to mislijo in da
fligih j» ik»aj ptijemaia
nami ali nikdar ugasnila In dokler bomo živeli mi — MOKA ŽIVETI TUDI PROLETAlkECJ
Opomba
Za nekaj tednov bo ta kolona prenehala, kajti nje pisec gre na obisk k hčerki doli v solnčno Mehiko. Na svidenje v pomladi!
Komunistom v Indiji se slabo godi
in delovali skupaj za boljšo bodočnost človeštva.
Se eno priznanje moramo dati premogarjem. V mislih imam naše rojake. Ti so bili glavni podporniki
naših organizacij, I starem kraju, to je v Trstu Ste-
podpomiki naših listov, in so faniji Marc, in 1 stu menda še danes eden glavnih p. d«l $1 50	podpbro
stebrov naprednih idej. Tudi
Ne vem,' komu naJ^velja t.^t^Ten j	S°	vzgajali v na- Cleveland, Ohio. - Joseph
bratstva, ker nikjer ne vidimo. L?d"T narIod4nem1d"^- Da-■ Jjuch je poslal listu v podporo
nes boste srečali to mladino kje $5. v spomin pokojnemu Andre-
v mestih, ki se ne sramuje govo- j" Bogataju, o katerem je bilo
riti slovensko, kolikor pač zna. poročano minuli teden. V prej-
da bi ga kdo upošteval. Kot že omenjeno v začetka te kolone, ne najdemo prav nič bratskega
Indija pod vlado Nehruja je oglašana za radikalno doželo. Pa ni. Je namreč — četudi se je oznanila za republiko, še vedno angleški dominjon. Komunistično gibanje v nji je prepovedano in od decembra lansko leto je v
bodoče naloge.
Slovensko študentsko mladi- ti ljudje lahko zapalijo požar, no čakajo danes velike naloge, kateri bo požgal vso civilizacijo Mora sc učiti, da bo čimprej da- katero mi poznamo. Človek se la svoje znanje na razpolago; čudi s kakšno lahkoto govore to! njirzIprtTh^ svoji ljudski državi. Zmanjšati ljudje o stvareh kot da bi bile nistov, ki do prve polovice feb-mora potrebo po tujih strokov- to nekake abstraktne sanje. ka-|ruarja še niso bili deležni obrav-njakih Razvijati v sebi brez- tere se tičejo bitij na kakšnem nave.
mejno ljubezen do resnice, .zla-1 drugem planetu.	^ j ____________________
sti do resnice v znanosti. Bodoča	™ .
To in ono
intelegčnca dežele, ki se danes edina bori za pravilne socialistične odnose med socialističnimi deželami, mora znanstveno dokazati pravilnost svojih trditev.
Pred par dnevi sem stikal v eni moji stari skrinji in v roke mi je prišel Proletarec iz leta 1942, februarska številka. Osem
Tole mi ne gre v glavo?
sveta, se ne vidi, da kaj zaleže ali, da kdo upošteva ta bratski teden. Da, prav v bratskem te-
dnu govore o graditvi vodikove ^^Jf'"'0 V ^T^i"" b° bombe, o Ta ftHartleyevem za- ^	S"*" Z™
konu, s katerim bi lahko bičali delavca brez da bi smel oporekati. V
manj da za našo stvar, kot pa mnogo zaslug. Ohranjen bo v
ona iz premogovniških naselbin blagem spojninu.
Želim pa, da predno bodo te & .
Se iz Clevelanda — Anton
Jankovich je poslal naročnino za
Valentina Plesca in znesek za
pet novih naročnin, ki so bile že
se s tem omeji borba tudi v drugih industrijah.
. .	. .	Naj že neham obirat te "ko-	raz*n Andyja Meleta.
vsem delovanju, k. ga lemmajnarje ' in crem z rednim °b enem J® P°v*al naročilo ko-vidimo od vodilnih in vladajočih ^nZ naprej	i ,edarjev ™ 30 ^odov. Pripomni
glav, ne opazimo nič tega brat-j	1 J	tudi, da še ni zdrav. Ker pa vi-
skega duha.	Walscnhurg, Colo. "' *
Treba pa je, da bi se res en-
Tomšič je bil večkrat tu v ura-
Edward dimo, da je na delu, si predstav-
krat svet zedinil. da bi res brat-1 k° je ™ V C!,ica«u' k°isem
sko deloval med seboj, ne samo v enem okraju — pač pa po vsi Ameriki, še bolje, po vsem svetu. To bo pa prišlo, ako bomo mi delavci složni in bratski med se-
I že poročal minuli teden. Obnovil je naročnino na list in članarino Prosvetni matici za društvo 299 SNPJ. Ko je spet prišel, je pa prispeval v tiskovni
boj ter podpirali drug drugega" sk,ad ^ k«»* še ni bilo por^ano. skupno v graditvi splošnega bla- Chicago, lil. — Joseph Ger-gostanja.	j bajs je obnovil naročnino; izro-
Ako bi delavstvo vsega sve- ™ j° Je	0b,ak- ki ^ tudi
ta skupno reševalo probleme in pffcal ^ 4V	^ 20
poteškoče, ki jih narodi prena- ChHr,,C J« obnovi naroč-šajo, mogoče b, se ns ta način "f.Zd fv Nokomisu, znašli v boljšem sporazumu JUl Uročl]	B^ičn,k.
ljamo, da bo še šlo.
Ilerminie, Pa. — Anton Zor-nik je poslal naročnhio za Antona Kovačiča, W. Newton, Pa., za Slov. narodni dom, tudi iz W. Newton a in za Matta Bam-shaka iz Herminie, Pa. Poroča, da ga je začasno vreme zadržalo, se ne ve za koliko časa To je boljša novica, ko pravi, da ga vreme zadrži, kot če bi dejal, da ga bolezen.
Milwaukee, Wis. w— Louisu Barborichu so obnovili naročnino Frank Ermenc, John Jerman,
let je od takrat ko sem prvič Ljudska oblast posveča veliko naP/SaI "Razgovore". Res — čas
--1---Oiu-	~	-------*--1
dije. Leta 1949 je bilo določeno nemu listu zelo primanjkuje, za štipendije 57,837,000 din. Ma- ; Mal° težko mi Je bil° časih si terialni problem ni več glavni I V2*ti tedensko eden ali dva ve-pogoj od katerega je odvisno šo- kaJli moJ stari antikvarni lanje posameznika To najbolje PisaIni stroj je zelo počasen. Ali
dokazuje število študentov, ki se Je od predvojnih 2500 povečalo
ni mi žal. Vse, kar sem napisal sem napisal v veri, da je dobro
bratskem duhu, podali bi si roke i Burton, Ohio — Naš naročnik F Matkovlch, M«U Smole. John
na 5000. Tudi stanovanjsko za naš list — in če pisem mogel vprašanje za študente bo zado- ven na del° ln agitacijo sem po voljivo rešeno. Načrti za univer- SV0Ji skromni moči skušal vršiti zitetno četrt, ki bo zgrajena v svoJ° delavsko dolžnost. Vem, da južnem predelu, so že dovršeni. I 50 naSe vrste pri Proletarcu Predvideno je, da bo v dograje- maJhne — ter da postajajo ve-
nih domovih stanovalo 1211 študentov. Pod Rožnikom bo v kratkem dograjeno študentsko
Kako da se ljudstvo po toliki
dno manjše. Ali tisti kateri so stali zvesti na braniku skozi vsa dolga leta življenja našega li-naselje, kjer bo v udobnih pro- sta' st^Je neomajani še danes- ......
štorih našlo dom 1100 študentov Iin Ja* prištevam moje skromne dobl ,ln»idbe tiska še vedno ni
moči med to skupino.	naučilo, da je nad	tiskane
......	| besede in sedaj tudi one, ki jo
Letos je Proletarčev jubilej, j čujate v radiu, «golj ali pa samo
Vsak izmed nas se mcya vpra-! pro(>,,*ailda ** eno ali
sati: "Kaj bom jaz storil za naš!,tivar\ to mi nik•k»», »e gre v list?	glavo. Smoter0sedanje družbe
Je zavajanje, kakor je bil v pro-
Slovenski študenti so ponosni na preteklost svoje univerze in to jim vliva novih moči za obvladanje naporov, ki so pred njimi.
ALI SODELUJETE?
--------------- ;	položaj ni naj- i|Mti. a ljudje |w „. mor,jo
Dolžnost vsakega delavca je	"vl^^J*F"1"^' ""»P"'«-	znajo plM,i.
-r r ^ -........ irsusa.'srrjt! .r,:;
earn in za boljfe razmere	tisoči naročnikov je v zadnjih „, z.p„padr..,:
PROLETARKC March I, 1950
Angleški taboriti dobili mandat za nadaljevanje svojega poslanstva
I Podružnicam
se priporoča, da
a j kom tega časa se je tok imigra-1 AJ	tf^^l^
na svojih sejali o tem razprav- <;ijVt ki je dpsegel svoj višek v'"'™ l\ra#l/eC:
ljajo in ako imajo kake dobre I dobi med 1910-21, znižal na ne-1	IVflllO
nasvete bodisi za konvencij alt znano mal dotuček liaaeljencev, I '
Winston Churchill in njegovi torijski tovariši so bili po pre-
splošno poživitev delovanja te ker je kongres sprejel zakon do-
sWtju glasov 23. februarja jako poparjeni. In prav tako ameriški °^anlzaclJe. »"j iste pošljejo na ločujoč "kvote" naseljeništva iz i j**.! * • ..j--------..........glavni urad SANSa.	raznih H,.>ol E11U Klu»,i
toriji v demokratski in repi*blikanski stranki.
V Angliji volijo res demokratično in vsakdo lahko kandidira
v parlament, ako založi določeno vsoto. Ce dobi osminko oddanih
Petinpetdeset let
glasov dotičnega okraja, se mu vsoto vrne — bodisi njemu ali pa	v vladni službi stranki, ki jo je založila zanj. To je veliko ceneje kot pa v Zed J? »WHM
državah ko moraš potrošiti tisoče v naporih, da dobiš dovolj pra-	i tus * ^ypmljiv. Nehala se je j To je: Korošca in Kramarja
vunin podpisov na nominacijske peticije, in potem pa tvoj kandi-	Hh I . ; 1 3 ^ • obenem tudi nebrižnost mnogih stran, Horvata pa gor! Zakaj če
dat, ce je priznan, dobi manj glasov kot pa je bilo podpisov zanj	na/a,ua' Kl Je pred kiatknn I _»__.«__ .i.	.....» i.	J
raznih dežel. Ellis Island, enkrat1	»Nadaljevanje.)
I splošen -center za vstop našel-1 "Vse to, dragi Pavlek," je de-jencev, je namah zgubil svoj po- jal Matija, "je, kakor pravimo, men in že pred 30 leti postal navaden švindl. Da, to in nič pridrževalni in deportacijski drugega. Vse ostane nespreme-center za tujezemce katerih sta- [ njeno, samo "odbor" se menja.
Na Angleškem je parlament vse. Vse drugo je okrasek, všte-VŠi dinastija, ki je sicer ne bi bilo prav nič treba — že zato ne, ker veliko stane.
Prav tako je okamenina angleška zbornica lordov.* Nekoč je hila ona gospodujoča oblast. A v procesu demokratiziranja angleškega ljudstva je postala vrhovna avtoriteta "hiša navadnih ljudi" -t- "bouse of commons."
Ha/arde ki pred kiatkim	IVVP
stopil V pokoj kot komisar našel*lvl*,wh organizacij, ki se dotlcjTbosta v tej stranki bogatin in re
nasa zgodovina beležila prihodi. _	. ,,
števil,nh naseljencev v to <le/.e-1	nuv"doil'm k •j""1"/
lo. Sicer vrtina naš,h j.vnU, T"1"	V ^
uslužbencev in uradnikov na-	^ JC
seljeniške in natur.U./.acjsk,	'S'^T naseljen-..... ^ J ce kot na	bodoče državljane. K
Kdor ima v tej hiši navadne ljudske mase večino zastopnikov, i . . . .	- vene
Listi vlada in mora iz vlade čim izgubi zaupanje večine poslanccv.	V,0'''	kur i temu
L—	.	I-	*	~	! DOlllIMll rlu C<i iu<m/u'li	i
tam, kjer je. Pa saj to sam dobro veš, kako je, samo ne veš, kam greš!"
Horvat je zamahnil z roko. Ni hotel več govoriti o tem, samo
_____---------...................pomeni, da so javnosti takoro- 7 ""T, so Prif)omogli možje kot nasmehnil se je se pomilovalno,
Pri nas je drugače^ Truman doba s svojo adminastraeijo vred Lč neznani. Uto ^TLkorlV^ Hfa,,d»*ki £ ^svetil vse kar jo njegovi kmetje, ki so mu
nvzaupnico — eno za drugo — in klofute od večine poslanske in iG 0 dr Hazardu Po dru ti t iV°^e živIJenie dplovanju senatne zbornice, toda vzlic temu ostane v svoji službi Enako člani i pa imamo danes več tisoč novih Smer' \lade. dokler koga izmed njih on ne odslovi, kajti odgovorni so državljanov, ki se živo spomi-predsedniku, ne zveznemu kongresu. To je zelo nedemokratičen najo dr. Hazarda kot moža ki sistem, a pri nas se nekako vzdržuje, ker drugega vajeni nismo. In jim je podelil ameriško držav
v to 1 vestas gledali v obraz, razumeli. Toda Pavlek u samemu je bilo
Vitaminska abeceda TT°' ko ^Klemene tak°
\ra - a •	trgal z njegovih blestečih višav
Vitamin A je nad vse važen
stveno razpravljati, odpraviš pa
ta pojav sanio s — kruhom.
Živeti je treba . . .
To je plot, kjer se razbijajo
ROMAN	vst? vzvišene besede, ves zanos
lu.', . . .	Kadar stojiš za ograjo s takim
je v politiki zWen vsake uma- isom ^ J j ™
zanije^ Danes hodi v Zagreb, ker modrovanje odveč, da je tu saga v Ljubljano Korošec ne po-;ni(J	kako ^ , J^j vabi. Pri volitvah pa se je. ker rde(;.e trde jlovIce izlr l sJr[ smo mu spodbih kandidaturo, J jicp ^ _„ Tu se ^azblj prodal klerikalcem za pet tisoč, vsak zanos. _ živeti je t^ba pa sanio da bo delal proti Mačku. za vsako ceno NeJ ™ -Zdaj ste mu dobri vi in prek vas daljni bodocnosti, zaUaj Jživeli
fn^iW;	*	. to U*o in če boš
tan pri Mali Nedelji pa hodi k misIiI na .nekoč„ M lahk
U)Tr	Moral boš pogl
pecat strank JR/. da piše okoli niti zak že danes si ves one-
m župniku pripoveduje, kako mo«el. dela zanj! Pa saj vidim, da vi	. W L it . „
tega nočete verjeti in da vam w ln vendar- Mlha. Je odvrnil vsega tega ni mar)"	Matija, si tako pletemo samo
nov bič, ker je stari že obrab-Mar nam je, seveda nam je ljen. Ta bo še huje skelel! Se mar," je odvrnil Miha, po krat- tesneje si zadrgujemo zanko kem premisleku pa nadaljeval: okrog vratu. Miha, vi mislite sa-"Lahko da je vse to res, slišal mo na tisto pomoč, ki nam jo bo sem marsikaj o njem. vem, da kdo prinesel! Slaba bo ta! Ko pa so ga v Lendavi zaprli, a zakaj smo nesposobni, da bi si sami so ga izpustili, če imajo kaj pro- pomagali! Navadili smo se, da ti njemu .' — Pa da je vse to res nam gospod ukazuje pri delu.
pa čakamo, da nas bo še povabil
I	I .	,	- .....—. za naše oči Kjer-ga nodosufe I™ trda\ilovnata Maliia «a ~ kaj pa je nam Horvat? Mi
tudi toleriran je, ker ameriški zvezni kongres ni navajen imeti ljanstvo v času, ko so služili svo- se pojavi tako z v ana oč^sn i m°8C Z mčuner vec spraviti vemo samo, da je treba živeti, odgovornost za vlado temveč jo le kritizirati. ,	ji domovini na bojnih postoj a u- j jcu Oči se vnamejo vid ''V pugovor Zavi1 je na dru«c« da moramo živeti in da tako
Pomen volitev v angleški parlament je velik, ker voliš ob kah in vojaških točkah po vsem i enem za poslance indirektno tudi za bodočo vlado. Po starem an- svetu vojuo je namreč dr. jjleškem parlamentarnem sistemu prevzame vlado večinska stran- Mazar<* služil v deielah preko
ka Ako. nobena nima večina, sestavijo k*.licijsko vlado. Tak ,is- S'J^ljffidSS8 "v tS i " *•....... """""" ?	V	skrivnostnosti. -
tem imajo vse druge države s parlamentarno demokracijo, med	, JT' \ siuzck. v tej | sveži zelenjavi, kakor solati.
njimi npr. Francija, Belgija, skandinavske dežele, sedaj tudi Italija itd.
Sicer to razlaganje ni važno. Važno — svetovno važno je, da
laboritska stranka dobila od večine angleškega ljudstva nalogo morjih, n7Vročih tropskih'oto	___
aadaljevati z uvajanjem socializma ter socialnih reform na njen kih, v soparičnih džunglah, v snov." Kjl>r ga £ so'pojav'frl^ Matija ni šel 2 Miho' ker Je imel!,eč Mi moramo tudi danes ži-
uaclQ	bolnicah, na odprtih obalah. V	glasna tropska bolezen beriberi Še V Ptu-'u °Pravke- Tocia spo-	veti. Glejte, vsi čutimo, da se bo
Nic izgredov. Nič umorov. Ne cenzure. Vsaka stranka lahko	vršenju te svoje službe je pre-	Ker nahajamo ta vitamin tako v toma' ko MatiJa stal zas<? pri	n^kaj zgodilo. Saj morda res ne
deluje in kritizira po mili volji.	potoval 100.000 milj. Od doma je	žitu, kakor v krompirju in ga v oknu in S,edal Proti prvim ob-	bo pravo, najboljše Lahko da bo
Podržavljenja se vrše "postavno" — namreč v duhu načel	bil odstoten dve leti in bil je na	naših krajih torej ne nedostaje i ronkom Slovenskih goric, je Mi-	slabo. Toda mar naj od strani
I u! 'I	..	vrcilkl bnti<iriAntiU 7„ ____i _____.	* ' K) u Itriclnnil L- n ioivtu In	(lln^omn L« „„ - ________1 ' 1 n
k mizi. Zdaj verjamete Horvatu in ne veste, da se Pavlek v niče-
odobravajo, kar poveste. Ali ka- ,Kukovec, Srobot, Mihelič, Lajn-
rliif trt	_____: ...!	1 il-l. • u '>• v	....	...
Vitamin B je enako važna kmalu »stopali drug za drugim kmečkega duha je to — sen, dar pod Horvatom slabo plačo. Moti-
t rti Č'<ll t V|iU<\ Irn^ i n ;	I ltk/> in Mi	_ _ A___I' J_____» • I	__ 1 f ' I	.	....
svetosti privatne svojine. Ko je Anglija podri&vila premogovnike, | vseh kontinentih. Za svoje za-; se omenjena bolezen tukaj le ha P^toP11 k njemu. In takrat gledamo, ko se bo vse zgodilo? jih je prejšnjim lastnikom plačala. V državah sovjetskega bloka slu^e 'e Preiel Red Svobode, kar malo pojavlja. Neprimerno bolj I sta se lc zaPletla v skop pogovor, j Da nas drugi prehite? Ne more-ti vzamejo vse in v mnogih slučajih ti v povračilo niti službe ne ^..C1LVJU_st<\ odgovarja odlikova l je razširjen v deželah, ki se pre	Ma!lja, sPor^7il
dajo,
Mi-
nju bronaste zvezde za vojakaJ življajo pretežno z riiem. in si- h°ve primere s trhk) preklo in je kdo prehitel! Sicer bomo ostali
r\_ U_____I • «•• _ . .	___.»	.. '.	rpkf»l •	1	1'pHnn 7aHai tlirli ia/Jni L... J.
V Angliji tolmačijo razliko med boljševiškim in njihovim	U ur ni,Zttrd Je bl1 ruJen v I cer poliranim rižem. Vendar pa sistemom socializacije tako. da se glasi razumljivo in verjetno ashingtonu. D. C.. 1 1880. Svo- imajo po novejiih raziskavah J"fd»s
Anglija je bila vzlic svoji aristokraciji demokratična pred no je	J° 55 't*?0 ,kfr,leroJe pnčel ko tud' ^^^ ki 50 ?ri nas ?daj'sce m* ♦ ^ •• ,
Rusija pod carjem dobila dumo ("parlament",, ki je pa bil br«	! ' -	**	^ ^ SV°j	Lb fC , V' t w
j.__1	___________!___, , .	la- Je namešcea kot dostav- delno v pomanjkanju vitamina gr^bu. kako tam zagorski kume-
rekel:
se mi, Miha, da si vi že iščete take prekle, in to. ko
te se. Miha, če mislite, da v Nemčiji vladajo Skrbci! In mislite, da bo Horvat delil zemljo: Čigavo pa? Okrog sebe ima tudi velike kmete. Kaj naj napravi z njimi? Miha. le nikar prezgodaj ne odpovejte svojega mo dopustiti, da bi nas vedno | oskrbništva pri Sušniku, ako se
zanašate na Horvata! In ne pri-
vedno zadaj, tudi tedaj, ko pride ono drugo, pravo!"
čakujte od Nemcev odrešenja. Nekaj bi lahko tudi vi. ali pa
je zaerenieno! VSaj Vi' razumeli: da namreč
smehljal. Da, vedno ista^strašna, i^f	^ ^^ Zato'
aronira	______da bl odpravili bedo v Sloven-
Klemenc se
^nn^^TTT^ glr^POUSka 111 telaHdTkra- ^ ""-J-^rPo^m	S^zJn^nka jn mučna	tre^ ^	"podali prav
cije, mti ne balkanske države v angleškem pomenu besede. V-ame- uradu v Washingtonu; kasneje	bimo tega tudi v svinjini, zlasti i raja. pač pa Stuhci. Zadravci in | inafto Usem ne samo Svetina Skrbcu' Srobotu in vam' a^Pak
nskem žargonu so bile označevane za "ušivi pas' in Anglija jih je dobil službo v uradu za po	pa v čebuli in redkvah.	drugi! Miha, bojim se, da boste Ivana marveč llnr^ Jl ^ ** bi Popravili bogastvo svoje
je smatrala za inferiome, kar so tudi bile. največ po krivdi anglo- kojnine. kjer je postal načelnik	—J—- --- — - -ni,	_—	skoraj vsen ^10-
saskega imperializma ter svojih krvosesov.	preglednega oddelka pokojnin-
Zmaga angleških laboritov pomeni, da se bo socializiranje »kih zahtev veteranov civilne in
frfrlinka inriiiitrije i?ivrriln in rla pridrjn v dfž^v^ ^ j španske vo^ne. L. 1908 jo vito-tudi razni drugi veliki obrati. In ob enem, da so male obrtnije,1 v službo naseljeniikega ura-privatne hiše, kmetije itd. zaščitene njihovim privatnim lastnikom da» ki ie tedaJ bil v področju kakor so jim bile pod torijsko vlado.	f trgovskega in delavskega de-
Pn nedostajanju vitamina C tako ostali večno samo ~ dekla venskih goric 2ivljenje s svo-se pojavlja nevarni skorbut. Tu- pn Susniku, Susnik pa bo vla- jjimi tegobami je zahtJevalo od d. vse bolezni, ki so skorbutu d«*-	človeka, da je vsako jutro poleg
podobne, so posodice premaj- "Mislite?" je rekel Miha Ku-jočenaša zmolil še to molitev^ Ta nnln koiicin teja Vitamina v a-; har ln se smehljal.-
. ^ , . - .	-	, Je bila grenkejša Zakaj v tesnih
m Dobimo ga pri»d vsem v sip- j "Iskreno vam povem, Miha. sobah je spalo do deset, včasih kih. kumaricah, paradižnikih, v Tako bo in nič drugače."	še več ljudi, razmetanih kakor
soku oranž in citron, v jagodah J *.pa ^ nas ^ preve* reve. snopi po polju, ki so zdaj še
kosmuljah. grozdičju, petersilju žev„ je ^ Mihfl	molčali, ki pa bodo, kakor hitro
in malo tudi v krompirju.	, •r. , ,fl. , ,
Vitamin D je znani antirah-1 u Va* bodo, tolaz,h s kakimi
itčni vitamin. Ce ga primanjku-! skup^lnami' Je ^^ Mali"
"Kam naj pa vas spravijo?
se krivijo. Danes ga dovajajo uel(I)°1 Kaksno pa? Naj zem-zlasti dojenčkom in otrokom razd^Jo? Čigavo pa? Ko pa
bodo v vaši stranki tudi boljši
Ameriškim torijem je zmaga laboritov neljuba — posebno Partmenta takim mogočnežem, kakor sta Wm. Randolph Hearst in "polkov- i Medtem, ko so zvezna in dr-nik" Robert R. McCormick. Ljudje njunega kova si ne morejo žavna sodl^a Zed držav bila predstavljati, da gre stari red v potapljanje — pa naj bo nasilno Ze , . 1790 P°oblascena da na-
kot se to dogaja v sovjetskem bloku, ali pa po angleškem modelu. paTkoTgr^	je. kosti ne mor^o ^oapneti in >*
Mi vemo, da vzlic zmagi laboritov Anglija ni in še dolgo ne bo nadzorstva te funkcije do f	"	" Na delo? Kakšno
socialistična. Vendar pa si ljudstvo želi svoj državni politični sis- 1906, ko je ustanovil urad za
tem ohraniti v okviru demokracije in zato na Angleškem ko- naturalizacijo Ta urad je bil to- umetno. V večjih količinah ga "uuu v ,vasi siranKI luai ooijsi munistična stranka — ki lahko deluje povsem svobodno, ne pride rej domala nov ko je prišel vanj dobimo v ribjem olju, v ostrigah, kmetje^ki jim jo ne boste mogli do veljave. V Angliji nimajo procesov proti komunistom, kot so dr. Hazard Ostal ie v tei službi i slanikih' sardinah, mastnih ri-j^zel1' P« da dobite en oral ali
40 let. (Urada za naturalizacijo bah" razen te*a v m,eku' Jaicih vetV " " ^ Z1" in naseljeništvo sta bila zdru- m ,?oba^ „	... „ . .
i Vitamin E so doslej razisko- KaJ< lahko ne, je odvrnil
čeprav o njih vfedo, da so antikomunisti. Toda ne po Trumanovem Ko je služil več let kot natu-1 VaJf prcd vscm 2 ozirom na,ž/: i ^^ SC M .. .
kopitu. In to je razlika. ! ralizacijski preiskovalec na za- Va!1' V®ndar pa }e *>?vse> Pnhki bDa' ^ ^,lrdl1 MatlJa "Am--2----padni obali in v Ph.ladelphiji, vazen tudl za človeka. Pod nj^ pak opazil sem, da strasno nera-
Iz urada SANSa ,kI se bo vršila 27 in 28 maja jc bil pozvan v ^tnum uradhKimvtpilvom86di^s,uIsalt'.cecIovckfačnera-
mu nemškemu narodu Nemci danes ne mislijo na Miho Kuharja. ki je oskrbnik pri Sušniku, pač pa. kolikor mislijo na koga, mislijo prej na Sušnika. In Suš-nik bo naprej preferansiral, jedel" piske in se zalival z vinom, Miha pa bo še naprej dekla njegovi ženi in njemu! V tem, Miha, živite v usodni zmoti, in samo enega ne želim, da bi to zmoto
pri nas v običaju in tudi angleški komunisti se obnašajo drugače kakor naši. Tam navadno glasujejo (komunisti namreč) le za par svojih kandidatov, a drugače pa agitirajo in glasujejo za laborite, I žena 1. 1933.1
dek. zato so ga imenovali vita-	čunati. Ljubše so vam skrivnost-
min rodovitnosti. Ce tega vita-	i\e lepe besede in velike obljube,
mina primanjkuje, se plod v ma-	Lepe besede in obljube, Miha.
SANSa, ki je med drugimi važ- za to konvencijo se bodo vršile desetih let ter je imel v svojem i fternem t<?leSU n<? moTr* razvs/> t,sta	Prekla s katero
M i rr\ • rtirnrtvti v » _______K-1- a..Ji - v/ anriln in main n I'limiir k/, č< _____________ temveč počasi gine. ugotovili so	boste udarili po tistih, ki jih
1950 v Slovenskenf delav. domu, i za naturalizacijo v Washington, Dne 11. februarja se je v Chi- Waterloo Rd., Cleveland, Qhio. j D C. To je bilo 1. 1918. Tu je cagu, 111., vršila seja eksekutive Volitve delegatov in zastopnikov ostal nepretrgoma skozi dobo tri
nimi stvarmi razpravljala tudi o v aprilu in maju, o čemur bo še področju državijansko-vzgojni bližajoči se 4. konvenciji SANSa, i pozneje podrobneje naznanjeno, program. Bil je torej odgovoren
za razvoj tega programa, ki pri-
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
'PROLETARCA"?
0 Pridohivajmo mu NOVIH naročnikov
• Ohnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
a Agitirajnio med drugimi naročniki, da store isto
a Prispevajmo v PROLETARY K V tiskovni »klad in priporočajmo t« tudi drugim
a Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In druge stvari
a Naročaju slovenske In angleške knjige is PROLETARfEVE knjigarne
a Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili
a Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju la enako PROLETARC A.
Vsakdo naj stori za noš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovaliI
L? ,Jn wrSode,OVanJ? ?udl d"av- za kožo, a so ga doslej razisko-
Z L! JK e A^ *ttme vali isto tako samo v živalskem vse dežele. Kot izvedenec na po- j kusu Ce manjk
lju narodnostnih problemov je j £jo dlake befe ter ^ r»asej
Predsedmku me d tem ko dobe po vitaminu H bil dr. Hazard tudi med vodilni-
ga v olju, svinjski masti, gove- hočete premagati! Samo da se di ni, lešnikih, kreši in grahu. bo zlomila; še preden bo po kom Vitamin H je končno važen padla." *
Toda Miha se je samo smeh-
se prebude. takoj zapeli:'—Kru-
haa! Toda nebeškemu očetu, kii^^^j^« , . . , . „ se k njemu zatekaš po naš vsak. j Predrago plačali tudi drugi.'
danji kruh. si ni treba seči v _ _(Dalje jpnhodnjič)
lase. ne brezupno gledati polna- ~ VELIKA NAPAKA ga telesca ki k njemu, na zla-i Napaka delavca } da ,
tem nebeškem prestolu sedeče- treba v organizacijo siliti.
mu pošiljajo drobno staro moli-______________
tev "oče naš", mirno in pobožno; in ni mu treba poslušati večno | zemeljsko pesem: — Kruha! —j Kruha je v Slovenskih goricah po mnogih domovih presneto malo! Do božiča še. Od božiča do velike noči slabo. Po veliki noči pa nič vse do žetve. Učitelji v šoli vtepajo v glave iva-novskih otrok razne modrosti, ni pa jim mogoče dokazati, da ni kruha in da je lakota le fiziološki pojav, o katerem se da znan-
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem -prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
ljal.
3
i • .. ■■	kratkem spet svojo barvo Ta
mi svetovale, v odboru .meno-	nenavadni vitamin so ugotovili
v svrho proučevanja obstoječih	dosU?j največ le v kyasu*
narodnostnih zakonov. Odbor je	Ko pripravijamo jedi> mora_
imel tudi predložiti spremembe in ko je to storil, smo dobili znani Nationality Act, sprejet 1. 1940.
Tekom svoje 40-letne dobe službovanja, je dr. Hazard videl spremembe v naših naseljeni-ških postavah in v našem ravna-njirz novodošlimi imigranti. Te-
Ko sta se Matija in Miha po vrnitvi iz Zagreba srečala v ^pš-nikovi kuhinji, je Miha ponudil Matiji jabolčnice v velikem kozarcu, rekoč: "Pijte!" Smehljal mo paziti na to, da s kuhanjem se je po svoji stari navadi, nato
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
\ \
PROSVETA"
ne uničimo preveč vitaminov.	Pa nadaljeval: "Gotovo ste bili
Zlasti zelenjavo bi zato po mož-	presenečeni, ako mi že niste za-
nosti ne smeli jesti kuhano, tem-	merili, da ste me našli v Horva-
več surovo ali dušeno. Če jo pa	tovi družbi," že kuhamo, tedaj uporabljamo "Da vam odkrito priznam, Mi-
tudi vodo, v kateri se je kuhala	ha," je odvrnil Matija, "sem se l ,, i0 na lelo: $4 00 M P®1 *2.00 «a četrt leta; sa Chicago In •
Tako se izgubi š^. najmanj vita-	res začudil. Ali vi poznate Hor-
Narornina la Združene driave (Itvtemšl (hicaga) In Kanado •
minov.
y.v.vv.v.v.%w.vw.w.v.v
S-OGLAŠEVALCE V PROLETARCU


vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patroniziratel Povejte jim, da Vas veseli,
vata? Ali veste, kaj hoče?" "Freilich, da ga poznam!1' "Zdi se mi, Miha. da se nekoliko bahate!" je odvrnil Matija'! "O Pavleku vi ne veste nič! Da S ne govorim o njegovih grehih, ki 2 spadajo pred navadno sodišče,
l ook C o., $9.50 ca celo leto, $4.75 za pol leta; za inoicmstvo $11. •
Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS

ker oglašajo v Proletarcu


Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 2«th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 lo 4 P.M. (Excepf Wed., Sat. ahd Sun )
0:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VIDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PROiETAREC SE TISKA PRI NAS
- . r
A
A Yugoslav Weekly Devoted »o the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
NO. 2204
EDUCATION
ORGANIZATION COOPERATIVE
COMMONWEALTH
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
$10 Billion Cash Dividends Make 1949 a Banner Year
The Department of Commerce reported that the cash dividends paid in 1949 by corporations which make reports of such payments totaled close to $6.5 billion. This is the highest total
in the history of the country.
The report said that only 60 to 65 per cent of all dividends are reported, so the total of all dividends in the year may have exceeded $10 billion.
The automobile industry was the leader, with 1949 payments showing a 10 per cent increase over 1948. Finance, communications and utilities were among others with sizable increases.
CHICAGO, ILL., March 1, 1950
loyalty' on Thin Ice
History, $9 AT&T Dividened March On
1923—French and Belgian troops began occupation of the Rhur . . . 76 burned to death in Camden, S C., schol fire . . . Hitler wounded in Bavarian revolution , . . Yankees beat Oianta in World Series American Telephone & Telegraph Co. declared $0 dividend.
And AT&T did the same thing in 1828, 1929, 1930 and 1927.
1928—Trotsky and four other exiled from Russia . . . Los An-geles dam collapsed, 450 lives lost . . . First all-talking picture shown in New York City . . . New smaller sized paper money first printed . . . Raleigh Count won Kentucky Derby .. . Arnold Rothstein shol to
death in N. Y____
American Telephone & Tele graph Co. declared $9 dividend
And AT&T did the same thihg in 1928, 1929, 1930 and 1931.
1932—168.000 telephone work ers were laid off by Bell Telephone . . . Lindbergh baby kidnapped, later found defd . . . Bruno Hauptmann arrested, tried, convicted, electrocuted for crime . . Swedish "Match King" Kreuger committed suicide in Paris . . Sino-Japanese war began, Japanese marines land in China .
American Telephone & Telegraph Co., declared $9 dividend.
And AT&T did the same thing in 1933, 1934, 1935 and 1936.
1937—Italy withdrew from the League of Nations . . . Gas explo-
When five employes of the Stewart-Warner Corp. were fired several weeks ago for refusing to sign a non-communist oath, we pointed out the dangers of carrying such a procedure too far.
Non-communist union leaders have now joined the Chicago division of the American Civil Liberties Union in opposing the practice of employer-enforced "loyalty oaths." They are giving the community a good lesson in how communism should be fought. They are reminding us that adoption of communist methods is NOT the way to fight communism.
The employes who were fired at Stewart-Warner were members of a left-wing union which has been expelled from the CIO on the charge it was communist-dominated. CIO officials like Michael Mann, Illinois regional director, and AFL officials like Thomas Slater, secretary of the carpenters, obviously are not interested in rescuing the UE union. But they are showing an intelligent interest in preserving the principle that no man should undergo a political test in order to keep his job.
Once employment is conditioned in any instance upon acceptance of the noon-communist ideology, the door is open to
require in other instances acceptance of some other ideology | sion in Texas school killed 294 which, in practice, may turn out to be as bad a doctrine as communism. The only safe and the only American rule is that every man is entitled to work without discrimination as to race, creed or political belief.
Stewart-Warner and other employers had based their "loyalty oats" on a Defense Department directive intended to protect military secrets. The department has now clarified the directive by stating that security clearance is required for no workers except those with access to classified material, and that even when security clearance is denied, the department does not demand that the employe in question be fired.
What this means is that employers have no need to take the enforcement of security regulations into their own hands in order to qualify for military contracts. That enforcement should be left to the government, and it should be amply safeguarded as to hearings, appeals, and the right of cross-examination.
When employers undertake to administer loyalty tests, they political independence of all workers and open up
opportunities for antiunion discrimination in the guise of "securi-yt."—Chicago Sun-Times.
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofses
SOCIALISTS CAN POINT to the fact that unemployment in these United States is now higher than it has ever been since the recent war. But I'm not certain that it is good propaganda tactics to stress that point against the capitalist private-profit economy.
While the insecurities of the present system may make some people wish for another way of life, they also condition many to an acceptance of practices which, however foolish, unscientific and downright dangerous they may be. are nevertheless necessary to a continuation of the system itself. And so, under the pressure of personal and immediate interests, many Americans will and do condone the evils which are part of an evil social order.
AS AN EXAMPLE of how people react to their own private and pressing problems, consider the organized, subsidized and planned wastage of food that is part of our "way of life."
Few farmers will object to that enough to vote against the administration that does it. On the contrary, it was the subsidy program that swung important farm states into the Democratic column and gave Harry S. Truman his victory in 1948. Subsidies helped the farmer and they voted for them. If wasting 50-million bushels of potatoes helps then they'll vote for that. They may shake their heads in private, but that evil thing is what they will support—because it is beneficial to themselves.
Nor are the farmers peculiar in that respect. The city worker who makes war materials probably Is humane enough to be shocked by the idea of sending violent death to his fellow men. He may admit that what he is making promotes ill-fare rather than welfare and he may know that the gigantic cost of militarism is heading his own nation toward bankruptcy.
But when industrial workers are menaced by a rising wave of unemployment they become reconciled to any program that promises to keep them on the payroll. And since the private-profit economy can't function without waste and deficits they become reconciled to those evils as the best they can get under the circumstances."
IT'S ALWAYS EASIER to conform with circumstances than to change them. And so each generation is prone to " pass the buck" to the next one so long as basic evils promise "something now." The authors of the Declaration of Independence knew that when they declared that it is the custom of men to suffer wrongs as long as they are sufferable before altering or abolishing them.
And so people actually rise In defence of wrongs and pile error upon error, like a dishonest cashier who juggles the records to make the books balance dispite his defalcations, and who insists upon ignoring the certainty of a day of reckoning.
Life's Like That
Life magazine, whose editors are not celebrated for their responsibility and impartiality, editorial? izes:
"If more money is needed to fight Communism . . . that money can and should be taken out of
(1)	the national pork barrel and
(2)	a lot of services, from air-mail subsidies to (arm-price supports, which are generally considered to be right and necessary."
Last year, Life's advertising revenue was more than $76 million—biggest in the United States. At the same time, the Federal Government granted several million dollars' worth of subsidies to Life in the form of second-class postal rates.
Life's editorial would have made more sense if it had included such Government gifts to publishers among the services which "money can and should be taken out of."
Just an overslfht, no doubt.
#	League Reporter
. . . Dirigible Hindenburg exploded and burned at Lakehurst . . . Paris Exposition opened.
American Telephone & Telegraph Co. declared $9 dividend.
And AT&T did the same thing in 1938, 1939. 1940 and 1941.
1942*—Coral Sea naval battle fought . . . U. S. Air Force made first attack on Italy ... 491 killed in Cocoanut Grove night club fire in Boston . . . WPA liquidated by Roosevelt.
American Telephone & Telegraph Co. declared $9 dividend.
And AT&T did the same thing in 1943. 1944, 1945 and 1946
1947—300,000 Bell Telephone workers walked off the job on gUikf , giliTlivp .Service Act expired . . . Atomic Energy Commission formed . . . A1 Capone died ... So did Mississippi's Senator Bilbo . . .
American Telephone & Telegraph Co. declared $9 dividend.
And AT&T did the same thing •in 1948. 1949 and 1950—and will keep on doing the same thing as long as possible.
(From Industrial Worker!
Atomic Energy May Have Some Beneficial Aspects
Cancer still eats its painful deadly way into the bodies of thou sands and thousands of people throughout the world.
This goes on while governments vie with an another in blackmailing scientits into using atomic energy for the most destructive purposes
Why cannot scientists call a world conference of representatives of Doctors and atomic energy scientists throughout the world with representatives from every nation to see how atomic energy could be employed toward wiping out cancer.
It would strengthen the belief of the world in democracy if the U. S. A. would lead, in calling a conference on using atomic energy for the preventing of disease and the restoration of health.
And too, it might not be a bad idea to present the result on the cash register of powerful corporations and see how mankind could be benefitted by applyin atomic energy to industry.
Can it be that the fear of this by large corporations brings the lurid talk of war in the desperation of being wijling to destroy the world rather than lose or lessen their profits?
Surprising!
In peace as well as wartime, the number of veterans goes on increasing It went up from ^18,-760,000 to 18.943,000 in the past year, a rise of 183,000, according to a Veterans' Administration re. port.
It adds that "the living veterans, together with their dependent«, now constitute about 40 per cent of the nation's total population.0 I
Let Down
Patient (at lunatic asylum)f "We like you better than the last doctor."
New Doctor (flattered): "How is that?
Patient: "You seem more like one of us."
Party Politics in Washington
The other day Drew Pearson, the Merry-Go-Round columnist, gave forth with a discussion of the Brannan plan which should make many ordinary Americans scratch their heads in bewilderment.
The Brannan plan, advocated by the Secretary of Agriculture proposes that farm products, who's prices are "supported" by government money, should be set to market instead of stored in warehouses. The argument is that since the people's money is used to pay for the products the people should have the opportunity to eat them. If the supply is abundant, the price will drop. But since the government will pay the farmers the difference between what they get in the market place and the price decided upon by the government, the farmer would not be hurt and the consumers who pay taxes would be benefitted.
Pearson did not discuss the merits of the plan, and neither shall we at this time. What he did point out is that it has been kicked about as a partisan issue instead of considered as something that would be cither good or bad for the people.
Specifically, he says, the plan was first embodied in the Hope-Aiken Act as a Republican measure Then the Democrats were against it and the President later signed a repealer measure that killd it. Later it came out as an administration proposal Then the Republicans opposed it and succeeded in preventing it from becoming a part of our way of life.
The chief point to the story is that economic planning, as carried on by our phony free enterprise" politicians, is motivated by the ad-vantage« to be £ined by partisan cliques and not by any consideration for the general welfare.
We are not surprised at that, although many people who accept politicians at their own valuation probably will be. We know that kind of thing i* exactly what can be expected to happen so long as the people are controlled by officials who are committed to the continuation of the private-profit economy. For, being so committed, our politicians may speak much about serving people but must of necessity subordinate service 10 the primary task of cajoling and managing the peo pie.
Capitalist politicians believe in a class economy. And, as such, they unavoidably must also believe most of all in their own personal economy—if not the economy of the dollar, then of prestige and votes And so positions are taken and decisions made, not upon considerations of right and welfare, but upon the considered judgment of where the greatest number of electoral votes can be garnered.
This is so because we have a class economy and because there is no such thing, In reality, as common interest. It is so because people have rejected the cooperative ownership and democratic management oi the universally-needed means of existence which Socialist have advocated for so very long.—Reading Labor Advocate.
How's This for 'Wastefulness?
In convention at Atlantic City, automobile dealers from »II over the country revealed they are worried. The supply of new cars is outrunning demand. Many new cars are being sold m the blackmarket" at cut prices. That forces dealers to grant large "cash discounts" on new cars, and big "trade-in allowances" on old ones. This reduces dealers' profits.
So what do you suppose was seriously pro}x>sed at the convention? A scheme like the "farm support" system, under which Uncle Sam buys and destroys foods to make them scarce and keep prices high, thus saving farmers from the results of "overproduction!"
The dealers' scheme is double-barreled. First, they and auto manufacturers would share the cost of buying and junking up to 17 million old cars, to "take them off the market." That would be hard on people who can't afford to buy anything but old cars, but it would boost new-car demand and profits. Just dandy for the dealers!
Second, the dealers want all states to pass laws requiring that the "title" to old cars be destroyed before they are sold to junkmen/so the latter cannot repair them and sell them to someone who needs cheap transportation.
Now, who do you suppose was the featured speaker at this convention? None other than Senator Harry W. Byrd of Virginia, leader of the Byrd-Democrats, and "pal" of the Taft-Re-publicans!
Byrd made his usual speech denouncing the Truman Administration for "wastefulness." What would he have said if Truman suggested wasting billions by junking millions of autos to keep their prices high? That proposal came from businessmen, however, so Byrd raised no objection.
Why Have A Coal Strike
There is only one reason why the American people are menaced by a coal strike which the President of the United States describes as a danger to the health and safety of the nation. It si because the coal mines are operated for profit instead of for service.
The same explanation applies to all strikes, as well as to many other social evils that afflict the population of this wealthy nation.. Our capitalist private-profit economy has reached a stage-of development in which the class antagonisms.that are inherent in a profit economy are sharper than ever before in the history of the present era. Strife is a natural result of our kind of economy. It is also natural and inevitable that individual and group interests should take precedence over the general welfare. It is likewise inevitable that the powers of government will be used to control workers.
There can be no common interest in a nation in which one class owns the sources of wealth and by that ownership is enabled to exploit both resources and people for their own profit. Neither can there be internal peace.
If, as a result of the conflicts which Socialists have traditionally described as the "class struggle," individual freedom democracy dies, that will also be the result of capitalism.
Soviet Russia has ended class conflict by oppression Ameri-ca's Socialists would end it by social ownership, cooperative production and a democratically-managed system of distribution based upon service and not upon private ownership.
People must make their choice. They can go along with the capitalist private-profit system until it collapses. Then it may ; be too late for the Socialist cooperative commonwealth. Or they can use the freedom they have to secialize ownership and inaugurate a way of life that would make common interest a fact. That way lies abundance, security, peace and freedom.
PEOPLE DO IT
By Henry Jones
Neat Evasion
"I just found out your uncle's an undertaken. I thought you tojd me he was a doctor."
"Nope. I just said he followed the medical profession."
Laws are like cabinets, which may catch small flies, but let wasps and hbrnets break through. —Dean Swift.
Among the title of King Fon of Bll^om — the 100 year old man accmpd of having 600 wives—is that of '"Link between the Dead, the Living and the unborn." So are we all, and so is our educational system, and all else that we have for transmitting and changing our cultural inheritance.
King Fon doesn't feel he should change the polygamous system he inherited, and it seems his wives concur with his regal opinion. They figure the more wives, the less work for each, and wonder just how to make a living if they were freed. Even the United Nations mission studying the scheme to see if it involved some form of slavery, as marriage systems have been said^ to even by American monogamous wives of 1950, reports:
"Plural marriage in Bikom is a type of social security which will have to remain until Western civilization through education convinces the Africans that other ways are better and preferable,"
Better not rely on the movies to, do the convincing!
e • e
ANOTHER LINK is our songs, about which sundry great names are credited with having said: "I care not who writes the laws of a nation, if I may write its sortgs."
The Machinists Union has hired Gerald Marks from Tin-Pan Alley to write new songs for labor. President Hayes of the Machinists complains. "All our best songs, like Solidarity Forever, have been purloined by the* Communists, and people in tha labor movtmant don't
sing them any more."
So he hires Marks (not Marx) to write ditties like:
"The guy I send to Congress Better give me a good square deal
'Cause I'm not casting my vote
for him	/
Just because of his sex appeal."
e • e IN DETROIT, the churches meet to do some jig-saw work on two pieces of our cultural heritage that don't quite fit:—a system of morality that is based on the consideration of man as an end and not as a means, and an economic system that considers him most definitely as a means, and an economic system that considers him most definitely as a means, where a man can go to work only if an "employer" or "user" of labor finds he can "use" another man. Our advice: You can't fit those two pieces, so keep one and throw the other. We've tried the economic system, and found it's not so good. It might be a bright idea to try the moral system; we can't recall that it has been experimented with yet.
THE LAST WORD
By Duffy
Idleness is the nurse of naughtiness, the chief author of all mis-chicrf. one of the seven deadly sins. —Burton.
No Handicap, Please!
Mr. Newlyrich (to tutor): There is no need of teaching my son to count over 100. He can hire accountants to do his bookkeeping
Tutor: Yes, sir, but he'll want to play his own gam<» of golf, won't he?
' What did you tell the man just now?"
"I told him to hurry."
"What right have you to tell him to hurry."
"I pay him to hurry."
4 How much do you pay him?"
"Eight dollars a day." (The original used shillings.)
"Where do you get the money to pay him?"
"I sell products."
"Who makes the products?"
"He does."
"How many products does he make a day?"
"Twenty-four dollars worth."
"Then instead of paying him. he pays you $J6 a day to stand around telling him to hurry." "Well, I own the machines." "How did you get the machines?"
"Sold products and bought them."
"Who made the products?" "Shut up. He might hear you."
•	e • Headline: "U. S Could Write
Its Own H-Bomb Ticket, Scientist Theorizes." Ticket to where? e e • Money can't buy true happiness, modern philosopher says. No. but it can make shopping around for it so much more enjoyable.
•	e • A Los Angeles manufacturer has
come up with a gas range with a built-in television set. Now a housewife can have her ham and cook it at the same time.
•	e e Headline: Congress needs some
kind of "must list" for legislation, columnist says. But they've had one for years, and it Just keeps
getlng mustier all the time.
•	•
Quick With the Quip
His health wasn't any too good, •o the Eastern city-dweller went looking for a place to live in the Southwest. In one small town in Arizona, he approached an old timer sitting on the steps of the general store,
the*
"Say." he asked, "what's death rate around here?"
"Same as it is back East, bub," answered the old fellow, "one to a person."
e e e
Senator Joseph O'Mahoney's 50 billion dollar plan to secure peace has aroused much hopeful comment, but no concrete action to put it into effect. The chief of the joint congressional atomic commission has suggested that the United States spend that much to improve conditions throughout the world, including Russia, as our part of an agreement to control atomic energy and prevent war.
Lasting peace, of courj^Twould be worth much mor^^hmrn+rtft, but there is no evidence in history that peace can be purchased, e e e
A farmer brought home a parrot as a birthday present for his wife. Not understanding why the bird had a string attached to each leg she asked for the explanation.
"Pull one and see," her husband said.
She pulled the string on the right leg and the parrot said, "Good afternoon, Madam."
She pulled the string on the left leg and the parrot promptly responded. "Pleased to meet you."
"I wonder what would happen if. I pulled both strings together." she remarked.
"I'd fall off my perch, you dam fool," said the parrot, e e e
Mother .(visiting camp): "Oh, father, that looks like our boy now."
"It does, except that he's work-ing."
Food Prices to Fall
The Agriculture Department predicts food prices will be lower this year—not very much lower, but enough to notice.
Ideas are the great wariors of the world.—President Garfield.