URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 28__________Ljubljana, četrtek 1. oktobra 1981
1402.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa
Razglaša se zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. septembra 1981 in na seji Zbora občin dne 23. septembra 1981.
St. 0100-158/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Predsednik '
Viktor Avbelj 1. r.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 18/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejajo določena vprašanja s področja varnosti železniškega prometa; vprašanja v zvezi z industrijskimi železnicami, programi drugih železnic in industrijskimi tiri; rekonstrukcija prog, progovnih naprav, objektov in tirnih vozil na železnicah; križanje železniške proge s cesto in inšpekcija železniškega prometa. ,
II. INDUSTRIJSKE ŽELEZNICE, PROGE DRUGIH
Železnic in industrijski tiri
2.	Člen
Za industrijske železnice in proge drugih železnic veljajo predpisi, ki urejajo graditev železnic in varnost prometa na jugoslovanskih železnicah. Promet na teh progah se opravlja na način, ki ga predpiše organizacija združenega dela.
3.	člen
Proga druge železnice po tem zakonu je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posameznih organizacij združenega dela oziroma za potrebe drugih imetnikov pravic uporabe take panoge (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela).
Leto XXXVIII
Industrijski tir po tem zakonu je tir, ki ni železniška proga ali proga druge železnice ne glede na to, ali je priključen fi« mrežo jugoslovanskih železnic ali ne.
4.	člen
Za industrijske tire se uporabljajo predpisi, ki veljajo za proge jugoslovanskih železnic, razen če železniška transportna organizacija, na območju katere je industrijski tir, v skladu s tem zakonom, ne določi drugače.
5.	člen
Tirna vozila, ki obratujejo na industrijskih železnicah in progah drugih železnic oziroma industrijskih tirih, morajo izpolnjevati enake pogoje kot vozila, ki obratujejo na omrežju jugoslovanskih železnic.
6.	člen
Vse stroške v zvezi z industrijsko železnico in progo druge železnice oziroma industrijskim tirom trpi organizacija združenega dela, ki jo uporablja.
7.	Člen
Rekonstrukcija priključkov industrijskih tirov na omrežje jugoslovanskih železnic se sme opraviti samo po predhodnem soglasju železniške transportne organizacije, na območju katere je industijski tir priključen.
8.	člen
Organizacija združenega dela vzdržuje industrijsko železnico in progo druge železnice, industrijski tir in tirna vozila tako, da je zagotovljen varen in neoviran promet. V ta namen opravlja stalen nadzor v skladu z enotnimi pravili jugoslovanskih železnic.
9.	člen
Promet na industrijskih železnicah in progah drugih železnic ter industrijskih tirih se opravlja v skladu s poslovnim redom organizacije združenega dela. Poslovodni red mora biti usklajen z enotnimi pravili za urejanje železniškega prometa na jugoslovanskih železnicah.
10.	člen
Tirna vozila z industrijskih tirov smejo voziti na območju postajnih tirov jugoslovanskih železnic samo pod pogoji, ki jih predpiše železniška transportna organizacija, na območju katere je industrijski tir priključen.
11.	člen
Medsebojna razmerja med organizacijo združenega dela in železniško transportno organizacijo, na katere območju je industrijski tir, se urejajo s pogodbo.
12.	člen
Največja dovoljena hitrost vlakov na industrijskih železnicah, progah drugih železnic in industrij-
skob tirih mpra biti določena v poslovnem redu, glede na tehnične sposobnosti tira, dejansko zavrto težo in vrsto zaviranja, tehnične posebnosti vozila v sestavi vlaka ter predpisane pogoje za opravljanje prometa na teh tirih.
13.	člen
Organizacija združenega dela predpiše posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost delavcev ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti V skladu z enotnimi merili, ki veljajo za delavce železniških transportnih organizacij.
III.	REKONSTRUKCIJA PROG, PROGOVNIH NAPRAV, OBJEKTOV, TIRNIH VOZIL, INDUSTRIJSKIH ŽELEZNIC IN PROG DRUGIH ŽELEZNIC TER INDUSTRIJSKIH TIROV
14.	člen
Za rekonstrukcijo proge, progovne naprave, objekta, tirnega vozila na jugoslovanskih železnicah, industrijskih železnicah in progah drugih železnic in industrijskih tirov,- se uporabljajo predpisi o graditvi objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Za rekonstrukcijo tirnega vozila se šteje predelava vozila, s katero se spreminjajo osnovne konstrukcije in tehnične lastnosti vozila.
Za rekonstrukcijo železniške proge, industrijske železnice in proge druge železnice ter industrijskega tira se po tem zakonu ne štejejo:
—	zamenjava in obnova elementov^ zgornjega ustroja proge;
—	dela na spodnjem ustroju proge (odvodnja-vanj.e, ureditev in sanacija);
—	zamenjava in obnova z enakim ali drugim materialom pri prepustih do 5 m dolžine, če se s tem ne spremeni odprtina;
—	zamenjava elementov signalno-varnostnih naprav;
—	zamenjava in dopolnitev elementov stabilnih naprav za električno vleko, kakor tudi ostalih električnih naprav in dopolnitev naprav za dizelsko vleko;
—	adaptacija in popravilo obratovalnih poslopij, s katerimi se ne spreminja rekonstrukcija, namen in zunanji izgled objekta ter se ne poslabšajo pogoji za varstvo okolja.
Za izvajanje del iz prejšnjega odstavka mora biti Izdelana tehnična dokumentacija.
15.	člen
Rri rekonstrukciji in dogra4itvi obstoječih železniških prog in in4v>atrijsltih tirov, na katerih je tehnično težavno ali ekonomsko neupravičeno uporabiti pogoje iz prvega odstavka 10. člena zakona o osnovah varnofeti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 62/77), se ne sme poslabšati obstoječe stanje.
Investitor je dolžan za rekonstrukcijo in dograditev iz prejšnjega odstavka v tehnični dokumentaciji posebej obrazložiti in utemeljiti odstopanja od osnovnih pogojev ter zanje pridobiti soglasje Republiškega komiteja za promet In zveze.
16.	člen
Graditev gradbenih objektov ali drugih objektov ter postavljanje naprav pa 200 m širokem zemljiškem pasu ob železniški progi (varovalni progovni pas), računano od osi skrajnih tirov, se sme dovoliti pod pogoji, ki jih predpiše Republiški komite za promet in zveze.
17.	člen
Na odsekih, kj er poteka železniška proga skozi gozd ali mimo njega ali mimo zemljišča, zasajenega s kmetijskimi kulturami, je železniška transportna organizacija dolžna na železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva sprejeti protipožarne ukrepe, ki jih predpiše Republiški komite za promet in zveze.
Lastnik oziroma uporabnik gozda ali drugega zemljišča v smislu prejšnjega odstavka je dolžan v Varovalnem progovnem pasp, železniška transportna organizacija pa v progovnem pasu, ravnati v skladu s predpisanimi ukrepi za zaščito pred požarom.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka predpiše Republiški komjte za promet in zveze v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
18.	člen
Tehnični pregled proge jugoslovanskih železnic, industrijske železnice, proge drugih železnic, indust-•rijskega tira s pripadajočimi objekti in opremo se opravlja po postopku in pa način, ki ga določajo predpisi o graditvi objektov.
Za signalno-varnostne naprave se mora pred tehničnim pregledom opraviti preizkušnja in poskusno obratovanje. V času poskusnega obratovanja mora biti na kretniškem območju hitrost vlakov zmanjšana in he sme biti večja od 30 km na uro. Železniška transportna organizacija določi hitrost vlakov in je dolžna v času poskusnega obratovanja poostriti nadzor železniškega prometa in nadzora nad delom prometnega osebja ter osebja pri montaži in vzdrževanju.
19.	člen
Če vozijo železniška vozila drugih organizacij združenega deja na progi železniške transportne organizacije, se uporabljajo za ta vozila glede tehnične dokumentacije, tehničnega pregleda in izročitve prometu predpisi, ki veljajo za vozila železniške transportne organizacije.
IV.	KRIŽANJE ŽELEZNIŠKIH PROG S GESTAMI
2Q. člen
Križanje proge s cesto se izvaja v dveh nivojih z nadvozom ali podvozom, ali pa v istem nivoju s cestnim prehodom-
31.	člen
Križanje proge s cesto mora biti izvedeno z nadvozom ali podvozom:
1.	če se proga križa z magistralno cesto;
2.	če se proga križa z javno cesto ali drugo cesto, ki ni javna cesta, v primeru, če je cestni promet zelo gost. železniški promet pa zelo močan, kakor tudi če to terjajo posebni pogoji na mestu križapja, posebni tehnični razlogi ali razlogi varnosti prometa;
3.	če se proga na postajnem prostoru med uvoznimi kretnicami križa s katerokoli javno cesto ali drugo cesto oziroma potjo, ki ni javna cesta.
22.	člen
Križanje proge s cesto v istem nivoju mora biti zaradi varnosti prometa zavarovano z zapornicami aii polzapornicarni ali svetlobnimi in zvočnimi napravami, ki napovedujejo približevanje vlaka, ali z enimi in drugimi, in sicer:
1.	kjer se križa glavna železniška proga z regionalno ali mestno cesto oziroma cesto v naselju;
2.	kjer se križa cesta z glavno železniško progo, na kateri je dovoljena hitrost večja od 100 km na uro.
Z napravami iz prejšnjega odstavka morajo biti zavarovana tudi preostala križanja železniške proge s cesto, če ni potrebne preglednosti s ceste na železniško progo.
Na preostalih križanjih železniške proge s cestami morajo biti postavljeni predpisani prometni znaki.
23.	člen
Kdaj mora biti križanje železniške proge s cesto izvedeno z nadvozom ali podvozom v smislu 2. točke 21. člena tega zakona in kdaj mora biti križanje železniške proge s cesto v istem nivoju zavarovano v smislu
1.	točke prvega odstavka in v smislu drugega odstavka 22. člena tega zakona, ugotavlja posebna komisija.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje Republiški komite za promet in zveze. V komisiji morajo biti predstavniki Republiškega prometnega inšpektorata, pristojnega organa za notranje zadeve, železniške transportne organizacije, upravljalca ceste in občine.
Ureditev zavarovanj križanj železniških prog s cestami na podlagi mnenja strokovne komisije iz prejšnjega odstavka izvedeta železniška transportna organizacija in upravljalec ceste.
24.	člen
Križanje železniške proge s cestami se morajo znižati na najnujnejše število, in sicer tako, da dve cesti ali več cest ali poti usmeri na skupni cestno-železniški prehod.
Republiški komite za promet in zveze lahko, če je to potrebno zaradi varnosti železniškega prometa in cestnega prometa, prepove uporabo obstoječega cestno železniškega prehoda, če je v bližini zagotovljena možnost takega prehoda.
25.	člen
Upravljalec javne ceste je dolžan na cestnem zemljišču zagotoviti zadostno preglednost s ceste na železniško progo tako, da lahko udeleženci v prometu ob potrebni pazljivosti varno in neovirano prečkajo eestno-železniški prehod.
Na železniškem zemljišču ob progi, v bližini cestnega prehoda, ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni upravljanju in varnosti železniškega prometa, ter saditi drevja, visokih kultur, ali storiti kaj drugega kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost na železniško progo s ceste.
26.	člen
Če nastane križanje proge in javne ceste zaradi graditve nove proge oziroma nove javne ceste, trpi
stroške za graditev nadvozov, podvozov oziroma cestnih prehodov investitor nove proge oziroma nove javne ceste.
Ce nastane križanje proge in ceste oziroma druge poti, ki ni javna cesta, zaradi graditve nove proge ali na zahtevo zainteresirane občine ali organizacije, trpi stroške za graditev nadvoza, podvoza oziroma cestnega prehoda in stroške za ureditev in naprave ter druge stroške, s katerimi se zagotavlja varen in neoviran promet na cestnem prehodu, investitor nove proge oziroma tisti, ki je to zahtevah
27.	člen
Če je potrebno spremeniti način zavarovanja na cestnem prehodu zaradi sprememb, do katerih je prišlo v zvezi z novogradnjo, rekonstrukcijo ali drugimi deli na cesti ali prekategorizacijo ceste, zaradi česar se spreminja cestno-prometni režim, trpi stroške takega zavarovanja tisti, ki nastopa kot investitor del oziroma upravljalec nove kategorizirane ceste.
28.	člen
Če je križanje izvedeno tako, da je zgrajen podvoz za javno cesto ali kakšno drugo cesto oziroma pot, ki ni javna cesta, velja proga nad podvozom z vsemi napeljavami in napravami za progovni objekt in mora za njegovo vzdrževanje skrbeti železniška organizacija, na katere območju je podvoz. Vozišče takega podvoza skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami (razsvetljava, drenaža In drugo), ki so potrebne za pravilno in varno uporabo ceste, pa velja za cestni objekt.
Ce je križanje izvedeno tako, da je zgrajen, nadvoz za javno cesto ali kakšno drugo cesto oziroma pot, ki ni javna cesta, velja zgrajeni nadvoz za cestni objekt. Proga pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, ki so potrebne za njeno pravilno in varno uporabo, pa velja za železniški objekt in mora za njeno vzdrževanje skrbeti železniška organizacija, na katere območju je nadvoz.
Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi, kadar se obstoječi cestni prehod nadomesti z nadvozom ali podvozom zaradi prilagoditve obstoječega stanja z določbami 21. in 22. člena tega zakona.
29.	člen
Ce je križanje proge s cesto izvedeno v istem nivoju, velja zgrajeni cestni prehod za sestavni del proge z obeh strani tira v širino treh metrov, računano od time osi.
Za vzdrževanje delov cestnega prehoda iz prejšnjega odstavka in za zagotovitev varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu skrbi železniška organizacija, na katere območju je cestni prehod. Vozišče na cestnem prehodu mora vzdrževati tako, da je omogočen varen in neoviran promet po njem.
Druge dele ceste z obeh strani prehoda mora vzdrževati upravljalec javne ceste oziroma ceste ali poti, ki ni javna cesta, in sicer tako, da je na progi, čez katero pelje cestni prehod, omogočen varen in neoviran železniški promet.
če uporablja cesto oziroma drugo pot pretežno ali izključno druga organizacija združenega dela, mora dele ceste z obeh strani cestnega prehoda vzdrževati sama.
30.	člen
Železniška organizaciji in upravljalec ceste s sporazumom podrobneje uredita medsebojna razmerja glede vzdrževanja cestnih prehodov prek železniške proge.
31.	čen
Zaradi varnosti in potreb pešcev v območju železniške postaje se lahko zgradi podhod ali nadhod pod oziroma nad železniško progo.
Vsa vprašanja v zvezi s podhodi in nadhodi urejata upravljalec lokalnih cest in železniška organizacija.
v. inspekcija Železniškega prometa
32.	člen
Železniški promet na območju SR Slovenije na progah jugoslovanskih železnic, industrijskih železnic in progah drugih železnic ter industrijskih tirih nadzoruje Republiški prometni inšpektorat po republiških inšpektorjih železniškega prometa.
33.	člen
Pri opravljanju nadzorstva pregleduje inšpektor železniškega prometa zlasti:
1.	ali je železniška organizacija oziroma dinga organizacija združenega dela, ki opravlja železniški promet na določeni železnici, organizirala notranjo kontrolo in ali ta kontrola pravilno in učinkovito deluje;
2.	ali železniški delavci spoštujejo predpisana pravila za urejanje in opravljanje železniškega prometa, določbe o signalih in pravila o vzdrževanju železniških prog in železniških vozil;
3.	ali železniški delavci in delavci na industrij-slcih železnicah in progah drugih železnic ter industrijskih tirih, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu, izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani glede zdravstvene sposobnosti in strokovne usposobljenosti za samostojno delo na delovnih mestih in ali se pravilno uporabljajo predpisi o delovnem času, ki se nanašajo na to delovno mesto;
4.	ali se proge, progovne naprave in objekti, telekomunikacijske in signalno-varnostne naprave in tirna vozila jugoslovanskih železnic, industrijskih železnic, prog drugih železnic in industrijskih tirov pravilno in v redu vzdržujejo;
5.	ali se pri graditvi in rekonstrukciji železniških prog, progovnih naprav in objektov, telekomunikacijskih in signalno-varnostnih naprav in tirnih vozil jugoslovanskih železnic, industrijskih železnic in prog drugih železnic in industrijskih tirov upoštevajo tehnični predpisi, normativi, obvezni jugoslovanski standardi in interni železniški standardi;
6.	ali kakovost opravljenih del, elementi in materiali, ki se uporabljajo pri graditvi, rekonstrukciji oziroma vzdrževanju prog, progovnih naprav in objektov, telekomunikacijskih in signalno-varnostnih naprav in timih vozil, ustrezajo veljavnim tehničnim predpisom, normativom in standardom;
7.	ali se izvajajo ukrepi za varnost železniškega prometa in za red na železnicah, industrijskih železnicah, progah drugih železnic in industrijskih ti-rih;
8.	ali se v mednarodnem železniškem prometu pri tranzitu, ob vhodu in izhodu na progah jugoslovanskih železnic in na tirnih vozilih, ki se v tem prometu uporabljajo, spoštujejo mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na varnost železniškega prometa, varnost potnikov in tehnično enotnost železnic v tem prometu.
34.	člen
Inšpektor železniškega prometa je upravičen;
1.	zadržati izvršitev odredb, ki nasprotujejo določbam zakonov in predpisov, izdanih na njihovi podlagi;
2.	odrediti, da se na vozilih, progah in progovnih napravah odpravljajo tehnične pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa;
3.	odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
4.	odstraniti z dela železniškega delavca, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu, če ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev, ali nima predpisane strokovne usposobljenosti za samostojno delo na svojem delovnem mestu, če pride na delo v takem telesnem ali duševnem stanju, da ni zmožen pravilno opravljati svoje delovne dolžnosti, če zanemarja svojo dolžnost, jo opravlja površno ali nepravilno in to vpliva na rednost in varnost prometa;
5.	odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;
6.	začasno ustaviti dela, ki se izvajajo v neposredni bližini proge, če je nevarnost, da bodo ogrožala varnost prometa in zahtevati od upravnega organa, ki je opravil kontrolo tehnične dokumentacije in dal dovoljenje za graditev, naj pregleda položaj in odredi ukrepe za sanacijo;
7.	ustaviti dela, ki se izvajajo na železniškem območju ali v neposredni bližini proge brez gradbenega dovoljenja, in o tem obvestiti upravni organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
35.	člen
Železniška organizacija mora brez odlašanja obvestiti Republiški prometni inšpektorat o vsaki železniški nesreči; o hujši železniški nesreči ga mora obvestiti takoj in ob vsakem dnevnem času, prav tako tudi o delih, ki se izvajajo v bližini proge ali progovnih naprav in objektov, ki bi lahko vplivala na varnost železniškega prometa.
36.	člen
Železniška organizacija in organizacija združenega dela, ki upravlja industrijsko železnico ali progo druge železnice ali industrijski tir, mora dostaviti Republiškemu prometnemu inšpektoratu v osmih dneh vse splošne in posamične akte, s katerimi se urejajo vprašanja železniškega prometa.
VT. KAZENSKE DOLOČBE
37.	člen
Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če pri graditvi prog železnic in industrijskih prog drugih železnic ne upošteva predpisov za graditev železnic in varnost prometa na jugoslovanskih železnicah ali če ne predpise načina prometa na teh železnicah (2. člen);
2.	če uporablja drugačna tirna vozila, kot so vozila jugoslovanskih železnic (5. člen);
3.	če gradi v varovalnem progovnem pasu v nasprotju s predpisi (16. člen);
4.	če ne sprejme predpisanih protipožarnih ukrepov (prvi odstavek 17. člena);
5.	če ne izvede križanja proge s cesto v skladu z določbami prvega odstavka 24. člena tega zakona.
Za dejanja iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe z denarno kaznijo do 20.0U0 dinarjev.
38.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek železniška 'organizacija, organizacija združenega dela, ali druga pravna oseba, če ne ravna v skladu z določbami 21. in 22. člena tega zakona pri graditvi cestnega prehoda prek železniško proge v istem nivoju, ali pri zagotovitvi varnega prometa prek teh prehodov.
Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za gospodarski prestopek železniška organizacija, če ne ravna v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Za dejanje iz prvega in drugega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba železniške organizacije, organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
39.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ne vzdržuje industrijskih železnic, prog drugih železnic, industrijskih tirov in tirnih vozil tako, da je zagotovljen varen in neoviran promet in če nima tirov, tirnih naprav, objektov in tirnih vozil pod stalnim nadzorstvom (8. člen);
2.	če nima poslovnega reda ali če ta ni usklajen z enotnimi pravili za urejanje železniškega prometa na jugoslovanskih železnicah (9. člen).
Za dejanji iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
40.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če opravi rekonstrukcijo'obstoječih industrijskih tirov brez predhodnega soglasja železniške transportne organizacije (7. člen);
2.	če tirna vozila industrijskih tirov na območju postajnih tirov jugoslovanskih železnic ne vozijo pod Pogoji, ki jih je predpisala železniška transportna organizacija (10. člen);
3.	če ne sklene pogodbe z železniško organizacijo, na katere območju je industrijski tir (11. člen);
4.	če vozi na progah z večjo hitrostjo, kot je določeno v poslovnem redu (12. člen);
5.	če ne predpiše posebnih zdravstvenih pogojev in potrebne strokovne usposobljenosti za delavce na posameznih delovnih mestih na industrijskih tirih (13. člen);
6.	če v progovnem pasu ne ravna v smislu predpisanih ukrepov za zaščito pred požarom (drugi odstavek 17. člena);
7.	če ne zagotovi zadostno preglednost ceste na železniško progo (prvi odstavek 25. člena);
8.	če gradi objekte, zasadi drevje, ali stori kaj drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost na železniško progo (drugi odstavek 25. člena);
9.	če na svojem območju ne skrbi za vzdrževanje podvoza oziroma nadvoza (28. člen);
10.	če na svojem območju ne vzdržuje cestnega prehoda tako, da je na njem zagotovljen varen in neoviran promet (drugi odstavek 29. člena);
11.	če ne vzdržuje delov ceste z obeh strani prehoda tako, da je omogočen varen in neoviran železniški promet (tretji odstavek 29. člena).
Za dejanja iz prvega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz 6. ali 8. točke prvega odstavka tega člena.
41.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek železniška organizacija ali druga pravna oseba, če ne ravna v smislu izvršljive odločbe, ki jo je izdal inšpektor železniškega prometa po pooblastilih iz 34. člena tega zakona, ali če prepreči, onemogoči ali ovira inšpektorja pri opravljanju nadzora, ali če ne dostavi Republiškemu prometnemu inšpektoratu v predpisanem roku splošnega ali posamičnega akta (36. člen).
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba železniške organizacije, organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Stroške za vzdrževanje cestnega prehoda in stroške za zagotovitev varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu trpijo:
1.	stroške za vzdrževanje tirov in drugih delov železniške proge na cestnem prehodu, signalnih naprav in znakov, ki opozarjajo železniške delavce v vlaku na cestni prehod in na železniške telefonske zveze s cestnim prehodom — železniška organizacija;
2.	stroške za vzdrževanje vozišča na cestnem prehodu ter cestnih prometnih znakov, ki opozarjajo udeležence v cestnem prometu na cestni prehod — upravljalec ceste;
3.	stroške za vzdrževanje naprav, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu dajejo znaki, da se cestnemu prehodu približuje vlak in stroške za vzdrževanje naprav za zapiranje prometa na cestnem prehodu v pogojih in obsegu, kot to predpisu-
jejo veljavni predpisi o varnosti cestnega prometa ter nujne stroške za ravnanje s takimi napravami — v enakih delih železniška organizacija in upravljalen ceste, če se ne sporazumeta drugače.
Železniška organizacija trpi vse stroške, ki jih imajo postaje in druga' mesta, na katerih se ureja železniški promet ali ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu, z urejanjem vožnje vlakov in drugim delom, ki je v zvezi z zagotovitvijo vatnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu.
Če uporablja javno cesto ali drugo cesto, ki ni javna, predvsem ali edinole določena organizacija združenega dela ali druga organizacija, trpi stroške za vzdrževanje vozišča in za zagotovitev varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu iz 2. ih 3. točke prvega odstavka tega člena v celoti ta organizacija.
43.	člen
Stroški za vzdrževanje vozišča in stroški za zagotovitev neoviranega prometa iz 2. in 3. točke prvega odstavka in tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona se ugotavljajo in obračunavajo izključno na podlagi skupnih stroškov tiste železniške organizacije združenega dela, ki v okviru svoje dejavnosti vzdržuje cestni prehod in skrbi ža varen in neoviran promet na cestnem prehodu. Ti stroški so:
1.	materialni poslovni stroški, ki se nanašajo na Cestni prehod;
2.	amortizacija sredstev za zagotovitev varnega in neoviranega prometa na cestnem prehodu;
3.	ustrezen del zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na cestni prehod, plačajo pa iz dohodka;
4.	osebni dohodki delavcev, ki na cestnem prehodu ravnajo z varnostnimi sredstvi;
5.	del poslovnih stroškov in del osebnih dohodkov, ki nastajajo Z, vzdrževanjem in zagotavljanjem varnosti na cestnem prehodu pri upravi delovne enote.
Poleg stroškov iz prejšnjega odstavka se lahko obračunava v zvezi s poslovanjem na cestnem prehodu tudi ustrčzen del akumulacije za rezervni sklad in za sklad skupne porabe.
44.	člen
Križanja železniške proge s cesto morajo biti izvedena z nadvozom ali podvozom v primerih iz 1. točke 21. člena tega Zakona najkasneje v petih letih, v primerih iz 2. in 3. točke 21. člena tega zakona najkasneje v desetih letih od njegove uveljavitve.
Križanja železniške proge s cestami morajo biti zavarovana z zapornicami ali polzapornicami ali svetlobnimi in zvočnimi napravami v primerih iz 22. člena tega zakona najkasneje v roku treh let od njegove uveljavitve.
45.	člen
Ureditev zavarovanja križanj železniških prog s Cestami v smislu 21., 22. in 24. člena tega zakona določita železniška transportna organizacija in uprav-Ijalec ceste s programom. Program, s katerim določita železniška transportna organizacija in upravljalec ceste ureditev zavarovanj križanj železniških prog s Cestami in zmanjšanje števila železniško-cestnih prehodov, mora biti izdelan in sprejet v roku enega leta
od Uveljavitve tega zakona in ga je potrebno letno dopolnjevati.
46.	Člen
Stroške za zavarovanje križanj železniške proge s cesto v smislu 21. in 22. člena tega zakona sporazumno določita in nosita železniška organizacija in upravljalec ceste. Ce do sporazuma ne pride, odloči o tem priložnostna arbitražna komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika železniške organizacije in dva predstavnika upravljalna ceste, ter predsednik, ki ga ti izvolijo.
Pri svoji odločitvi priložnostna arbitražna komisija upošteva predvsem povečanje prometa, urbanistične in tehnološke spremembe v želčzniškem in cestnem prometu.
47.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-60/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
Socialistično republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1403.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o osebnem imenu
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o osebnem imenu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 23, septembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 23. septembra 1981.
St. 0100-159/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o osebnem Imenu
1.	člen
V zakonu o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74) še za 2. členom doda nov, 2.a člen, ki se glasi:
»2.a člen
Osebno ime pripadnika italijanske oziroma madžarske narodnosti se vpiše v italijanski oziroma madžarski pisavi in obliki, razen če se pripadnik narodnosti opredeli drugače.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 20-3/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1, r.
1404.
Na podlagi 3. točko 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o matičnih
knjigah
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 23. septembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 23. septembra 1981.
St. 0100-160/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
«	Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON	^
o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah
1.	člen
V	26. členu zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74) se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ce je potrebno podatek, za katerega je odločeno, da se popravi v rojstni malični knjigi, popraviti tudi v poročni matični knjigi ali matični knjigi umrlih, se ta popravek izvrši na podlagi odločbe pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve, ki skrbi za vodstvo rojstne matične knjige,«
2.	člen
V	31. členu zakona se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, so matičarji dolžni iz-'ajati izpiske in potrdila iz matičnih knjig tudi v Hunskem oziroma madžarskem jezjku.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
.dnem listu SRS.
St. 20-2/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1405.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena us-teve Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke ,326. člena, 335. in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, prvega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. septembra 1981 sprejela
o n i. o k
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1406.
Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena. 75., 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1407.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dpe 28. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.	■
St. 010-15/81
\
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.	,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1408.
Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 3^2. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, 75., 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi Afriške banke za razvoj z dne 4. avgusta 1963, z amandmaji, in splošnih pravil, ki urejajo sprejemanje neregionalnih držav v članstvo banke
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi Afriške banke za razvoj z dne 4. avgusta 1963, z amandmaji, in splošnih pravil, ki urejajo sprejemanje neregionalnih držav v članstvo banke, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-353/81
Ljubljana, dne 23. septembra 1981.
Skupščina
‘t^ne republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1409.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mleka
1.	člen
Na koncu 1. člena odloka o nadomestilih pri cenah mleka (Uradni list SRS, št. 19/81) se doda naslednji stavek: »V času od 2. oktobra do 31. decembra 1981 pa se pod temi pogoji izplačujejo nadomestila v višini 2 din pri litru mleka.«
2.	člen
V 7. členu se beseda »oktobra« nadomesti z besedo »decembra«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-3/6
Ljubljana, dne 24. septembra 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1410.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine - SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mesa
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena odloka o nadomestilih pri cenah mesa (Uradni list SRS, št. 18/81) se besedi »30. septembra« nadomestita z besedama »31. decembra«.
V	drugem odstavku 1. člena se na koncu druge alinee pika spremeni v podpičje ter se doda tretja alinea, ki se glasi:
»— v času od 2. oktobra do 31. decembra 1981 8 din pri kilogramu piščančjega mesa.«
2.	člen
V	1. točki prvega odstavka 2. člena se za besedo »druge« vstavita besedi »in tretje«.
V	prvi alinei 2. točke prvega odstavka 2. člena se za besedo »druge« vstavita besedi »in tretje«.
.3. člen
7. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Upravičenci lahko uveljavljajo nadomestila, ki se izplačujejo za čas od 23. februarja do 30. septembra 1981, najpozneje do 31. oktobra 1981, nadomestila, ki se izplačujejo za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1981, pa najpozneje do 31. januarja 1982.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-10/6
Ljubljana, dne 24. septembra 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1411.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravhih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št.
18/81, 20/81, 24/81 in 26/81):
I.	V tabeli pod 1 »Stopnjo davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«, se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj* se:
—	v stolpcu 16 stopnja 13,58 nadomesti s stopnjo 13,36;
2.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto se:
—	v stolpcu 10 stopnja 0,86 nadomesti s stopnjo 0,30;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,35;
—	v stolpcu 16 stopnja 14,00 nadomesti s stopnjo 13,39;
—	v stolpcu 17 stopnja 29,26 nadomesti s stopnjo 28,65;
I. V tabeli točke 2 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 16 občina Kočevje stopnja 0,01 nadomesti s stopnjo 0,03.
• Objava Je vezana s popravkom pregleda stopenj (Uradni Ust SHS, 5t. 25/81).
St. 42-26/80
Ljubljana, dne 29. septembra 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ® načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenih'"skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 18/81, 20/81, 24/81 in 26/81) se v tabeli točke 2:
—	pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj* stopnja 13,58 nadomesti s stopnjo 13,36;
—	pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto stopnja 14,00 nadomesti s stopnjo. 13,39.
* Objava je vezana s popravkom pregleda stopenj (Uradni list SRS, št. 25/til).
St. 420-26/80
, Ljubljana, dne 29. septembra 1981.
Namestnik
republiškega sekretarja za finance
Stanislav Debeljak 1. r.
1413.
Na podlagi 11. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah in četrte alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na 1. seji dne 16. septembra 1981 sprejela
SKLEP
o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
1
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s l. 9. 1981 poveča od dosedanjih 3,86 din na 4,63 din na osnovi gibanj uradno ugotovljenih osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
2 •
štipenditorji morajo poračune opraviti v mesecu oktobru 1981.
3
Vrednost točke 4,63 din bo veljala predvidoma do 1. 9. 1982.
Ljubljana, dne 21. septembra 1981.
1412.
Na podlrsi 50 točke odredbe o računih za vplačevanje n 'hod ko v družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter
Predsednik
skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije Franc Galič 1. r.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST CEUE
1414.
Izhajajoč iz skupnih interesov pri izvajanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih socialističnih odnosov sklepajo Občinska zdravstvena skupnost Celje, Občinska skupnost otroškega varstva Celje, Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje, Občinska zdravstvena skupnost Laško, Občinska skupnost otroškega varstva Laško, Občinska skupnost socialnega skrbstva Laško, Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice, Občinska skupnost otroškega varstva Slovenske Konjice, Občinska skupnost socialnega skrbstva Slovenske Konjice, Občinska zdravstvena skupnost Šentjur, Občinska zdravstvena skupnost Šmarje pri Jelšah, Občinska skupnost socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, Občinska zdravstvena skupnost Žalec, Občinska skupnost otroškega varstva Žalec, Občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec, Občinska zdravstvena skupnost Velenje, Občinska skupnost otroškega varstva Velenje, Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje, Občinska zdravstvena skupnost Mozirje, Občinska skupnost otroškega varstva Mozirje, Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje in Medobčinska zdravstvena skupnost Celjfe (v nadaljnjan besedilu: ustanoviteljice) na podlagi 17. in 18. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74), 44. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 36. in 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela na področju zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v zdravstvenih skupnostih, skupnostih otroškega varstva in skupnostih socialnega skrbstva, za odločanje o sporih med zdravstvenimi, socialnoskrbst-venimi in otroškovarstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva in pravic do socialne varnosti, ugotovijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Velenje in Mozirje (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
Ime sodišča je: »Sodišče združenega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva celjske regije«.
Sedež sodišča je v Celju, Gregorčičeva 5a.
2.	člen
Sodišče je samostojen družbeni organ, ki opravlja v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja sodno funkcijo v mejah svoje, z ustavo, zakonom in s tem samoupravnim sporazumom določene pristojnosti.
3.	člen
Sodišče spremlja in proučuje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dola, drugim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim po potrebi predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
4.	člen
Sodišče je za svoje delo odgovorno ustanoviteljicam.
Sodišče je dolžno vsaj enkrat letno poročati ustanoviteljicam o svojem delu ter o izvajanju predpisov in samoupravnih aktov pri izvrševanju sodne funkcije, kot. tudi o opaženih napakah in pamankljivostih pri njihovem izvajanju in uporabi v skupnostih.
5.	člen
Sodišče nudi uporabnikom in izvajalcem ter dru-, gim udeležencem postopka pravno pomoč, v zvezi z zagotavljanjem pravic pred tem sodiščem.
Sodišče organizira službo pravne pomoči za potrebe uporabnikov in izvajalcev udeleženk. Služba pravne pomoči ima svetovalno fupko«o le v ok<*iru pristojnosti ustanoviteljic.
Naloga sodišča je, da s svojimi strokovnimi nasveti preventivno vpliva na reševanje sporov med izvajalci in uporabniki ustanoviteljic. Sodišče lahko s svojimi strokovnimi kadri phisostvuje sejam odborov za varstvo pravic in s strokovnimi nasveti pomaga pri reševanju konkretnih spornih primerov vse v cilju, da se čimveč zadev reši na odboru za vfcrstvo pravic.
6.	člen
V postopku pred sodiščem udeleženci ne plačujejo taks.
; II. PRISTOJNOST
7.	Člen
Sodišče odloča na I. stopnji • sporih:
—	o sklenitvi in izvajanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti,
—	o sprejetju statuta oziroma drugega ustreznega akta v. skupnostih ter o razmerjih, ki jih urejajo ti akti,
—	o skladnosti samoupravnega splošnega akta skupnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti usklajen,
—	o sklepu organa skupnosti, sprejetem v nasprotju s samoupravnim 'splošnim aktom in predpisom,
—	kršitvi samoupravne pravice s posameznim aktom ali dejanjem organa skupnosti ali njene strokovne službe,
—	o kršitvi s samoupravnim aktom ali predpisom
določenih pravic in dolžnosti organov skupnosti,
—	o samoupravnih pravicah in dolžnostih iz razmerij med izvajalci in uporabniki storitev, oziroma njihovimi organizacijami in skupnostmi glede svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev ter skupnega odločanja o upravljanju dejavnosti v skladu s skupnimi interesi,
—	o samoupravnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, njihovih organizacij in skupnosti,
—	o združevanju sredstev proti volji delavcev ali z namenom odtujevanja dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela,
—	o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov med skupnostmi glede uresničevanja začela vzajemnosti in solidarnosti ter drugih skupnih interesov in ciljev, kakor tudi o pravicah in obveznostih iz teh sporazumov,
—	o samoupravnih pravicah delavcev, ki opravljajo strokovna, administrativna, tehnična opravila za skupnost, da oblikujejo delovno skupnost in da v njej pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela ter o njihovih drugih pravicah, določenih v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom ali s pogodbo med skupnostjo in njeno delovno skupnostjo,
—	o drugih samoupravnih odnosih v skupnosti in med njimi, če je odločanje o teh sporih lahko v pristojnosti sodišča.
8.	člen
Sodišče ne more reševati sporov o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, kot tudi ne sporov o drugih samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij.
9.	člen
Na drugi stopnji odloča o sporih kot pritožbeno sodišče Sodišče združenega dela v SR Sloveniji.
ITI. ORGANIZACIJA
10.	člen
Sodišče ima predsednika in ustrezno število sodnikov.
Predsednika sodišča in sodnike izvoli skupščina, upoštevajoč pri tem ustrezno strokovno izobrazbo in delo, ki ga opravljajo profesionalni in drugi delavci na sodiščih oziroma organizacijah združenega dela.
11.	člen
Sodišče določi s samoupravnim splošnim aktom ob soglasju ustanoviteljic število in strukturo delavcev, ki so potrebni za opravljanje strokovnih in administra-tivno-tehničnih opravil za sodišče.
Za sodišče opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila delovna skupnost pri MZS.
12.	člen
Sodišče sodi v senatu treh sodnikov.
Seetav senata določi predsednik sodišča v skladu z načeli, ki jih določi zbor sodnikov na način iz 24. 'člena republiškega zakona o sodiščih združenega dela.
13.	člen
Sodišče lahko opravlja naroke-tudi v krajih izven svojega sedeža.
14.	člen
Predsednik predstavlja in zastopa sodišče.
' Druge pravice predsednika sodišča ter pravice delovne skupnosti sodišča in njenih samoupravnih organov o organizaciji in notranjem poslovanju sodišča so določene z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča v skladu z zakonom.
IV. SODNIKI
15.	člen
Sodnike volijo in razrešujejo skupščine ustanoviteljic na način, kot ga določa zakon (Uradni list SRS, št. 39/74).
Natačnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati predsednik in sodniki, določa republiški zsikon.
16.	člen
Kandidacijski postopek za izvohtev predsednika sodišča in sodnikov izvede Medobčinski svet SZDL v soglasju z občinskimi konferencami SZDL celjske regije.
Po opravljenem kandidacijskem postopku pa skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje po predhodnem soglasju drugih skupščin ustanoviteljic sprejme skupno kandidatno listo. V skupni kandidatni listi mora biti najmanj toiiko kandidatov, kolikor je prostih, sodniških mest.
17.	člen
Predsednika sodišča in sodnike volijo ustanoviteljice za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni Izvoljeni so, kadar so jih izvolile vse ustanoviteljice iz 1. člena tega sporazuma.
Predsednik sodišča in sodniki se volijo na podlagi skupne kandidatne ' liste. Ce kandidat ni izvoljen v skupščinah vseh udeleženk, se za to sodniško funkcijo ponovi kandidacijski postopek in opravijo nove volitve.
Predsednik sodišča oziroma sodnik je razrešen, če ga razrešijo vse udeleženke.
V. FINANCIRANJE
I
18.	člen
Za nemoteno uresničevanje nalog zagotavljajo udeleženke sodišču poslovne prostore in opremo, sredstva za kritje drugih materialnih potreb ter za osebno in skupno porabo v skladu z družbeno določenimi osnovami In merili za delitev.
Osnove in merila obračuna ter višina sredstev za delo sodišča se določa za vsako koledarsko leto po številu zadev s posebnim sporazumom med ustanoviteljicami in sodiščem.
V KCfaCNE DOLOČBE
19.	člen
Za vprašanja, ki niso izrecno urejena s tem sporazumom, se uporabljajo določbe zakonov o sodiščih združenega dela.
20.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejoi skupščine udeleženk. Za veljavnost sporazuma je potrebno, da k sporazumu pristopijo najmanj tri udeleženke. Dan, ko je sporazum sklenjen, ugotovi in objavi skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti.
21.	člen
K sklenjenemu sporazumu lahko kadarkoli pristopijo vse druge občinske samoupravne Interesne skupnosti, jci imajo interes do dejavnosti sodišča.
22.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, sodišče pa prične s poslovanjem s 1. julijem 1981.
St. 022-1/81-44 Datum: 10. aprila 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Franc Horvat L r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Celje
Slava Vučajnk 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje
Alojz Pavlič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško
Ivan HIršel, inž. 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Laško
Stanko Kramer 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško
Janko Pecej 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Alojz Korošec 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Stanc Glavnik L r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah Vekoslav Škrabi 1. r.
Predsednik skupščine Občinske , zdravstvene skupnosti Žalec
Karel Koren 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Žalec
Jože Kuder 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec
Jože Zajc I. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje
Jože Debeljak 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje
Danijela Lipovšek 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje
Martin Primožič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Nikolaj Marjanovič, Inž. 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Slovenske Konjice
Janez Javornik 1. r.
, Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Mozirje
Jožica Pečovnik 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice
Jože Hlačar 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler L r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje
Franc Suhorepec 1. r.
Predsednik
skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje
Rafko Mlakar 1. r.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO
/
1415.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in zaradi uskladitve nalog in organizacije občinske zdravstvene skupnosti Krško z zakonom o zdravstvenem varstvu sklenemo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško (Uradni list SRS, št. 12/76) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (\£ nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Krško, sedež je v Krškem, Cesta krških žrtev 63/a.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina, v pravnih zadevah pa jo zastopa tajnik skupščine skupnosti.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zaradi uresničevanja svobodne menjave dela enakomerno sporazumevajo v skupnosti zlasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo;
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva;
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij;
—	planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in
interese na področju celovitega zdravstvenega varstva;
—	skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva;
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev;
—	problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge;
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji;
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali preko svojih delegacij in delegatov.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s pbdročja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s:
—	samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	statutom,
—	samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	samoupravni sporazumi o postopkih in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva,
' — drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI L Skupščina skupnosti
6.	člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
7.	člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo
samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo.
9.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na Skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupriih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne mole biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
10.	člen
Š sporazumom obeh zborov skupščine:
—	usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov,
—	določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
'— sprejemamo plane skupnosti,
—	usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini,
—	sprejemamo statut skupnosti,
—	sprejemamo samoupravni sporazum b pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	oblikujemo izhodišče za uveljavljanje svobodne menjave deld med uporabniki in izvajalci,
— Oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci,	t
—	skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti,
—	oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti.
11.	člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o:	.
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine;
—	izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev;
—	imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost;
—	imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog.
12.	Člen
V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela,
—	sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
13.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih zdravstvene dejavnosti,
—	uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela,
—	usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela,
—	o Izvolitvi delegata za zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
a) Odbor za samoupravni nadzor
14.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene Strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
\
15.	člen
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa (različno gleda na velikost skupnosti);
—	koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
— Odbor za varstvo pravic uporabnikov,
—	komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV.
Za posamezna področja dela in naloge skupščine imenuje že druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
Organi, določeni v tem členu, morajo biti izvoljeni in pričeti delovati najpozneje v enem letu po sprejemu tega samoupravnega sporazuma.
4.	Tajnik skupščine
Tajnik skupščine je funkcionar, ki ga imenuje skupščina skupnosti.
V	notranjih odnosih v strokovni službi ima tainik status delavca s posebnimi pooblastili ih odgovornostmi.
Tajnik skupnosti je natančneje opredeljen v statutu skupnosti.
IV.	PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
16.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plana ih z drugimi planskimi akti v skladu z
družbenimi plani v občini in republiki.
.im dat A •
•Jt ./“i r
17.	čle#*
Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov.
Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti:
—	potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva,
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve,
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov,
—	zagotovljen obseg zdravstvenega varstča.
18.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti,
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti,
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev,
—	program skupnih nalog in program naložb,
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
19.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejema skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge,- obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog.
20.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
V.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
21.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
22.	člen
Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, cene oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
23.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali:.
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilne delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti;
—	iz drugih virov, ki so določeni z zakonom.
25.	člen
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
26.	člen
Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto določili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti.
27.	člen
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti.
VII.	POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
28.	člen
Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavlja-»ju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti usklajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveni skupnosti Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost.
29.	člen
Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širžem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine.
Vlil. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
81. člen
Uporabniki na območju ene alj več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim
sporazumom.
32.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti če so zagotovljeni naslednji pogoji:
-r- vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občipe in s samoupravnim sporazumom O temeljih Plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju;
—	enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela .s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve;
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
IX.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
33.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah In obveznostih v spdrih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X.	STROKOVNA SLUZMA SKUPNOSTI
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
35.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem, ko dobi mnenje delovne skupnosti.
XI.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
36.	člen
Pelo skupnost} in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o ures-
ničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
37.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek'delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine,
—	s periodičnimi poročili in letnim poročilom o delu skupnosti,
—	prek sredstev javnega obveščanja.
XII.	PREHODNA DOLOČBA
38.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško je sprejet, ko k njemu pristopi večina udeležencev in ko da nanj soglasje skupščina občine.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21/76.
St. 022-29/81
Krško, dne 26. januarja 1981.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Vid Budna 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
1416.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejvnosti (Uradni list SRS, fit. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Litija na seji obeh zborov dne 22. septembra 1981 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od
1.	januarja 1981 dalje
1.	člen
V 7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) se prispevna stopnja iz osebnega dohodka zniža za 0,70 in znaša 12,61.
2.	člen
Spremeni se 3. člen sklepa, tako, da se glasi:
»Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji«.
3.	člen
V 4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova- za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1981 dalje.
St. 420-1/80
Litija, dne 22. septembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Ivan Boh 1. r.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1417.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo imeato je na podlagi 78. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/78) na seji dne 10. septembra 1981 sprejela
SKLEP
o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva so od 1. oktobra 1981 naslednji:
Vtsta prispevka	. prispevka 1 2 3
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih In
obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	36
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabrijka ali njegovih svojcev	129
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
— za prvi pregled pri stomatologu-speci-
alistu	36'
Zap.
št.
Vrsta prispevka
Znesek
prispevka
din
Zap.
št.
Vrsta prispevka
Znesek
prispevka
din
—	za	vsak rentgenski	posnetek zob	7
—	za	vsako zalivko	36
—	za polno kovinsko prevleko	i 240
—	za	vse ostale prevleke	300
-T- za	inlay nazidek	180
—	za	vsako krono	396
— za vsak člen v mostovni konstrukciji 180 •— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, dodelitev vmesnega
člena ali gredi	60
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	78
—	za gred, opornico ali jahač	216
—	za vsako totalno protezo	576
—	za vsako parcialno potezo	720
—	za vsako začasno protezo	540
—	za vsako bazo kovinske proteze	600
—	za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	600
—	za fiksni o'rtodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let	900
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	90
4.	Za vsak prvi pregled pri zdravniku —
specialistu z napotnico zdravnika ali brez
rije, če ta ni predpisana	84
5.	Za vsak RTG posnetek	7
6.	Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan, razen za storitve iz EP	48
7. Za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdra-
vilišču na ambulantni način	180
8.	Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po-
sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	108
9.	Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	26
10.	Za proteze, ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez	240
11.	Za neppdložene usnjene rokavice, estetske rokavice za proteze in navleke za krn
po	amputaciji	240
12.	Za	ortopedske	čevlje	540
13.	Za	kilni pas	240
14.	Za berglje	, 54
15.	Za	očala	73
16.	Za	kontaktna	stekla	180
17.	Za očesno protezo	•	180
18.	Za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti	travmatskega izvora	180
19.	Za aparat za omogočanje glasnega	govora 360
20.	Za	ojačevalni	slušni	aparat	300
Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 401-16/81
Novo mesto, dne 17. septembra 1981.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČIN!
CERKNICA
1418.
Na podlagi 2. odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov In naprav v občini Cerknica 1 * *
1.	člen
S tem odlokom se predpiše prispevek uporabnikov
vode Iz javnih vodovodov prispevek uporabnikov javne kanalizacije in prispevek uporabnikov odlagališč smeti in odpadkov, za financiranje razširjene reprodukcije teh komunalnih objektov In naprav, kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev' za finančno pokritje planiranih naložb.
2.	člen
Prispevek, ki ga plačujejo uporabniki individualnih komunalnih storitev ob ceni komunalnih storitev znaša:
—	za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav:
za gospodinjstvo, šolstvo, vzgojno varstvene ustanove in društva: 2,85 din za m3 porabljene vode,
za ostale porabnike: 5,00 din za m3 porabljene vode.
—	za razširjeno reprodukcijo kanalizacijskih objektov in naprav:
za izgradnjo kanalizacije: 3,75 din za m3 porabljene vode,
za izgradnjo čistilnih naprav: 1,95 din za m3 porabljene vode.
—	za razširjeno reprodukcijo odlagališč smeti in
odpadkov:
od stanovanjskih površin: 0.15 din/m3/odvoz,
od proizvodnih in poslovnih površin: 0 * 'd' 1 rn3 odvoz.
Prispevek po drugi alinei tega člena plačujejo vsi uporabniki javne kanalizacije v enaki višini.
3.	člen
Prispevek se obračunava in plačuje ob ceni individualnih storitev. Prispevek pobira pravna oseba, ki upravlja s komunalnimi, napravami in ga odvaja do 15. v mesecu za preteklo trimesečje na žiro račun 50160-662-25019, Samoupravna komunalna skupnost občine Cerknica.
4.	člen
Prispevek za razširjeno reprodukcijo se uporablja za uresničevanje plana izgradnje in rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav individualne rabe. Plan- izgradnje in rekonstrukcije s katerim se opredeljujejo celotni stroški investicij, sprejme skupščina komunalne skupnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do 31. 12. 1985, v skladu s samoupravnim sporazumom o planu Samoupravne komunalne skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981—1985.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 16/79).
St. 420-52/81-9
Cerknica, dne 17. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1419.
Skupščina občine Cerknica je na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. septembra 1981 na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 4. in 9 člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela
O D I, O K
o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in obvezno čiščenje potokov in jarkov na območju občine Cerknica.	v< I. 2
I.	MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI
2.	člen
Zn pribrežna zemljišča se štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine. oziroma 10 m iod zgornjega roba struge — obojestransko.	: : -: f»if •
3.	člen
Za potoke in jarke se štejejo vsi vodotoki na območju občine Cerknica, razen naslednjih:
1.	Cerkniščica od Begunj do konca naselja Dolenja vas in požiralnik Karlovica;
2.	potok Brežiček od izliva v Obrh do Loža;
'3. požiralnik Golobina;
4.	požiralnik Bloščica med Novo vasjo in Velikimi Blokami;
5.	požiralnik Bratni dol.
Za vzdrževanje in čiščenje vodotokov iz tega člena skrbi Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava iz Ljubljane.
II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH
4.	člen
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan:
1.	gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišč,
2.	redno čistiti strugo in odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse kar vpliva na normalni pretok vode.
Lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice in svoje vodne naprave tako, ha ta ne povzroča škode obrežnim lastnikom. Lastnik oziroma uporabnik vodne naprave je prav tako dolžan upravljati z zapornicaVni na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzročijo dodatne škode.
Ce poteka potok ali jarek med zemljišči različnih lastnikov’ ali uporabnikov, je vsak dolžan čistiti ah vzdrževati svoj del brežine, strugo pa so dolžni čistiti skupno.
5.	člen
Na pribrežnih zemljiščih se ne sme:
1.	zasajati drevja, postavljati ograj, plotov in drugih objektov, če ti ovirajo normalni pretok in odtok vode ali prost prehod ob vodotokih,
2.	odlagati ali zlagati material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan,
/	3. odlagati odpadni ali odkopni material, spuščati
odplake ter druge podobne snovi,
4. obdelovati pribrežna zemljišča, če taka obdelava povzroča erozijo.
III.	ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV
6.	člen
Lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti.
Ravno tako je potrebno čistiti jezerske površine na pribrežnih zemljiščih in okolico požiralnikov.
7.	člen
Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela iz 6. člena tega odloka opravljati sproti.
IV.	IZVAJANJE DEL, KI JIH LASTNIK OZIROMA
UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI
8.	člen
Ca lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tam odloku, odda inšpekcijska služba Medobčinskega inšpektorata Skupščin občin Cerknica, Postojna in Ilirska Bistrica v Postojni, ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oziroma uporabnika pribrežnega zemljišča.
9.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi vodnogospodarska inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu občin Cerknica, Postojna in Ilirska Bistrica v Postojni, v sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava.
V.	KAZENSKE DOLOČBE ,
10.	člen
Z ctenarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča:
1.	če ne goji na pribrežnem zemljišču primerne zarasti za varstvo zemljišča (1. točka 4. člena),
2.	če sproti ne odstranjuje naplavljenih predmetov, neprimerne zarasti oziroma vsega, kar spreminja normalni odtok vode (2. točka 4. člena),
3.	če lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotnega korita mlinščice svoje vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroča dodatne škode (2. odst. 4 člena),
4.	če zasaja drevja, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če to ovira normalni odtok vode ali prost prehod ob vodotokih (1. točka 5. Člena),
5.	če odlaga ali zlaga material, ki bi ga voda lahko odpravila, če ni primerno zavarovan (2. točka 5. člena),
6.	če odlaga odpadni ali odkopni material, spušča odplake ter druge podobne snovi (3. točka 5. člena),
7.	če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (4. točka 5. člena),
8.	če ni opravil del, določenih v 6. členu tega odloka sproti ali po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra (7. člen).
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 30.000 dinarjev in odgovorna oseba pravne osebe od 1.000 do 2.000 dinarjev.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/77-3
Cerknica, dne 17. septembra 1981.
v Predsednik Skupščine občine Cerknica
Jane* Pakiž 1. r.
LENART
1420.
Po 61. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Lenart za obdobje 1981—1985 in 14. člena dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je Skupščina skupnosti otroškega varstva Lenart na seji obeh zborov skupščine dne 23. junija 1981 sprejela .
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981
1.	člen
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	800 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, do 2.200 din mesečno na družinskega člana,
2.	600 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana,
3.	400 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800 do 3.900 din na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih po-mpči se ugotavlja dejanski socialni položaj družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma dejanski socialni položaj otroka.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir in predpis po katerih jih družina ali otrok ima.
Med dohodke družine štejejo: dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških vojnih invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve in drugo.
Denarna pomoč se lahko nakazuje tudi drugemu roditelju ali drugi osebi, ki ji je otrok dan v oskrbo, če skupnost socialnega skrbstva ugotovi, da roditelj, ki uveljavlja denarno pomoč to ne uporabi v namen, za katerega je dana, kakor tudi v primerih, ko to ugotovi občinska skupnost otroškega varstva.
2.	člen
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno. Pravico do denarne pomoči imajo otroci, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek nc presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi
O
alinel prejšnjega odstavka se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
3.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	do 400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok,	4
—	do 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge ali-nee te točke so določeni s pravilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic.
Pravico do povečane denarne pomoči iz druge ali-nee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 1.400 din mesečno (ali če je družina v bistveno slabšem socialnem položaju).
, Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 2.900 din mesečno.
4.	člen '
Dohodek, ki ga ima družina oziroma občan iz kmetijske dejavnosti se pri izračunu dohodka na družinskega člana pomnoži s faktorjem 6.
5.	člen
če živita starša otroka v izvenzakonski skupnosti se pri dohodku družine oziroma prosilca upoštevajo dohodki obeh. '
6.	člen
Občanu, ki s člani družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku tega člena se upošteva, če znaša letni katastrski dohodek na Člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno.
Znesek dohodka iz kmetijske dejavnosti na Člana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se ugotovi tako, da se celotni katastrski dohodek od posestva deli s številom oseb, ki živijo na posestvu in imajo zakonito dedno pravico po lastniku v ravni vrsti ali imajo na posestvo izgovorjen prevžitek.
V celotni dohodek družine se ne šteje dohodek iz kmetijske dejavnosti, če ima na posestvu, ki je last kateregakoli družinskega člana, druga oseba zemljiškoknjižno zavarovalno pravico do dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev pa je nastala po f>olji prejšnjega lastnika, če na posestvu ne živi in od njega nima koristi.
7.	člen
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 20. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči.
'	8. člen
Kolikor posamezna merila in kriteriji niso opredeljeni v tem sklepu se uporabljajo določila dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
Predsednik Skupščine skupnosti otroškega varstva Lenart
Jože Keuc L r.
SEVNICA
I
1421.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številke 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 172. člena statuta občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu »Drožanjske« in »Florjanske«
ulice
1.	člen
Sprejmeta se zazidalna načrta »Drožanjske« in »Florjanske« ulice.
2.	člen
Zazidalna načrta sta v skladu z dopolnitvijo urbanističnega načrta za mesto Sevnica, katerega je izdelal »PA« Ljubljana št. 1605 v juniju 1972 in Je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 55/72.
\
3.	člen
Območje zazidalnega načrta »Drožanjske« Ulice Je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal projektivni biro »Region« Brežice pod št. 1018/U-81, območje zazidalnega načrta »Florjanske« pa je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji ki jo je izdelal »Region«. Brežice pod št. 1028/U-81.
Tehnična dokumentacija je sestavni del tega Odloka.
4.	člen
Pri izbiri in gradnji objektov se morajo upoštevati tipi, ki so določeni v zazidalnem načrtu.
5.	člen
Večje spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava skupščina občine, po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt.
6.	člen
izvajanje zazidalnih načrtov in tega odloka nadzoruje upravni organ za urbanizem in urbanistična inšpekcija.
i
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/81-1
Sevnica, dne 24. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1422.
Na podlagi 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 22. septembra 1981
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o dopolnitvi samoupVavnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva
1. člen
Posamezna določila samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-878/78, 1-31/79, 10-1623/79) se dopolnijo in to:
1.	V tretji vrstici prve alinee 17. člena se za besedo dejavnost vstavi besedilo »kmetje kooperanti«.
2.	Člen 20. se črta.
3.	V 29. členu se v prvi vrstici za besedo ljudje vstavi besedilo »ter kmetje kooperanti (v nadaljnjem besedilu »delavci«)«.
4.	V 30. členu se v tretji alinei prvega odstavka
črta beseda »poroda«.
5.	V 7. točki 31. člena se v drugi vrstici za oklepajem namesto vejice vstavi »pika« ter črta besedilo: »če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom«.
6.	Člen 34. se črta
7.	Besedilo 37. člena se dopolni tako, da prečiščeno besedilo glasi:
»Delavci imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo, dokler za ocenjevanje delazmožnosti pristojni organi po sklepu o pogojih, načinu in postopkih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in na področju ocenjevanja delazmožnosti (Uradni list SRS, št. 18-1111/80) ne ugotovijo, da je zopet postal zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.«
8.	V I. točki 44. , člena se črta besedilo »za čas porodniškega dopusta^ ki je kot najmanjši določen z zakonom«.
9.	V 45. f členu se doda nov drugi odstavek, ki
glasi:
»Za kmete kooperante se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu.«
1Q. V 51. členu se doda nov peti odstavek, ki glasi:
»Povračila iz tega člena (dnevnice) pripadajo upravičencem le, če je prevoz opravljen z javnim prevoznim sredstvom.«
11.	V 53. členu se doda v drugem odstavku nova
četrta alinea, ki glasi:
»— kmetje borci NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945.«
12.	Vstavi se nov 78.a člen, ki glasi:
»Ne glede na določila, člena 76. in 78. tega sporazuma so tudi oproščeni plačila prispevka (participacije) uporabniki, kadar uveljavljajo pravice do zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zakon o zdrav-stvenepi varstvu (prvi odstavek 8. člena in 46. člen — Uradni list SRS, št. 1-3/80).
2.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti najkasneje v 6 mesecih po sprejemu te dopolnitve sprejme prečiščeno besedilo tega sporazuma, s katerimi tudi uskladi posamezne določbe z zakonom o zdravstvenem varstvu in samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985.
3.	člen
Ta dopolnitev samoupravnega sporazuma začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981 dalje.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica
Tvone Krajnc 1. r.
, SLOVENSKA BISTRICA 1423/
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 1. člena odloka o urbanističnem programu občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/73 in 9/77) ter 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 35. seji zbora združenega dela in 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1981 sprejela
O D I, O K
o zazidalnem načrtu za naselje Zgornja Polskava
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za naselje Zgornja Polskava, ki ga je izdelal Stanbiro, Biro za urbanizem in geodetske storitve Slovenska Bistrica pod št. 44-ZN/80 v letu 1981.
Območje zazidalnega načrta obsega del katastrskih občin Ogljenšak, Bukovec ter katastrsko občino Zgornja Polskava.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski del in arhitektonsko dokumentacijo, ki je sestavni del tega odloka. ,
3.	člen
Zazidalni načrt je med uradnimi urami stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela na
občinskem sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in komunalo Slovenska Bistrica. •
4.	členi
Manjše odmike od obravnavanega zazidalnega načrta, ki ne spreminjajo namembnosti zazidave in prometnih razmer, lahko dovoli Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica.
5.	člen'
Izvajanje tega odloka nadzoruje .urbanistična inšpekcija skupne uprave inšpekcijskega nadzora občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ohjavi v Uradnem listu SRS.
St 1/1-350-6/80
Slov. Bistrica, dne 23. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
•	Mihael Špindler 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1424.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1981
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu soseske EH
1.	člen
Odlok o zazidalnem načrtu soseske EH Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 4/66), se dopolni z dokumentacijo, št. 1/40-3/81, ki jo je izdelal Skupni servis SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo — marca 1981.
2.	člen
Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/81-1
Šentjur pri Celju, dne 24. septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
1425.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 39. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30-1703/78) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) 'na seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1981 sprejela
ODLOK
o načinu prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse
1.	člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic za sodne takse na območju občine Šentjur pri Celju izda delovnim in drugim organizacijam ter organom izvršni svet.
Za prodajo taksnih vrednotnic pripada pooblaščenim prodajalcem provizija v višini 10 °/o od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-3/81-1
Šentjur pri Celju, dne 24. septembra 1981.
Predsednik
, Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
I ŠMARJE PRI JELŠAH
1426.
•Na podlagi 3. odstavka 20. člena odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Šmarje pri Jelšah ter soglasij krajevnih skupnosti Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Šentvid pri Grobelnem, Podčetrtek, Mestinje, Kozje in Bistrica ob Sotli je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na svoji 86. redni seji z dne 16. septembra 1981 sprejel
ODREDBO
o mejah območij organiziranega odvoza smeti in odpadkov v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V območju, označenih na grafičnih prilogah v M 1 :5000, kjer so določene meje za obvezen odvoz smeti v občini Šmarje pri Jelšah in zajemajo območja naselij Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Mestinje, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrico ob Sotli je obvezen reden odvoz smeti in odpadkov enkrat tedensko od vsakega gospodinjstva.
2.	člen
Meje območij iz 1. člena te odredbe »o določene
s karto v M 1 : 25.000, na kateri je vpisana meja območja za odvoz smeti za celotno občino in kartami v M 1 :5000 za vsa naselja, Id jih zajema ta odredba (8 kart) ter seznami hišnih številk v mejah obveznega odvoza, kar je vse sestavni del te odredbe.
3.	člen
Odvoz smeti in odpadkov v tako določenih mejah organiziranega odvoza smeti in odpadkov opravlja pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov v občini Šmarje pri Jelšah DO GOKOP — TOZD Komunala Rogaška Slatina.
4.	člen
Ta odredba prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 352-3/81-2
Šmarje pri Jelšah, dne 16. septembra 1981.
Predsednik Izvršnega 'sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Franc Mlakar L r.
VRHNIKA
1427.
Na podlagi 16. člena statuta Kulturne skupnosti občine Vrhnika, 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 in 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) so delegati obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti občine Vrhnika na 11. seji dne 22. decembra 1980 sprejeli naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Skupščina Kulturne skupnosti občine Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985.
2
Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je s pristopnimi izjavami na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom na Skupnih strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti občine Vrhnika.	. .
3
Samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 začne veljati 1. januarja 1981.
St. 147/80
Vrhnika, dne 22. decembra 1980.
Predsednik skupščine Kulturne skupnosti občine Vrhnika
Božidar Grabnar 1. r.
1428.
Na podlagi 8. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika, 42. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 in 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80), se delegati obeh zborov skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika na 13. seji dne 15. decembra 1980 sprejeli naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljili plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985.
2
Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je s pristopnimi izjavami' na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom na Skupnih strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti občine Vrhnika.
3
Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 začne veljaU 1. januarja 1881.
St. 208/80
Vrhnika, dne 15. decembra 1980.
Predsednik
skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika
Friderik Rutar JL r.
1429.
Na podlagi 15. člena statuta Občinske ^raziskovalne skupnosti Vrhnika, 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 in 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80), so delegati na 5. redni seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika dne 15. decembra 1980 sprejeli naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Skupščina Občinske raziskovane skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985.
2
Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 do
1985 je s pristopnimi izjavami na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom na Skupnosti strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Vrhnika.
3
Samoupravni sporazum p temeljih pjana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 začne veljati 1- januarja 1981
St. 60/80
Vrhnika, dne 15. decembra 198J-
Predsednik
čbneščine občinske raziskpvalpe skupnosti Vrbniku
dr. Boštjan 2ekš L r.
143pr
Na podlagi 20. člena statuta Skupnosti otroškega varstva Vrhnika, 40. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1981--1985 in llfj. č)ena zakopa p sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80), so delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika na 13. seji dne 25. februarja 1981 sprejeli naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Vrhnika • ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika sa obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1981—1985.
2
Samoupravni sporaz^pn p temeljih plana Skupnosti Otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1881t^-1P85 je s pristopnimi izjavami na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom na Skupnih Strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti občine Vrhnika.
St. ieo/80
Vrhnika, dne 25. februarja 1981.
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Vrhnika
Veselka Mladenovič 1. r.
1431.
Na podlagi }7. člena statuta Temeljne teiesnokul-turne skupnosti Vrhnika. 31. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 —1985 in 118. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem pla* au SH Slovenijo (Uradni Ust SRS, It- i-4/?Q), sp delega^ ' M obeh zborov skupščine Temeljne telesnokulturne kup.Kirti Vrhnika |)g 1|. seji dpp 2(1. decembra 1980 orejoll naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Skupščina Temeljne telesnokulturne skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokultdrne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker so ga sprejeli vsi udeleženci plana Temeljne telesnokulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985.
2
Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je s pristopnimi izjavami na razpolago vsem delovnim ljudem in občanom na Skupnih strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti občine Vrhnika.
3
Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 začne veljati 1. januarja 1981.
St. 1)8/80
Vrhnika, dne 20. decembra 1980.
Predsednik skupščine Temeljne telesnokulturne skupnosti Vrhnika
Miro Zorc 1. r..
1432.
Na podlagi 17. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika, je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika na skupni seji zbora uporabnikov in zbora jzvaiakmv, dne 15, cfc-eembra 1980 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Socialnega skrbstva v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985 sprejet, ker je k njemu pristopilo več kot 2/8 udeležencev.
2
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS,
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika
Matko Dobonik 1. r.
POPRAVEK
V odloku o delovnem čusu na področju prometa
blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 24/81) se v 15. členu 5. točka pravilno glasi:
»če posluje izven obratovalnega časa brez soglasja.«
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
St. 010-18/81-C
Mozirje, dne 23. septembra 1981.
Sekretarka Skupščine občine Mozirje
Anka Sivec 1. r.

VSEBINA I
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE	.
1402.	Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa	1874»
1403.	Zakon o dopolnitvi zakona o osebnem imenu	1880
1404.	Zakon o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah 1881
1413.	Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij	1883
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1414.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega so-•* dišča združenega dela na področju zdravstvenega
in otroškega varstva ter socialnega skrbstva (Celje) 1884
1415.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske
zdravstvene skupnosti Krško	1887
1416.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obraču-
navanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Litija)	1891
1417.	Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Novo mesto)	1891
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1418.	Odlok o prispevku uporabnikov za razširjeno re-
produkcijo komunalnih objektov in naprav v občini Cerknica	1892
1419.	Odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov
in jarkov na območju občine Cerknica	1893
1405.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifika-
ciji konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb	1881
1406.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju dohodka in premoženja	1881
1407.	Odlok o soglasju k predlogu zagona o ratifikaciji
konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk	1881
1408.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi Afriške banke za razvoj z dne 4. avgusta 1963, z amandmaji, in splošnih pravil, ki urejajo sprejemanje neregionalnih držav v
y članstvo banke	1882
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1409.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mleka	1882
1410.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mesa	18*2
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1411.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb ▼ družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981	1883
1412.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbo o pred-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1888
1420.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih
pogojih v letu 1981 (Lenart)	1894
1421.	Odlok o zazidalnem načrtu »Drožanjske« in »Florjanske« ulice (Sevnica)	1895
1422.	Samoupravni sporazum o dopolnitvi samoupravne-
ga sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Sevnica)	1896
1423.	Odlok o zazidalnem načrtu za naselje Zgornja Polskava (Slovenska Bistrica)	1896
1424.	Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu
soseske EH (šentjpr pri Celju)	1897
1425.	Odlok o načinu prodaje taksnih vrednotnic za sodne takse (Šentjur pri CeljU)	1897
1426.	Odredba o mejah območij organiziranega odvoza
smeti in odpadkov v občini Šmarje pri Jelšah	1897
1427.	Ugotovitveni	sklep,	da	je	sklenjen	samoupravni
sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985	1898
1428.	Ugotovitveni	sklep,	da	je	sklenjen	samoupravni
sporazum o tcmljlh plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985	1898
1429.	Ugotovitveni	sklep,	da	Je	sklenjen	samoupravni
sporazum o temeljih piana Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985	1898
1430.	Ugotovitveni	sklep,	da	Je	sklenjen	samoupravni
sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Vrhnika za obdobje 1981—1985	1899
1431.	Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Telesnokultume skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985	1899
1432.	Ugotovitveni sklep, da Je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Socialnega skrbstva občine Vrhnika za obdobje 1981—1985	1899
— Popravek odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Mozirje)	1899
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo sekre tar. Sef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 24 482 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno pro metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje St. 421-1/72