Ljubov Aleksejevna Kirilina1 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji Izvleček: Članek govori o nekaterih doslej še neraziskanih vidikih odnosa Slovencev do februarske in oktobrske revolucije v Rusiji leta 1917. Raziskava je bila narejena na podlagi časopisnega gradiva – spo- minov slovenskega narodnjaka F. L. Tume, ki so bili objavljeni v dvaj- setih številkah tržaškega časopisa Edinost v letu 1919. Tumovi zapisi so zelo pomembni za proučevanje te teme predvsem zato, ker je bil edini slovenski intelektualec in narodnjak, ki je v Petrogradu preživel skoraj celotno obdobje 1. svetovne vojne. Bil je tudi edini Slovenec, ki mu je bila odprta pot do ruske vlade. Avtoričin namen je razkriti po- sebnosti  slovenskega dojemanja  ruske  resničnosti v obdobju dveh revolucij in oceniti stopnjo objektivnosti njegovih poskusov za analizo. Ugotavlja, da čeprav je bil Tuma priča velikim dogodkom, njegovih sodb ne moremo šteti za povsem objektivne. Pri tem je objava spomi- nov F. L. Tume nedvomno veliko prispevala k oblikovanju matrice predstav Slovencev o carski in boljševiški Rusiji. Ključne besede: februarska in oktobrska revolucija v Rusiji, slo- venski narodnjaki, Ferdinand Lev Tuma, rusko-slovenski odnosi UDK: 94:327(47)(497.4)”191” F.L. Tuma on the February and October Revolutions in Russia Abstract: The article examines some still unexplored aspects of the Slovenian attitude to the February and October revolutions in 81 Moni tor ISH (2018), XX/1, 81–93 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Ljubov Aleksejevna Kirilina, starejša znanstvena raziskovalka na Inšti- tutu za slavistične študije Ruske akademije znanosti v Moskvi. E-naslov: kirilina.ljuba@rambler.ru. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 81 the Russia of 1917. The research was carried out primarily on the basis of press materials – memoirs of the Slovenian patriot Tuma, which were published in twenty issues of a Trieste newspaper, Edi- nost, in 1919. Tuma’s notes are very important sources for studying this topic, in particular because he was the only Slovenian intellec- tual and patriot who spent almost the entire time of the First World War, from 1914 to 1918, in Petrograd. He was also the only Slovenian who had access to the Russian government. The goal of the study is to reveal the peculiarities of the Slovenian perception of Russian reality during the two revolutions and to assess the objectivity of Tuma’s attempts at analysis. The conclusion is  that, although he was  an  eyewitness  of  great  events,  his  judgments  cannot  be  re- garded as completely objective. On the other hand, the publication of Tuma’s memoirs undoubtedly helped to shape a matrix of Sloven- ian notions about Tsarist and Bolshevik Russia. Key words: February and October revolutions in Russia, Slovenian patriots, Ferdinand Lev Tuma, Russian-Slovenian relations 0 0 0 Zapiski Ferdinanda Leva Tume Med številnimi spomini Slovencev na rusko revolucijo imajo zapiski Ferdinanda Leva Tume posebno mesto. Predvsem zato, ker  je bil edini slovenski  intelektualec  in narodnjak, ki  je preživel v Petro- gradu skoraj celotno obdobje prve svetovne vojne, od leta 1914 do 1918. Druga bistvena značilnost njegovih zapiskov – v nasprotju s spomini vojnih ujetnikov, ki so pisali o svojih občutjih in osebnih izkušnjah iz Rusije – je prizadevanje za objektivno, znanstveno pred- stavitev dogodkov, zavračanje opisa osebnih  izkušenj  in njegove Ljubov Aleksejevna Kirilina 82 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 82 dejavnosti v tem obdobju. Ker je zasedal položaj v velikem podjetju, se je verjetno bal, da bi to škodovalo njegovi poklicni karieri. Na žalost patriotska dejavnost F. L. Tume, ki je dosegla vrhunec prav v Rusiji, doslej še ni pritegnila resne pozornosti zgodovinarjev. V dvajsetih letih 20. stoletja sta jo zelo na kratko omenila slovenski zgodovinar Dragotin Lončar in češka raziskovalka Milada Paulová (predvsem v zvezi  z objavo časopisa Jugoslavija v Petrogradu)2. Dušan Kermavner je o F. L. Tumi napisal poglobljeni članek v Slo- venskem biografskem leksikonu.3 Jevgenij Fjodorovič Firsov – prvi od  ruskih zgodovinarjev –  se  je dotaknil nekaj bistvenih vidikov njegove dejavnosti v Rusiji;4 nekatere od teh točk so zajete tudi v mojih člankih.5 Spomini F. L. Tume na Rusijo, kakršna je bila leta 1919, še niso bili proučeni. Članek zato poskuša vsaj delno zapolniti to vrzel in razkriti posebnosti avtorjevega dojemanja ruske resničnosti v ob- dobju dveh revolucij ter oceniti stopnjo objektivnosti njegovih po- skusov analize. Ferdinand Lev Tuma, nečak znanega socialdemokrata Henrika Tume, je bil rojen v Ljubljani leta 1883. Bil je zelo izobražen, saj je študiral na Visoki trgovski šoli na Dunaju, potem pa še na univerzah v Göttingenu in v Londonu (gospodarske vede in zavarovalništvo). Govoril je osem jezikov. Delal je v Trstu kot uslužbenec zavarovalnice, veliko pozornost pa je namenil tudi publicistiki in politiki. Leta 1907 je Tuma postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Spo- mladi leta 1914 je odšel v Rusijo kot uslužbenec danske zavarovalne družbe Salamandra. Tedaj je že bil ugleden strokovnjak. 83 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 2 Lončar, 1923; Paulova, 1925. 3 Slovenski biografski leksikon. 4 Firsov, 2002; 2005. 5 Kirilina, 2012; 2014. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 83 F. L. Tuma v Rusiji Nedvomno je bil Tuma v predrevolucijski Rusiji najpomembnejši slovenski kulturnik, ki je Ruse seznanjal z zgodovinskim razvojem, kulturnimi dosežki  in narodnimi zahtevami Slovencev  in drugih južnih Slovanov. Sodeloval je v dejavnostih hrvaško-ruskega društva Jurij Križanić, bil je tesni sodelavec hrvaškega politika Krunislava Geruca, ki je tedaj delal kot knjižničar v knjižnici Državne Dume. Zaradi stikov s slednjim je imel Tuma razmeroma tesne povezave z vladnimi krogi carske Rusije. Kot je napisal v svojem časopisu Ju- goslavija,  je bil edini Slovenec, ki mu je bila odprta pot do ruske vlade.6 Jeseni leta 1916 je Tuma je postal “izvedenec” Oddelka za posebne politične zadeve na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Zanimivo  je,  da v  svojih  spominih  tega dejstva  sploh ni  omenil; samo nejasno je namignil, da je jeseni 1916 ruska vlada začela “prou- čevati tudi jugoslovansko vprašanje ter je zato poklicala v ministr- stvo tudi nekega Slovenca kot izvedenca”.7 Arhiv zunanje politike Ruskega imperija hrani nekaj Tumovih dopisov, namenjenih temu ministrstvu. Med njimi  so Zapiski o Trstu iz  leta  1914,  v  katerih Tuma poskuša  prepričati  rusko  vlado,  da  je Trst  slovenski.  Prav tako tam najdemo Esej slovenske politike od starih časov do vojne leta 1914, O Slovencih v Ameriki ter druge spise.8 Tuma je upal, da bodo informacije, ki  jih je posredoval o zgodovini in nacionalnih problemih  Slovencev,  vzbudile  pozornost  ruskih  vladnih  krogov ter jih zainteresirale za usodo slovenskega naroda. Razvil je zelo ži- vahno dejavnost  v  prid  Slovencem  in  Jugoslovanom,  prizadeval pa si je tudi za izboljšanje položaja in obrambo narodnostnih pravic vojnih ujetnikov. Septembra 1915 je Tuma ustanovil slovensko dru- Ljubov Aleksejevna Kirilina 84 6 Jugoslavija, 8. 10. 1916, No. 1–2, 12. 7 Edinost, 7. 8. 1919, No. 213, 2. 8 Arhiv vnješnjej politiki Rossijskoj imperiji. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 84 štvo Jugoslavija. V letih 1916––1917 je s svojim denarjem izdajal ča- sopis Jugoslavija, uradno glasilo slovenskih izseljencev. Glasilo je imelo  predvsem  slovensko,  pa  tudi  jugoslovansko-federalistično tendenco. Tuma je zagovarjal združitev vseh Slovencev v avtonomno Slovenijo kot del skupne države Jugoslavije. Za Slovence v Rusiji, posebej za vojne ujetnike, je bil ta časopis edina vez z domovino. Leta 1918 je Tuma zapustil Rusijo, ker ga je centralna družba po- klicala na svoj sedež v Kopenhagnu. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano. Že julija in avgusta istega leta so bili njegovi spomini z naslovom Rusija v letih 1914–1918 objavljeni v dvajsetih številkah tržaškega ča- sopisa Edinost (številke od 202–209 in 211–222). To je bila prva ob- sežna in poglobljena študija o dogodkih v Rusiji, ki jo je napisal Slo- venec, ki  je bil dogodkom priča. Uredništvo je v uvodu opozorilo, da si Slovenci niso mogli “ustvariti podobe” o dogodkih v Rusiji, “ki so povzročile vse one ogromne izpremembe”, saj so vesti prihajale iz avstrijskih in nemških virov ter niso prikazovale resnične slike. Rusija  je “za nas še vedno zavita v neprozorno meglo”. Zato se je uredništvu zdelo toliko bolj pomembno pričevanje L. F. Tume – “na- šega” človeka, “moža svetovne naobrazbe” o delovanju vseh sil, “ki so vrgle prejo tako mogočno Rusijo v popolno pogubo”.9 Tuma o notranjih težavah Rusije v obdobju Velike vojne Tuma je intenzivno razmišljal o vzrokih za katastrofo, ki je prizadela Rusijo. Med najbolj pomembne je prištel vojno in njene posledice – veliko število padlih, lakoto in vsesplošno pomanjkanje. Po njego- vem mnenju je bil eden izmed glavnih razlogov za neuspeh Rusije v vojni “neverjetna lahkomiselnost s strani najvišjih ruskih krogov”, ki  se niso ozirali na pomanjkanje municije, vojnega materiala  in niso bili sposobni vojaške organizacije (izjema je bil general Aleksej 85 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 9 Edinost, 27. 7. 1919, No. 202, 2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 85 Aleksejevič Brusilov).10 “Neprestani neuspehi na vojnih frontah so imeli  za  posledico,  da  je  ruski  narod  izgubil  vero  v  voditelje države”.11 Dodaten razlog za izbruh revolucije je Tuma videl v mo- čnem nemškem in judovskem vplivu, ki se v Rusiji ni uveljavil le v navadnem življenju, temveč “v vsej državni upravi” še pred vojno – zato se niti vladni krogi niti inteligenca niso zanimali za narodno vprašanje. Tuma je obsojajoče pisal o velikem Rasputinovem vplivu na carsko družino in o toplem odnosu ruske carice do Nemcev.12 Poudarjal je tudi, da so bile vse ruske radikalne stranke povezane z Nemci, delavsko gibanje pa je bilo v judovskih rokah. Zdi se, da je bil Slovenec res zelo dobro informiran in imel po- vezave z višjimi krogi carstva. Spominja se, da je bil pozno jeseni leta  1916 povabljen  “k nekemu članu  ruske dume na majhno ve- čerjo”, kjer je bilo veliko število gostov, ki so se pogovarjali o parla- mentarni revoluciji. Tuma piše:  “Informirani krogi so pričakovali [...] revolucijo odzgoraj in so razglašali za duhovnega voditelja te palačne  revolucije  carjevega  brata  velikega  kneza Mihaila Alek- sandroviča.”13 Kdo je bil omenjeni “član ruske dume”, Tuma ni raz- kril. Morda gre  za Aleksandra  Ivanoviča Gučkova,  voditelja  okt- obristične stranke. Nedvomno ga je dobro poznal – tudi strokovno, saj je bil Gučkov predsednik komiteja zavarovalnega društva “Ros- sija”, kjer je bil tedaj zaposlen Tuma. V tistem delu spominov, ki je bil objavljen v 213. številki Edinosti, se je Tuma posvetil političnemu delu Slovencev v Rusiji. Z grenkobo je  zapisal:  “[P]oložaj  je  bil  tak,  da na Ruskem o Slovencih  sploh niso vedeli ničesar in slovenske težnje se niso podpirale od nobene Ljubov Aleksejevna Kirilina 86 10 Prav tam, 31. 7. 1919, No. 206, 2. 11 Prav tam, 1. 8. 1919, No. 207, 2. 12 Prav tam, 2. 8. 1919, No. 208, 1–2. 13 Prav tam, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 86 strani.” Ob koncu leta 1916 se je Tumi zdelo, da so se povečale mož- nosti za uspeh njegovih domoljubnih dejavnosti. Omenil je, da se je po vrsti vojaških porazov ruska vlada “začela veliko bolj zanimati za vprašanje avstrijskih Slovanov, ker je računala z eventualnostjo, da z orjaško silo ne bo mogoče zdrobiti Avstrije in da se mora torej ta naloga organizirati na ta način, da bi se razširjalo revolucionarno gibanje med slovanskimi narodi avstro-ogrske monarhije. V ta na- men se je ustanovil že omenjeni Oddelek za posebne politične za- deve na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Mihaila G. Priklon- skega,  ki  je  bil  prej  ruski  generalni  konzul  v Budimpešti.  Kot  je pisal Tuma, je šele tedaj “začela ruska vlada proučevati tudi jugo- slovansko vprašanje in zbirati gradivo”. In ravno tedaj je bil Tuma angažiran kot konzultant. Tuma je v že citirani 213. številki Edinosti avgusta 1919 tudi za- trdil, da so Slovenci “uživali velik ugled pri ruski vladi”, predvsem zaradi  tega, ker  “je  slovenski narod  jako soliden  in zanesljiv”  ter najmanj prepirljiv med Slovani. Ruski vladni krogi so menili, da so Slovenci dosegli velik razvoj “v kulturnem oziru”. Posebno pozor- nost  je  zaslužil podatek, da so bili Slovenci glede pismenosti na drugem mestu med avstrijskimi Slovani (na prvem so bili Čehi). Februarska revolucija. Razočaranje Slovenca. Februarsko revolucijo je Tuma označil za umetno, “inscenirano od vlade”. Šele potem naj bi izbruhnili tudi ljudski nemiri.14 Dejavnost začasne vlade je Tumo zelo razočarala. “Vsi vladni krogi so izgubili glavo  v  pravem pomenu besede”,  saj  voditelji meščanstva  “niso imeli opore v ljudstvu”. Nekaj dni po revoluciji je Tuma srečal Guč- kova, ki je tedaj postal vojni in mornariški minister; o tem je poročal: “[Ž]e en sam pogled na tega človeka [ je] pokazal njegovo popolno 87 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 14 Prav tam, 3. 8. 1919, No. 209, 2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 87 moralno izgubljenost.”15 V ozkem krogu svojih zaupnikov je Gučkov kmalu priznal: “Izgubili smo popolnoma vodstvo nad revolucijo.”16 Vlada – tako poroča Tuma – je imela “vsak dan manj ugleda”. Ne- sporno je, da je imel Tuma zelo negativen odnos do drugega pred- sednika začasne vlade Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega, pa tudi do zgodovinarja in voditelja konstitucionalnodemokratske stranke in ministra za zunanje zadeve Pavla Nikolajeviča Miljukova.17 Zato pa je zelo spoštoval generala Lavra Georgijeviča Kornilova, vrhov- nega poveljnika ruskih oboroženih sil; o njem je zapisal, da je slovel “kot  izredno hraber,  do  neverjetnosti  neustrašen  človek,  ki  se  je odlikoval  v  neštetih  bojih”.  Poleti  leta  1916  je  po Tumovi  sodbi veliko ljudi videlo rešitev za Rusijo “edino le v vojaški diktaturi, ka- tera naj bi napravila zopet red v državi in na fronti”. In to je bila na- loga Kornilova, ki mu je ni uspelo uresničiti. Med drugim je omenil tudi  častnika  ruske  armade,  Slovenca Rudolfa Trušnoviča,  ki  je ostal zvest svojemu generalu “v najhujši uri” njegove aretacije. Za- nimivo je, da Tuma zelo dobro pozna vse okoliščine pri pripravah Kornilova na premike čet proti Petrogradu in okoliščine njegove aretacije. Menim, da je to posledica informacij “iz prve roke”. Slej ko prej  je bil njegov  informator Trušnovič,  ki  je bil priča vsemu temu dogajanju. Tudi Trušnovič je bil tedaj aretiran, vendar pa so ga izpustili, ko so izvedeli, da ni Rus. Po aretaciji generala Kornilova se je Trušnovič za nekaj ur pripeljal v Petrograd ter imel pogovor s tamkajšnjimi Slovenci.18 Jeseni leta 1917 je bilo stanje v Rusiji zelo napeto. V Petrogradu skoraj ni bilo dostave živil in surovin, tovarne so ustavile svoje delo, Ljubov Aleksejevna Kirilina 88 15 Prav tam, 5. 8. 1919, No. 211, 2; 6. 8. 1919, No. 212, 1. 16 Prav tam, 8. 8. 1919, No. 214, 1. 17 Prav tam, 11. 8. 1919, No. 217, 1. 18 Prav tam, 10. 8. 1919, No. 216, 1–2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 88 prišlo pa je do lakote in brezposelnosti. Povsod je bilo polno vojakov oziroma dezerterjev. Tuma se je spomnil izjave nekega ruskega ban- kirja, ki je pobegnil iz Petrograda, “da so si vsi ruski bankirji želeli prihoda Nemcev v Petrograd izključno iz bojazni za svoj žep, ne pa iz  političnih  razlogov”.19 Zadnja  trditev  je  popolnoma v  skladu  z mnenjem ameriškega novinarja Johna Reeda, ki je v Petrograd pri- spel avgusta 1917. V svoji knjigi Ten Days That Shook the World je Reed zapisal, da si je velik del premožnih Rusov raje kot revolucije želel prihoda Nemcev.20 Tako je malo pred izbruhom oktobrske re- volucije Tuma prišel do naslednjega zaključka: “Fiasko ruske inteli- gence je bil očiten na vsej črti in pokazalo se je, da ni imela niti za- dostne politične šole niti razumevanja za taktične zadeve niti dovolj znanja, da bi mogla kljubovati nastopajočim programom.”21 Tuma je bil zelo razočaran nad rusko inteligenco. Kot pravi, je bila “sebična” in “brezdelna” in “je hodila po svojih poteh ter se ni zmenila za dobrobit naroda”.22 Zanimivi so tudi Tumovi vtisi o Go- goljevem romanu Mrtve duše, ki ga je prebiral leta 1915. Tedaj je re- kel svojim ruskim prijateljem, da še vedno govorijo tako kot njihovi predniki in da “ravno tako” ne vedo, “kaj početi, kakor ni vedela in- teligenca pred sto leti”.23 Inteligenca po njegovi sodbi predstavlja veliko silo naroda, vendar je temu odtujena. Njegovi pogledi na ru- sko inteligenco in ruski narod se pravzaprav v veliki meri skladajo z mnenjem Bogumila Vošnjaka, ki ga je izrazil leta 1912 v svojem eseju Zimski dnevi v Peterburgu.24 89 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 19 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 20 Reed, 13. 21 Edinost, 6. 8. 1919, No. 212, 1. 22 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 23 Prav tam, 14. 8. 1919, No. 220, 1. 24 Vošnjak, 1912, 1–2.  05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 89 F. L. Tuma in oktobrska revolucija ter analiza njenih vzrokov in verjetnih posledic Tuma analizira obupno stanje v Rusiji pred oktobrsko revolucijo; pri tem zapiše: “Političnih strank v našem pomenu na Ruskem ni bilo. Kmetsko prebivalstvo ni  imelo  o politiki  nobenega pojma.” Politično gibanje se je razvijalo samo med delavci velikih industrij- skih središč.25 “Zgodovina ruskega boljševištva [...] je pokazala, da tvori  tema naroda  tudi  izredno  silno moč,  ako pride do veljave”. Ruski narod je imel rad alkohol, bil pa je tudi množično nepismen. Tuma je bil prepričan, da so k razširjanju boljševizma močno pri- pomogle posebnosti ruskega značaja. “Rus je po svoji duši skrajen individualist, nihilist, anarhist [.] […] Vzgoje pa Rus nima nikakršne, tudi inteligence ne.” Tudi disciplina je Rusu neznan pojem.26 Zakaj so torej v Rusiji zmagali boljševiki? Tuma je o tem zapisal: “Na Ru- skem  je bilo  vsako politično  ime  razen  carja  kmečki množici,  ki tvori veliko večino ruskega naroda, popolnoma neznano, in narod ne ve, na koga naj se opira, komu naj verjame, ter sledi vedno ti- stemu, ki mu more bolj naslikati lepo bodočnost.” Na Slovenskem – tako meni Tuma – je vse drugače, saj narod pozna svoje stranke, njihove programe in voditelje. Boljševiki so obljubili ljudem mir in zemljo, ljudje pa so jih zato začeli podpirati.27 Oktobrske revolucije Tuma ni sprejel. Zanj je bila nepričakovana tragedija. Tuma večkrat podčrta, da so zmago boljševikom zagotovili Latvijci  in  da  je  “boljševiški  preobrat  [...]  v Rusiji  tipičen primer prevrata  s  pomočjo  najemniške  vojske”.28 Z  veliko  grenkobo  je prišel do sklepa, “da rabi vsa ogromna Rusija boljševiškim vodite- Ljubov Aleksejevna Kirilina 90 25 Edinost, 8. 8. 1919, No. 214, 1. 26 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 27 Prav tam, 14. 8. 1919, No. 220, 1. 28 Prav tam, 11. 8. 1919, No. 217, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 90 ljem edino le kot retorta za neštevilne njihove eksperimente”. Menil je, da je boljševizem v Rusiji uničil “obrt, industrijo, poljedelstvo”, v prej mogočni državi pa vladajo lakota, brezposelnost in teror. Maja 1918 je pisal iz Rusije v Gorico svoji teti Mariji, da si “te Sodome in Gomore […] nobeden človek ne more predstavljati, ki ni videl z las- tnimi očmi in slišal s svojimi ušesi”.29 Tuma je upal, “da ni več daleč tisti trenutek, ko se osvobodi Ru- sija  najhujšega  jarma,  ki  ga  je  bil  sploh  kak  narod  v  zgodovini dolžan prenašati.”30 Restavracija  v Rusiji  se bo po njegovi  sodbi najprej izrazila v zahtevi po reviziji brestlitovske mirovne pogodbe. Vse ljudske množice so bile proti njej, zatrjuje Tuma, ki tudi ni dvo- mil, “da se je komedija v Brestu Litovskem inscenirala sporazumno med Nemci in boljševiki že mnogo mesecev, preden se je dejansko odigrala”.31 Po njegovem mnenju  je Rusija  “s  svojimi herojskimi žrtvami” v letih 1914 do 1916 rešila položaj zaveznikov na zahodni fronti. Sodil je, da bi bile antantne sile drugače premagane. Viljem II. in Nikolaj II. bi po njegovih predvidevanjih postala “brezpogojno despota nad vso Evropo”. Tuma je misli, da morajo biti nove mirovne pogodbe v  skladu  z  velikim žrtvovanjem Rusije. Prav  tako  je bil prepričan, da bo Rusija kmalu prosta boljševikov, ker so že organi- zirane “velike armade, ki so vzeli nase delo, ki je bilo v začetku delo Čehoslovakov in Jugoslovanov”. Tuma je sodil, da intervencija za- veznikov ni  potrebna,  ker  ima  ruski  narod  dovolj moči,  da  sam strmoglavi svoje zatiralce.32 Nesreča v Rusiji naj bi po Tumovem mnenju imela za slovanske narode “svojo korist”, saj je ruski narod šele tedaj spoznal, “kaj je 91 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 29 Ferdinand Lev – Rodbina Tuma iz Ljubljane. 30 Edinost, 15. 8. 1919, No. 221, 1. 31 Prav tam, 12. 8. 1919, No. 218, 2. 32 Prav tam, 15. 8. 1919, No. 221, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 91 slovansko vprašanje in kdo so ti slovanski narodi”. Čehoslovaške čete  je  označil  za  “prvo  jedro  protiboljševitskega gibanja”  ter  se opozoril, da se je tudi nekaj tisoč Jugoslovanov borilo proti boljše- vikom v armadi admirala Kolčaka in na arhangelski  fronti. Bil  je prepričan, da jim “je vsa zavedna Rusija polna zahvale”. Za Tumo je bilo bistveno, da bo kmalu vstala Velika Rusija, ki bo lahko pod- pora Jugoslovanom. Žalila pa ga  je odsotnost zanimanja za  tiste avstro-ogrske Slovane, ki so bili katoliške vere; ignoranca do njih je bila v ruskih vladnih krogih in med inteligenco splošen pojav. Tumi se je zdelo zelo pomembno, da bi Rusi razumeli, da so nekdanji avstrijski Slovani njihovi bratje, ki jih bodo podpirali v najstrašnejših časih. Tuma je bil prepričan, da bo obnovljena Rusija “važen činitelj” v evropski politiki.33 To je res postala, a ne na način, kot si je pred- stavljal Tuma. Sklep Razvidno je, da je Tuma dejavnike, ki so Rusijo vrgle v pogubo, in- terpretiral z zornega kota slovenskega in jugoslovanskega domo- ljuba, za katerega je bila slovanska vzajemnost bistvena. Prav tako je tudi razviden zorni kot Evropejca, ki ne more popolnoma razumeti značilnosti ruskih navad in mentalitete. Bil je priča velikih in straš- nih dogodkov, vendar je v Rusiji ostal tujec z evropsko vzgojo in predstavami. Njegovih sodb seveda ni mogoče šteti za povsem ob- jektivne. Objava spominov F. L. Tume pa  je bila nedvomno velik prispevek k oblikovanju matrice predstav Slovencev o “skrivnostni neznanki” Rusiji – tako carski kot boljševiški. Tuma je dokončno zapustil Jugoslavijo leta 1922 in se ustalil na Češkoslovaškem. Med letoma 1923 do 1946 je služboval v Pragi. Bil je ravnatelj První české zajištovací banky, od 1947 do smrti pa je bil Ljubov Aleksejevna Kirilina 92 33 15. 8. 1919, No. 221, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 92 član ravnateljstva ene od švedskih zavarovalniških družb v Malmöju. Tam je aprila 1961 umrl. Bibliografija Ferdinand Lev – Rodbina Tuma iz Ljubljane. Glej: http://www.tuma.si/ Strani/FerdinanadLevTuma.html. FIRSOV, J. F. (2002): “Jugoslavjane K. Geruc i L. Tuma – sozdatelji i mecenati slavjanskih kuljturnih obščestv v prežnej Rossiji”, Jugoslav- janskaja istorija v novoje i novejšeje vremja, Moskva, Mosgorarhiv. FIRSOV, J. F. (2005) : “Lev Tuma in Krunislav Heruc: Ustanovitelja in meceni  jugoslovanskih kulturnih društev v  carski Rusiji”, An - thropos, 465–475. KIRILINA, L. A. (2012): “Triset – slovencam! Zapiska F. L. Tumi o Trieste”, Rodina, No. 2. KIRILINA, L. A. (2014): “F. L. Tuma i jego gazeta Jugoslavija”, Slo- venica III. Pervaja mirovaja vojna v politike i kuljture russkih i slo- vencev”, Moskva. LONČAR, D. (1923): Politično življenje Slovencev, Ljubljana, 96–97, 173–174. PAULOVA, M. (1925): Jugoslavenski odbor, Zagreb. RID, D. Desjatj dnej, kotorije potrjasli mir. Glej:  http://royallib.com/ book/rid_dgon/desyat_dney_kotorie_potryasli_mir.html Slovenski biografski leksikon 1925 – 1991. Elektronska izdaja. Ljubljana, 2009. Glej: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi732523 VOŠNJAK, B. (1912): “Zimski dnevi v Peterburgu”, Veda, Dvome- sečnik za znanost in kulturo, Gorica. Arhiv vnješnjej politiki Rossijskoj  imperiji, F.  “Osobij političeskij otdel”, F. 474, D. 282, 343, 208. Edinost, Trst. Jugoslavija, Petrograd. 93 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 93