5 8
Stavbni spisi1 okra i h uradov v Zi»odovn>>kem arhivu v Celju
I lila /lcrkoi>ec
Uvodna predstavitev fondov okra.jniii uradov
Arhivsko gradivo okrajn.h uradov, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Cehu. obsega, glede na prove nieneo, devet fondov. Vsi, ra/.en enega predstavlja jo del restitueiiskega arhivskega gradiva ki ga je Avstrija vrnila na osnovi Arhivskega spora/uma i/, leta 1923 in Protokola i z leta 1958.2
Po dogovoru med slovenskimi arhiv smo jeseni leta 1983 prevzeli, poleg ostalega, tudi arhivsko gradivo Okrajnega gradbenega urada Celje m okrajnih uradov ( cljc, Gornji Grad, lelšovee Konjice, Laško, Rogatec in Vransko.
Gradivo Okrajnega urada Ko/je pa je bilo formirano v samostojen fond z "/ločitvijo iz fonda Sre-skega načelstva Brežice, ki nam gaje leta 1976 izročil Posavski nui/cj Brežice.
Gradivo okrajnih uradov sega v petdeseta in sestdeseta leta preteklega stoletja, v čas poslovanja okrajnih uradov kot najnižje .topnje cesarske oblasti Skujmo obsega 4,2 tm in stir. knjige.3 Varnostno je posneto na mikrofilm nekaj načrtov pa je rcstavriranih .n konzerviranih
Podrobna predstavitev fondov okrainih uradov, njihovih pristojnosti4 in vsebinski prika/ gradiva bo predmet inventarja, ki bo kot publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju i/sel prihodnje leto v /birk i Inventarji.
Ureditev stavbnih spisov
Ureditev stavbnih spisov opredeljuje sistem prvotne ureditve, ki sojo gradivu dali ustvarjalci, si stem ureditve ob prevzemu in sistem ter kriterije ureditve gradiva v arhivu
Prvotna ureditcSJstavbnih spisov okrajndi uradov kakor tudi ostalega gradiva temelji na sodobnih prcdpisdi o registraturnem poslovanju Te je uredbo notranjega in pravosodnega ministra z dne 17. marca 1855 določala Uradna mstukcua za mešane in politične urade ter urade župnijskih sodnikov/
V okviru registraturnega načrta, ki ga je predpi soval 166. clcn te instrukcijc, so stavbni spisi uvrščeni v »regiitraturn1 predelek« s črkovno oznako H »Ceste ni druge stavbne reci«. Vendar je ta raz vrstitev dokaj ohlapna saj dopušča uvrsacnje stavbnih spisov tudi v skupine D I:,F in G (to jc cerkev ■ n šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo, trgovina in obrt), na katere se smiselno vezejo. Uradu pa je dopuščeno, da po potrebi tudi dopolnjuje registraturni načrt Ta dopustna izbira jc razvidna iz raznovrstnosti pisarniških oz.nak, ki so jih dali stavbnim spisom ustvarjalci. Spisi >/ prvih let delovanja uradov pa so imeli še stare oznake.
Drugi osnovni element prvolne ureditve so tlclo-vodne številke ali po takratni terminologiji opravilne številke političnega opravilnega zapisnika
Oba elementa prvotne ureditve pogojuicta zdru '.evanje stavbnih spisov in spisov naploh v zadeve, ki obsegajo vse spue in načrte določenega gradbenega objekta
Po obstoječi ureditvi torej tisti, ki jo je imelo re-stitucijsko gradivo ob prevzemu, so bili spisi zdru ženi v zadeve, ne pa tudi odloženi po registratur nem načrtu ali opravilnih številkah. Ohranjeni stavbni spisi, tako spisovno gradivo kot načrti pa so fblirani, lahko tudi v več serijah v okviru enega fonda
Rekonstrukcija prvotne ureditve v celoti bi bila časovno neracionalna -amegljena pa bi bila tudi vsebinska preglednost ohranjenea gradiva, ki ne predstavlja celote Spisovne evidence ustvarjalcev niso ohranjene, razerj fragmentarno pri Okrajnem uradu Celje /a leta od I 854 do 1856.
V prvi fazi arhivi;->ticnc obdelave jc bilo gradivo popisano v okviru dane foliacije Osnovni element popisa je arhivska enota, ki je identična obliki ki jo je gradivu to je zadevi, dal ustvarjalec
Le v inventarju tehnično pa po Ibliaciji, so arhivske enote vsebinsko razvrščene v skupine arhivskih enot in v okviru le-teli kronološko. Skupine arhivskih enot so formirane glede na ohranjenost gradiva in na osnovi predpisanih kompetcnc ustvarjalca
Stavbni spisi so uvrščeni v skupino arhivskih enot Gradnie. Ta skupina je zastopana v gradivu vseh okrajnih uradov, v oh ranjenem gradivu oknu mil uradih Celje in Konjice pa edina. Po načelu preglednost- in vsebine je skupina Gradnje razčle njena v podskupine: ceste in mostovi, železniške proge, vodne naprave; javni, cerkveni, šolski, gospodarski, stanovanjski objekti Glede na zgoraj povedano zajema popis arhivske enote stavbnih ■^pisov vse predpisane popisane podatke 6
Stavbni >pisi glede na vrsto objektov
Raznolikost stavbnih spisov in njihovih prilog jc na i prej predstavljena kot zvrst nato pa se z nekaj poudarki na speč ifičnosti.
Stavbiv spi>i kot zvrst arhivskega gradiva7 vsebujejo spise m ris h«. Gradivo sestavljajo raznovrstni spisi in priloge, ki miajo v mnogih primerih predpisano obliko; večinoma so čistopisi, včasih p* tudi koncepti
Spisi, kateri! predmet je gradnja ah adaptacija javnih objektov, vsebujejo obsežne, uradno piedpi sanex priloge.
lake priloge so izvedbeni operati, ki vključujejo anahzo cen proračune stroskov, potrditev cen, poprejšnje meritve. Vsebujejo tudi ,pcuflkau|o o vrsti del (npr. strokovnih kot so zidatska. tesarska, kamnoseska steklarska ... in pomožnih del ter vo-
F
57
/eni) z. navedbo cen storitev; podatke o vrsti in količini porabljenega materiala in na koncu rckapitu-laujo.
Zapisniki so bili sestavljeni ob predpisanih komisijskih pregledih zaradi prito/b, ob raznovrstnih licitacijah tli so se zapisniki o izvedbi gradbenih del in zapisniki o prevzenvh obiektov.
Dopisovanja z nadrejenimi organi vsebujejo na vodila le-teh, rešitve pritožb ter potichtve Deloma je oblika teh dopisovanj predpisana.1^ Stavbne spise sestavlja se cela vrsta prilog kot so prejemnice, pobotnice prošnje z.a gradbeno dovoljenje, dostavne pole, zabeležke
Risbe, ki se v stavbnih spisih nahajajo kot priloga so tehnični načrti z različnimi elementi in stop njami tchn.čnih podatkov, prilagojenih zahtevnosti in vrsti objektov.
Poleg gradbenega objekta v ortogonaliv projekciji jih Ižasili dopolnjujejo situacijske skice, sk icc no-tianje razporeditve prostorov in naprav, risani so na papir, samo v nekaj primerih na povoščeno platno. Dupnkati so pnsotni samo izjemoma Red ko se je avtor podpisoval, vedno pa je prisotna signatura organa k ¡e načrt potrdil in predpisani ko-leki.
Spisi katerih predmet je gradnja cest, mostov, vodnih naprav (kanan zaščitni zidovi, jezovi) ciste tvorijo zaradi povezanosti pfi i/vedbi mi financira nju eno zadevo z obsežnimi prilogami Načrti pri kaz.ujejo raznovrstne tehnične podatke kot so merila, skice situacije vodnih padcev, pretoka preseka; izračune vzdolžnega profila prostornine
Podobn. tehnični podatki so razvidu- tudi ;z na ertov mlinov in žag. Po ohranjenosti teh spisov lahko sklepamo na pogostost takih gradenj, posebno na področiu Okrajnega urada Gofiji Grad. Tli so spccificni spis' dopisovanja z. višjimi oblastmi, ki so bile pristojne za potrjevanje teh objektov.
Vloge z.a komisijske oglede pri gradnji mlinov ni žag, zabcle/kc o mnenjih komisij 11 pntožbe so edina vsebina stavbnih spisov Okrajnega gradbenega urada Celje. Ti spisi ne vsebujejo načrtov.
Le v ohranjenem gradivu Okrajnega urada I aško so .-.piši o gradnj' železnic. Obsegajo večinoma do pise z. višji Hi oblastmi, kot je Centralna direkcija z.a gradnjo železni! na Duna|ii ne vsebujejo pa na ertov.
/elo obsežne načrte pa najdemo v spisi "i za grad njo industrijskega tira 1/. rudnika Brezno na železniško postajo v R mske Toplice. To so lituacijski načrti načrti celotne dolžine industrijskega tna, prerez sloiev, načrt železniškega mostu situacijski načrt z merilom za železniško razmerje, merilo za vzdolžn profil, i/.računi ter imena lastnikov parcel ob prog-
Spisi z.a gradnje gospodarskih objektov vsebujejo poleg splošnih pnlog že ■•.peeilične tehnične načrte, npi načrte z.a zgradbe za parni kotel in lafinciijo Oljarne v /idaiiem mostu v gradivu Okrajnega urada Laško.
Manjši del gradiva predstavljajo stavbni spisi za adaptacije cerkva mi cerkvenih zvonikov, za popravila in novogradnje mrtvašnic, župnišč in gospo
darskih poslopij ob njih, Spisi za gradnje ali popravila šol obsegajo, poleg obicanjih prilog, tudi se name šoloobveznih otrok.
V gradivu stavbnih spisov so najobsežneise pred stavljene stanovanjske gradnje, bodisi novogradnje ah adaptacije, prizidl 1, in gospodarska poslopja. Namen gradbenih posegov je bil v mnogih primerili povezan z. gospodarsko dejavnostjo lastnika sa| so imele hiše če>to stanovanjsko in poslovno lunk cijo. Predmet mnogih gradbenih posegov so tudi gospodarska poslo|->ja ki jih je narekoval takratni način življenja. V fondu Okrajnega urada Celje so to gradnie v mestnem jcdiu in predmestjih specifične pa so prijave in pritožbe o izpolnjevanju protipožarnih 111 Mgijenskih piedpisov.
Sklep
Nanizane splošne značilnosti in posebnost-»stavbnih reči« v ohranjenem gradivu okrajnih uradov nam vsaj nekoliko odgrinjajo gradbeno de javnost casa, načrti pa nas prevzamejo s svojo iz raznostjo.
Opombe
I Danasnj termal za obravnasano gradivo »gradbeni spisi« je nadomeščen ■. »stavbni spisi« zato, da ;e pr bližaj|| izrazoslovju Lasu nastanka gradi,; — C Bogo Gralenauei. Kaj pomenijo ugovori zoper ze tako počasno uresiiieev inje arhivskega sporazuma med Jugoslavijo 11 Avstrijo, ki so se pojavili v ii.stripkeni tisku in piada menUi letos poleti; Ali so pripravila z. avstrjske stran, že tretji! blokiianie iz\edbe tega sporazuma Arlir 1 [ ¡11-bljana 1981. Letnik IV. st I ?.str 101 106 - 3 Vodmi. po fondih 111 zb'rkah /.godo- inskega lirhiva - Cefl. L.ju-bljan 1 1985, str. 24-25 —4. l>k 1, notranjega pra.osotl nega in lih.incnega nuni Ura /.dne 19 I 1853 o organi/a ciji 111 pristojnostih okraj-nh gosposk DeiePi vhffini 1'st za Vojvodino Štajersko 11185* — 5 Lindcs-regierungs-blatt lur da Her/ogtluini Steirurirk \l 1855. — 6 1'ra vilnik o strokovni obdekni 111 r-.delavi pripomočkov za razi .kave arhivskega gradiva L'r.l. SRS si I 1/88. — n Jože Žontar Arhivistk» Ljubljani 1984 str. 12 — 8 Bau-Ordnung liir das llerzogtum Steierma.k Grflz 1905. — 9 Glej opombo 4
/IASAMMI NFASSLJNG
Die BalischnfU-n der Bezirksämter 111: Historischen 'rilnv 111 ( iljc
I iila lierkopet
Die Bestände der Bezirksamter .teilen einem Teil der Reslitiitionsarchivgules dar, Ans Österreich aufgrund der Archiv Verständigung ans dem .1 ihre 1923 und des Protokolls aus dem Jahre 1958 zurückgegeben hat
' s wird das System der primäre 11 Ordnung der Bausc hrtltcn dargestellt also diejenige von den Schriitgut schal fern, weiter das Ordnungssysteni bei der Übern ihme und das Ordnungssysteni 1111 Ardiiv
Die Pauschalien, als Arehi.gutgatUing. enthalten Schrillen und Zeichnungen Die Schlitten haben die vor geschriebene Form in v 'eleu Beispielen inhaltlich sind sie aber an die B 111 weise gebunden Die Zeichnungen als Beilagen sind technische Lntvvürle mit verschiedenen lementen und Stufen von technischen Data du: den Objeklanspriichen und-gattung angepaßt smd